PObw
'JlJCq
Naročnine !lslu;
50 din,, če|r} leto 46 did. ?r CeJo leto 420 din. Inserat! al? o#„ Äsracunajd pp dogovor«; pri večkraint.,,. insgrkanj« priirierarj popust Upravnistvo sprejema naročnino, insende in reklamacije Telefon interurhan ši 443.
50. »štev«
1928.
Poštnina plačana y gotovini.
STRAŽA izhaja v ponddfjek, sredo? Uredništvo in upravsSÜvo je ir £
Koroška cesta št 5 Ž urednSSvona se mops govorih' vseki dan samo od 11. do 42. «re.
Rokopisi se n® vračajo.
Nezaprte reklamacij® so poštnine Telefon 'nlerurban ši.443.
Letnik XV.
Komentar k položaju.
Prvi korak do tolikanj zaželjenega sporazuma je dosežen s sestavo samoradikalne vlade. Radikalk so uvideli položaj ljudske volje in izbacnili od moči ter oblasti glavni vzrok nesporazuma med SHS plemeni — demokrate. Ta prvi sporazumni korak radikalov je blo-kaška opozicija z zadovoljem pozdravila in upa, da se bo tudi radikalna vlada predstavila narodni skupščini z deklaracijo, ki bi naj otvorila pred merodajno politično javnostjo vrata za definitivne sklepe sporazuma. Pametna delaracija radikalne vlade in gospod Nikola Pašič se lahko zanese, da bo njegova vlada stala na trdi podlagi parlamentarnega dela, ki je za celo državo ravno tokrat nepregledno važnega pomena. Rojstvo samoradikalne vlade parlamentarne večine ni varalo, upamo, da je ne bo tudi prvi nastop Pašičeve vlade razočaral.
K dosedanjemu političnemu položaju v Beogradu pa treba pripomniti, da ni izhod iz vladne krize nikogar tako do besnosti in podivjanosti razočaral in kon-sterniral kot ravno demokrate. Vse njihove intrige, laži in nasilni nastopi leže pogaženi na tleh in v očigled temu zadnjemu porazu demokratske politike se je šiba božja cele Jugoslavije — Pribičevič — tako daleč spozabil, da grozi z organizacijo narodne vstaje.
Z ravnokar omenjeno in najogabnejšo protidržavno grožnjo še ni doslej prišla v naši državi nobena stranka, edina policaj demokratska klika se je po Pribičevi-ču postavila na stališče prelivanja bratske krvi in razbojniško zahrbtnega nasilja.
Svojčas se je izrazil ugleden politik iz naših vrst vprašan: Ali bi naša stranka odpravila v slučaju moči zakon o zaščiti države?, rekel je, da ne, ampak, da bi ga samo pravno naperila proti onim, ki so doslej med SHS plemeni sejali sovraštvo in rušili temelje države v gospodarsko-finančnem oziru. In ti rušilci sporazuma in državnega fundamenta so ravno demokratje s Pri-bičevičem na čelu.
Razveljavili so se svojčas po glavni zaslugi Pri-bičeviča komunistični mandati protipostavno in po krivem, nobeden komunist ni grozil z organizacijo narod -ne vstaje, kakor to dela sedaj Pribičevič. Naj pride uporaba policaj demokratskega zakona o zaščiti države z ozirom na demokratske grožnje o državljanski vojski na glasovanje pred skupščino in Pribičevič bo videl, da ni zletel samo od ministrske mize, ampak, da bo tudi frcal iz parlamenta tjekaj, kamor je predi kratkem po nedolžnem pognal tolikanj komunističnih poslancev.
Pribičevič javno grozi z organizacijo narodne vstaje, od njega nahujskani in plačani omladinci mečejo bombe med mirne sodržavljane, jih ubijajo s streli in jim pri vsaki priliki poškodujejo osebno lastnino, ali mar ni vzroka dovolj, da se to, do skrajne drznosti nasilno demokratsko kliko požene iz parlamenta.
Nadalje poroča «Slovenec«, da nameravajo hrvatski člani demokratskega kluba odložiti svoje poslanske mandate, da bodo odpotovali na Hrvatsko in tamkaj organizirali borbo proti Radiču. No, naj se le upajo z organizacijo narodne vstaje med Hrvate, potem se bo nad njimi gotovo izpolnila Radičeva grožnja: «Lahko pridete s svojo Orjuno v hrvatska sela, vam bodemo pustili vstop, a nazaj se ne boste vrnili«. Kdor pozna hrvatski in slovenski ljudski glas po zadnjih volitvah, ta je tudi prepričan, da bi bil vsak Pribičevičev pohod na deželo udušen od ljudstva samega po zgoraj omenjenem Radičevem izreku.
Da pa ne bo prišlo do res krvavih spopadov med divjaško nasilno kliko Pribičevičevih «landsknehtov« in med miroljubnim narodom, za to mora pravočasno skrbeti vladna stranka, s katero se hočeta in se bosta tudi sporazumela Slovenec in Hrvat.
Politični položaj v Beogradu je torej že precej razčiščen, zadnje megle glede sporazuma bo najbrž razblinila vladna deklaracija in potem bo doletela sporazumna kazen dosedanje sejalce sovraštva in grobo-kope države — Pribičevičevo kliko.
Potrtimi položaj.
Nova vlada je zaprisežena, včeraj se je vršila prva skupščinska seja in če tudi je bilo za to že vse pripravljeno pred par dnevi, so demokrati vendarle prišli s svojimi «senzacijami i. maja« — to je z lažmi, da ukaz o homogeni radikalni vladi ne bo podpisan in da so še vedno nekaki izgledi za neko drugo vlado. Ljubljansko «Jutro« je s takimi lažmi napolnilo celo svojo posebno izdajo. Pozneje so začeli groziti demokrati s pravo usta-jo in državljansko vojno, končno pa z najostrejšo opozicijo. Iz vsega tega se vidi, da so čisto iz sebe in če to ne bo radikalom popolnoma razkrilo in zastudilo nasilno politiko, potem bodo za to težko našli boljšo priliko. če je še nekaj ljudi v radikalnem klubu, ki koketirajo s Pribičevičevo politiko, potem je skrajni čas, da utihnejo pred treznejšo večino, ki mora zastaviti svo jo moč v to, da se bo stopilo odločno in iskreno na pot sporazuma.
Na skupščinski seji, ki se je včeraj dopoldne vršila, so hoteli demokrati po vsej šili najti priliko, da napravijo kraval. Ko je zemljoradniški poslanec Lazič ugovarjal, da ne stoji v zapisniku, kako je pri prejšnji seji zahteval besedo, so demokrati to takoj porabili za povod svojega krika in vika, kot da bi bila beseda g. Laziča neko veliko svetovno vprašanje in kot da bi oni, dokler so bili še na vladi, nikomur ne kratili govora. Eden od demokratov je hotel govoriti in ko ni dobil besede, se je hrup in ropot seveda nadaljeval in tako vse naprej do priprav za volitve verifikacijskega odbora, ko je drugi demokrat celo z volilno skrinjico napravil prav neumno šalo, dokler seja ni bila za nekaj časa prekinjena. — V nadaljevanju se je izvedla volitev v verifikacijski odbor in imajo radikali 11, demokrati 5, Jugoslovanski klub 2 in muslimani 2 člana. Demokrati so kravalizirali do konca seje. — Prihodnja skupščinska seja bo takoj, ko verifikacijski odbor opravi svoje prv odelo.
Pribičevič, Protič in Draškovič. Ko je uganjal g. Pribičevič kol minister policije najogabnejša nasilja napram Hrvatom in .Slovencem, mu je porinil Protič v svojem «Radikalu« z dokazi podprto obdolžitev, da je tudi on soudeležen in sokriv atentata na rajnega ministra Draškoviča. Protič je javno izjavil, da je pripravljen to svojo težko obdolžitev dokazati pred sodiščem. Gela poštena jugoslovanska javnost je tedaj zahtevala od Pribičeviča, da naj se kot minister opere Protičeve obdolžitve pred sodiščem, a tega ni storil. No, pa bo še kdo rekel, Pribičevič ni tedaj tožil Protiča, ker je bil Protič tedaj kot poslanec imun in bi ga radikali ne bi bili izročili. Sedaj pa Protič ni več poslanec, na Pribi-čeviču še vedno visi obdolžitev sokrivde umora kolega Draškoviča, a Pribičevič se ni in se ne bo zganil, da se opere, ker se ne more. Od radikalov pa upamo, da bodo storili oni napram Pribičeviču svojo dolžnost, ga zahtevali pred sodišče in ga nagradili z beograjsko glavnjačo, kjer je poginilo mučeničke smrti tolikanj nedolžnih Pribičevičevih žrtev. Bodimo overjeni, da jo bo Pribičevič izkupil, kajti njegove hudobije že davno prekipevajo lonec človeške/potrpežljivosti.
Kaj vse so že bili demokratje in kaj so danes. Od ujedinjenja dö danes so bili policajdemokratje že: sol, steber in hrbtenica Jugoslavije, edini državni elementi, edina stranka, ki bi zamogla še oteti našo državo in pred politično smrtjo so še bili oni edini za narodno in državno edinstvo. Sedaj naenkrat pa niso več ne sol, ne steber, ne državni element, odklanjajo vsako odgovornost za narodno in državno edinstvo — postali so najijutejši opozieijonalci, torej protidržavni elementi, za katere so oni še pred kratkem pripravljali ječe, klicali na pomoč bajonete in zahtevali vrv za bratske vratove. Javnost se je zgražala nad dvojnim vpitjem demokratov po maščevanju nad lastnimi brati; a sedaj bi gotovo odobravala, ako bi ogromna vladna večina našeškala demokrate z bičem, ki so ga spletli sami.
Proglas demokratov na volilce. Demokratski klub v Beogradu je sklenil, da bo izdal proglas na svoje volilce. Proglasi se navadno razpošiljajo pred volitvami na volilce, po volitvah pridejo zahvale izvoljenih poslancev, a demokratje bodo sedaj po volilnem porazu in po brci iz vlade izdali proglas. Najnovejši adut demokratov je torej proglas na volHce.
Prosta luka v Solunu. Beograjski listi so na kratko beležili, da je vlada sprejela grški predlog glede ureditve prostega pristanišča v Solunu in da je treba samo še neke odredbe spremeniti v tem pogledu. Cela stvar pa le ne bo tako v redu in sedaj se od raznih strani čuje, kaj je na teh odredbah, ki bi se morale še spremeniti. Grki hočejo, da bi njihov komandant celega solunskega pristanišča imel popolno oblast, sodnij sko in politično, tudi nad onim delom, ki je nam prepuščen in da bil tako kapetan naše luke v vsakem oziru popolnoma odvisen od dobrega ali slabega razpoloženja grškega pristaniškega poveljstva.
Prvi maj v Italiji in Poruhrju. V Italiji je bil krvav. V Rimu delo ni počivalo. Zaprtih je bilo le nekaj mesnic. Počivali po so zidarji in kovinarji. V Milanu so udrli fašisti v delavsko zbornico in napravili za 20 tisoč lir škode. Red po ulicah so vzdrževali karabinerji. «Tribuna« ceni, da je mirovalo okoli 60% delavstva. «Avanti« je bil zaplenjen. V i urinu so delali delavci avtomobilske fabrike «Fiat.« V Trstu je eksplodiralo tekom noči sedem bomb, ki pa niso napravile nikake škode. V Bologni je prišlo do spopadov med fašisti in socialisti. Nekaj oseb je bilo ranjenih. V Neapolju so eksplodirale pri zbirališču cestne železnice štiri bombe. Fašisti so udrli v dom cestnih železničarjev, kjer so zaplenili večje šteyilo komunističnih letakov. — V Poruhrju so velikanske množice praznovale L maj, v samem Essenu nad stotisoč, nad manifestanti so pa krožili francoski zrakoplovi, ki so metali med množico letake, s katerimi Francozi vse najboljše obljubljajo nemškemu delavstvu. Francozi se ves čas okupacije
hlinijo delavstvu, kar jih pa ne moti, da od časa do časa tudi streljajo na goloroko množico in da imajo doma zaprte komunistične poslance in zaupnike, ki so obsojali okupacijo Poruhrja in da skušajo obtožbo pod preti celo s ponarejenimi dokumenti.
Krupp v zaporu. V preiskavi radi velikotedenskih dogoaicov v Kruppovih tovarnah je francosko sodišče klicalo k zaslišanju tudi tovarnarja Kruppa. Ta se je takoj pripeljal iz Berlina v Essen in tu so ga Francozi po kratkem zaslišanju peljali v zapor in sedaj ga hočejo obtožiti po naredbi okupacijske oblasti, ki se tiče varstva zasedniških čet.
Nemška ponudba. Nemška vlada je vsem državam, ki so podpisale versajsko pogodbo, in vsem nevtralcem poslala svojo noto, s katero ponuja odškodnino v znesku 30 milijard zlatih mark, ki bi se izplačal v obrokih do sredi leta 1931. Angleži pošljejo v Nemčijo dva svoja zastopnika, da na licu mesta proučita moč nemške industrije.
Fran c o s k o -1 is r š ki spor. D očim, konferenca v Lozani poteka še dosti povoljno, mobilizuje francoska via da celo divizijo kolonijalnih čet in del svoje mornarice proti Turčiji. Novi francoski guverner za Sirijo, general Weygand, izjavlja, da je Francija pripravljena Sirijo z vsemi močmi braniti proti eventuelnemu vpadli turških čet in je celo namignil, da je Grčija voljna ponuditi Franciji pomoč 180.000 mož. Ni še razvidno, kaj je pravi vzrok tega energičnega nastopa. Mnogi mislijo, da je Francija zelo vznemirjena zaradi gospodarskih koncesij, ki jih je Turčija podelila ameriški družbi Che sler in da hoče na vsak način Turčijo prisiliti, da dovoli Franciji protikoncesije. Ako bi imelo priti do vojne, kar pa ni verjetno, Anglija Franciji ne bo hotela pomagati, ker amerikansko-turške kupčije ne ogrožajo njenih interesov. V tem se zopet prav lepo vidijo glavni vzroki nesloge, ki vlada med zavezniki. Prej je Francija podpirala Turke, ker je upala na razne koristi, ko so pa Turki začeli delati kupčije, ki so Francozom v škodo, se pa grozi z orožjem. Prej je Anglija hotela na vsak način proti Turčiji, sedaj je pa popolnoma nevtralna, ker turške kupčije ne zadevajo njenih interesov.
Agitacijski govor Lloyd Georgea. Lloyd George je. imel v Manchestru velik govor, v katerem je razpravljal o nalogah modernega angleškega liberalizma. Kot glavno nalogo liberalizma je naglašal Lloyd George, da je treba streti tiranijo meča, ker bi nova vojna vrgla evropsko civilizacijo za stoletja nazaj. — S tem pa ni rečeno, da bi se angleški liberalci branili meča, saj je Lloyd George, ko je bil na vladi, nagnal Grčijo v vojno proti Turkom in še druge je k temu nagovarjal. Takim strankam je od časa do časa pacifizem samo agitacijsko sredstvo.
Drzen napad pariških apašev. V preteklem tednu je imel Pariz svojo senzacijo. Vsi listi so pisali o drznem napadu pariških razbojnikov, ki so hoteli pri belem dnevu oropati davčni urad v sredini Pariza. Apaši so se pripeljali v elegantnem avtomobilu okrog 4. ure popoldne pred urad ter so štirje odšli v blagajnikovo sobo, eden pa je ostal v avtomobilu. Na blagajnika in druge uradnike so namerili samokrese ter zahtevali, da se jim izroči denar. Uradniki pa se niso preplašili, temveč so začeli metati stole in tintnike na roparje. Ti so pričeli streljati, toda sedaj so prihiteli še drugi uradniki s samokresi in roparji so se pred premočjo umaknili ter v avtomobilu pobegnili. Dasi je bila policija takoj obveščena in je podvzela najobsežnejše mere, da ji avtomobil ne pobegne, so roparji vendar ušli brez sledu. Policija je drugi dan našla v okolici Pariza prazen avto, v katerem so apaši pobegnili. Oglasil se je tudi lastnik avtomobila, ki je izpovedal, da so ga v noči pred napadom najeli neznani možakarji, da jih pelje z avtomobilom iz Pariza. Ko so prišli na samoten kraj, so mu ukazali, da naj avto ustavi in potem so ga popolnoma oropali ter pobegnili z avtomobilom, pustivši njega na cesti.
Dnevne novice.
Pomenljivi jubilej. Od Sv. Križa pri Slatini nam poročajo: Na kolikor le mogoče veličasten in prisrčen način smo proslavili 251etnico pastirovanja g. nadžupnika F, S. Korošca dne L majnika. Na predvečer so gromeli mogočni streli od vseh strani ter so mnogoštevilni kresovi naznanjali daleč naokrog našo veliko slovesnost. Z godbo na čelu se je od Slatine proti župnišču pomikala veličastna bakljada naših vrlih ognjegascev, spremljana od silno velike množice -drugega ljudstva. Moški in mešani pevski zbor sta pod spretnim vodstvom g. kaplana Gaspariča precizno in ljubko zapela več slavnosti primernih pesmi, mladenka Cvetkova je v vznesenih besedah želela g. jubilantu v imenu mladine in cele nadžupnije še vsaj 25 let, ginljivo so ga proslavljali zastopniki vernega ljudstva, zahvaljujoč ga za neumorno cerkveno in izvencerkveno delovanje, in v jedrnatih besedah ga je pozdravil starosta naših županov g. Žurman in našteval obilne zasluge g. nadžupnika za cerkev, za narodno probu jo in zg gospodarsko izoliko svetokrižkega ljudstva ter mu je izročil kra-
sno in umetniško izdelano diplomo s podpisi in pečati deseterih občin, ki so ga imenovale svojim častnim občanom. — Na dan proslave pa, dne 1. majnika, je v na- i bito polni veličastni naši cerkvi v čudovito navduše- j nem nagovoru razložil g. prof. Vreže iz Maribora tega i dne zgodovinski pomen in hvaležni spomin, tako da ! je ob koncu cele slovesnosti vsa navzoča množica s svojim priljubljenim duhovnim pastirjem-jubilantom-nad župnikom kakor iz enega grla navdušeno in hvaležno zapela «Hvala večnemu Bogu.« Po cerkvenem opravilu se je g. jubilantu poklonila šolska mladina s primernimi ljubkimi nagovori in cvetličnimi darili in ga je iskreno pozdravljalo vrlo učiteljstvo, odbor zdravilišča, različna društva in lepo število dekanijske in druge, j tudi hrvatske duhovščine. Stari prijatelji iz Slatine so j darovali dragoceno, umetniško izdelano palico s srebr- ] nim ročajem in primernim napisom ter so položili lepo svoto denarja za priboljšek domačim revežem. Želji in prošnji deklice, ki je g. jubilantu podarila srebrni šopek, kakor mu je pred ravno 25 leti poklonil njen oče zelenega, se pridružuje cela obširna nadžupnija sveto-križka in reče: Daj Vam, preblagi g. jubilant, ljubi Bog še 25 let med nami živeti, da se Vam spremeni srebro v zlato! Dostavek uredništva: Gospodu jubilantu čestita tudi uredništvo «Straže« in «Gospodarja« kot bivšemu večletnemu tovarišu!
Župnijski izpit so v kn. šk. palači napravili naslednji gospodje: 1. Čirič Anton, kaplan pri Sv. Barbari v Slov. gor. 2. Jurak Peter, vikar v Celju. 3. Mikolič Jurij, kaplan v Lučah. 4. Osterc Franc, kn. šk. uradnik.
5. Pirš Alojzij, kaplan v Gornjem Gradu. 6. Ilantaša Anton, kaplan v Selnici pri Mariboru. 7. Sajovič Jakob, kaplan v Gor. Radgoni. 8. Vajda Julijan, kaplan pri Sv. nrižu tik Slatine .
Sv. birma se bo delila še v mescu majniku in sicer: j Na binkošlno nedeljo v Mariboru. Nadalje v dekaniji j Slov. Bistrica: na Spodnji Polskavi dne 21. maja; v j Slov. Bistrici dne 22. maja; v Poljčanah dne 23. maja j in v Makolah dne 24. maja. Nato bo sv. birma v Vuzenici dne 27. maja, v Vuhredu dne 28. maja in v Ribnici dne 29. maja. V dekanijah Konjice in Novacerkev bo sv. birma v začetku julija.
Mašniško posvečenje bo letos naslednje dni: Na 1 binkoštno nedeljo subdiakonat, dne 26. maja diakonat, ■ dne 29. junija pa bodo diakoni posvečeni v duhovnike. \
«Tabor« jo je pa pogruntal. Ker se je izjalovila ra- j dikalnö-demokratska koalicija in ustanovila samoradi-kalna vlada, je «Tabor« od četrtka konstatirah da pri j nas v Jugoslaviji sploh nimamo več vlade. Kajti, če bi j bila vlada, modruje «Tabor« bi ne smelo biti Radiča in j Korošca, ne «Straže«, «Slovenca«, «Pravaša«, itd. «Tabor« naj le počaka, vlado in sicer močno podprto vlado -imamo in bodo kmalu občutili demokratje, da je to res vlada, ker so že izginili Kukovec, Kramer, Žerjav in za njimi prideta «Jutro« in «Tabor« in prišel bo čas, ko tudi «Jutro« in «Tabor« ne bosta smela pisati vsega, kar bi se njima poljubilo.
Protidržavni elementi postanejo državni. Homogena radikalna vlada je zadela najbolj v živo demokrate i Pribičevičem. Politično popolnoma poraženi kar besnijo napadov na novo vlado. Pribičevič sam piše, da se mora sedanja homogena vlada naslanjati edinole na antidržavne elemente in demokratje odklanjajo vsako odgovornost za slučaj, če bi bilo državno in narodno edinstvo v nevarnosti. Demokratje so odločeni se boriti kot levi . . . Demokratje lahko z mirno vestjo odklonijo vsako odgovornost, ker je nimajo in jim je odvzeta za vse čase, levjo hrabrost jim pa pustimo, jo bodo rabili, kajti sedaj bodo oni proglašeni za protidr-žavne elemente. Dr. Kukovec je z brzojavko na kralja odklonil vsako odgovornost za severno mejo, Pribičevič odklanja odgovornost za narodno in državno edinstvo in to je edino pravilno, kajti sedaj pride bratski sporazum, potom katerega nam bodo vse meje zasigurane in narodi v Jugoslaviji med seboj edini in to vse brez Kukovca in Pribičeviča. Res čudna so pota politične previdnosti!
Ali je «Narod« sploh še glasilo demokratov? «Narod« od četrtka piše v svojem uvodniku o policajdemo-kratski politiki tole: «Ni dvoma, da današnjega srbsko-hrvatskega spora ni ustvarila vidovdanska ustava kot taka, temveč nasilna, po pristnih budimpeštanskih in dunajskih vzorcih postopajoča notranja politika Svetozarja Pribičeviča, ki se je posluževal v prvi vrsti nasilnosti, žandarmerije, strahovlade in ki je nezmotljivo, trmoglavo, nestrpno odklanjala vsako trezno in koncil-jantno besedo. Celo tako daleč je šla, da se je zagrizla v točno opredeljeno število oblastnega prebivalstva in s tem zanesla v vidovdansko ustavo moment, ki bo ne-doljivo izvajal njeno revizijo.«. «Narod« obsoja Pribičeviča, njegove budimpeštanske politične manire, njegovo strahovlado, a pred kratkem in sicer kmalu po volitvah pa je klical nad Ljudsko stranko, Radiča in Spaha vojaške bajonete, potom proklamacije organiziral proti nam Sokole in Orjuno — kratkomalo bil je čisto za Pribičevičev recept nasilja; a danes obsoja, kar je pred dnevi proslavljal. Ali se nismo čudili, ko je pred volitvami vodja mladinov dr. Kukovec po vseh kotih Slov. Štajerske iskal izgubljeno politično orijentacijo, a sedaj so tudi liberalni starini brez orijentacije in ne bo dolgo, pa bodo vsi pri radikalih in za radikalno božjo pot nastopa «Narod« že dolgo kot vižar. Sedaj po sestavi samoradikalne vlade tudi «Narod« ne bo več glasilo staroliberalcev, ampak novoradikalov.
Hvalevredni up «Slov. Naroda« glede Radiča. — «Narod« od 3. t. m. piše o Radiču to-le: «Morda ga ob koncu koncev vendarle sreča tudi že pamet.« Da, da, Radiča bo srečala ob koncu pamet, staro fregato «Narod« pa še niti sedaj ob koncu policajdemokratske stran
ke. Ene sreča pamet vsaj ob koncu, drugo pa nikdar in med temi poslednjimi je tudi «Narod«.
Jugoslovanski klub v varstvo slovenskega vinograd ništva. Jugoslovanski Klub se je bavil te dni zelo z vprašanjem slovenskega vinogradništva in viničarjev. Poslanca Vesenjak in Krajnc sta se na merodajnem mestu informirala, kako stoje v tem oziru trgovinska pogajanja med našo vlado in Ralijo. Merodajni krogi so obljubili, da se bodo vpričo vinske krize v naših krajih naši interesi pri pogajanjih z Italijo vpoštevali in ščitili.
Invalidski shodi se vrše: Dne 6. maja ob 8. uri dopoldne v gostilni g. Hamer, Sv. Martin pri Mariboru; dne 10. maja ob 8. uri dopoldne v gostilni g. Kraner, Sv. Barbara pri Mariboru; dne 13. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Novak, Sv. Lovrenc na Pohorju; dne 13. maja ob 9. uri dopoldne v restavraciji «Maribor« v Mariboru; dne 20. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Novak, Ruše pri Mariboru; dne 21. maja ob 3. uri popoldne v prostorih g. Čaplo Jakob, Selnica ob Dr. i Invalidi, vdove in sirote, udeležite se shodov polnoštevilno!
Pisatelj Cesarec in stud. med. Vujovič, ki sta bila, kakor smo že poročali, policijsko obsojena na po tri mesce zapora radi prekoračenja meje brez potnega lista, prideta dne 20. t. m. na prosto, ker je zapor po višji oblasti znižan na polovico, če se ne začne proti njima novo postopanje v duhu terorja in po policaj demokrati h uvedene režimske justice. Sodnija in sodnijski zapor vedo glede obeh zaprtih samo to, da sta na toliko in toliko časa policijsko obsojena — in to je vse. če se pa vpraša politično oblast, se dobi za odgovor, da sta oba na «razpoloženju« notranjega ministrstva. Tja se je javilo, da sta tu in sedaj'se bo pač čakalo, da ministrstvo odredi, kaj naj se napravi: ali se izpustita, ko obsedita svojo kazen, ali pa kako in radi česar naj se začne nova preiskava. — Tako daleč smo že prišli, da ne zadostujejo več redni in izredni zakoni s posebno drakonič-no mero za politične osumljence, temveč ministrstvo policije se mobilizira v posameznih slučajih, da nad vsemi zakoni po svoji najvišji iznajdljivosti daje direktive politični in sodnijski oblasti, kako naj prime človeka, ki ničesar drugega ne zakrivi, kakor to, da ne odobrava vlau&jcčega režima.— Sedaj, ko se nekaj pripravlja k likvidaciji dosedanjega sistema in vladnih metod, bo pač treba, da se vsi' pošteni ljudje zavzamejo tudi za odpravo nekulturne gonje političnih osumljenčev.
Stoprocentni duševni invalid «Tabor« je prinesel včeraj sledečo notico: «Vujičič demontira. Pred nekaj dnevi je prinesel ljubljanski «Slovenec« vest, da je notranji minister Vujičič izjavil napram poslancema Kulovcu in Vesenjaku, da je «Orjuna roparska in razbojniška banda.« Vsled tega je nacionalistično časopisje ostro prijelo ministra, kateri je na to priobčil v «Balkanu« izjavo, da je bilo poročilo netočno. Vujičič je rekel samo to, da nima v pravno urejeni državi nihče pra vice terorizirati svojih sodržavljanov, pa naj bo kdorkoli, ker se bo vsakogar, ki bi vršil nasilje, smatralo za tolovaja in razbojnika, io je rekel na prošnjo klerikalcev, da bi se jim dovolilo ustanoviti organizacijo proti Orjuni. O Orjuni kot laki se sploh ni govorilo. Mi smo že takoj vedeli, da so si omenjene besede klerikalci enostavno izmislili.« ‘— Tako «Tabor« po svoji demokratsko pristriženi logiki, sedaj pa si oglejmo, kaj ; je rekel po «Taborovi« izjavi g. notranji minister:	V j
pravno urejeni državi nima nikdo pravice terorizirati j svojih sodržavljanov. Kaj pa delajo orjunci? Oni ne le, i da skoro vsakega nedemokrata terorizirajo, ampak tudi j mirne sodržavljane pretepavajo in pobijajo na smrt. j i Nadalje je rekel g. Vujičič, da se bo vsakega, ki bi vr- j šil nasilje, smatralo za tolovaja in razbojnika. Orjunci j vršijo kanibalski teror, torej so po izjavi ministra čisto \ navadni tolovaji in razbojniki. Orjunci naj sedaj pre- | mikastijo «Taborovo« uredništvo, ker je tako lepo lo- j gično obrazložilo ministrovo izjavo, da so torej orjunci \ tudi po «Taborovem« sklepanju čisto navadni tolovaji i in razbojniki.	j
Okrajni predstojnik — orjunski zločinec. Kake lju- j dl imamo za čuvarje reda in postave, je pokazal zlo- j čin, ki se je dogodil v soboto ponoči v vasi Dolnja Va- : ros ob Savi. Bosanska Gradiška ima za srezkega načelnika Kosto Dragičeviča, ki je že dolgo z največjo jezo gledal preko Save, kjer so v Dolnji Varoši hrvatski Sokol in druga hrvatska društva. Načelnik Dragi-čevič je zbral okrog sebe celo bando, ki se je pozneje pretvorila v Orjuno, ter je kot pravi harambaša že večkrat poslal svoje ljudi razgrajati na hrvatsko stran, v soboto zvečer ob priliki Zrinsko-Frankopanske narodne proslave je pa prišel tudi sam s svojim pisarjem in še nekaterimi drugimi orjunci. Šel je v gostilno in tam je proti 11. uri začel najprej zmerjati gostilničarja, potem je pa brez vsakega povoda začel vpiti nad hrvatskim kmetom Nikolo Valterjem, ki je sedel v kotu, N. j Valter je vstal, da se izogne, načelnik Dragičevič pa I potegne revolver ter ga — ubije! Po zločinu je prevr-\ gel svetilko ter v temi s svojimi pajdaši izginil preko ! Save. Drugi dan so ga še videli, kako je oborožen s pu-! ško, revolverjem in bombo za pasom v spremstvu svo-! jih oboroženih pajdašev šetal ob Savi na bosanski stra-I ni. Ko so od hrvatske strani hoteli izvesti njegovo are-’ tacijo, se je od bosanske reklo, da je to stvar, ki spada i pod vlado v Sarajevu, Dragičeviča pa ni bilo več na spregled. Novi načelnik v Gradiški še tudi ni pokazal I prave volje in kake vneme za zasledovanje zločinca ter ! se tudi izgovarja na vlado v Sarajevu. Morilec je brez vsake kvalifikacije, načelnik je pa postal za to, ker je bil v Srbiji komit. — Šovinistični listi v Beogradu so ia zločin seveda zasukali po pravljici o volku in ovci, ki je kalil vodo, ter trdijo, da je bil Dragičevič napaden,
da se je nanj pripravljal atentat itd. in seveda tudi to, da mu je žrtev psovala Boga in kralja. To, kar pravijo priče, in pa dolgotrajno razbojniško obnašanje zločinca, se presliši in prikrije, če je treba braniti kakega ko-milaša in če se da zločin še politično izrabiti proti — Hrvatom.
Orjuna ga ni rešila. V Šibeniku so zaprli bivšega avstrijskega poročnika Josipa Pališka. On je po prevratu pobegnil na Madžarsko, kjer je osnoval takozvano «Hrvatsko legijo«. Pred letom se je vrnil iz Madžarske, toda oblasti so ga zaprle in v Ljubljani je bil obsojen na 10 let ječe. Ker je v ječi zbolel, so ga prepeljali v Zagreb v bolnico. Od tu je pobegnil v Reko, kjer je dalje časa živel. Ko je bila v naši državi proglašena amnestija, se je, misleč, da velja tudi za njega, vrnil in se nase lil v Šibeniku. I uka j se je takoj vpisal v Orjuno ter postal njen glavni razgrajač. Toda policija se ni zmenila za to, da je on steber Orjune, ter ga je aretirala in poslala v Zagrebu, kjer bo odsedel svojo kazen.
Orjunci so dobili po nosu v Os jeku, ko so v nebel -jo ponoči izzivali na ulici. Hrvatska omladina se jim je postavila v bran in orjunci so se morali umakniti. Pri spopadu je prišlo tudi do streljanja in sta bila dva orjunca težko ranjena. Policija je drugi dan uvedla obsežno preiskavo ter zaprla veliko Hrvatov, dasi so začeli orjunci prvi. streljati. Ako bi bil ranjen kateri Hrvat, bi se orjuncem gotovo čisto nič ne zgodilo; pri nas je pač takšna navada, da vedno največje razbojnike pri miru pustimo.
Socijalistična ljubezen. Iz Mežiške doline nam pišejo: Geli teden so letali socijalistični voditelji od hiše do hiše ter vabili ljudi s sladkimi besedami in grožnjami na čim večjo udeležbo ob prireditvi dne 1. majnika. Gonili so tudi penzijoniste in penzijonistinje skupaj, samo da pokažejo ta dan veliko število. Oglejmo si pa te socijalisiične mogotce natančneje. Da imajo penzijoniste in penzijonistinje za časa volitev in manifestacij nad vse radi, je vsakomur znano. Kako pa drugače izkažejo ljubezen do penzijonislov, oziroma penzijo-nistk, ki na jesen svojega življenja dobivajo z vsemi dokladami le okrog 400 K mesečno, torej desetkrat manj, nego drugi delavci, bodo povedali na Lešah, kjer hočejo ravno socijalisti tem penzijoniranim siromakom vzeti tudi zadnjo njivo, katero so imeli od rudokopa že mnogo desetletij v najemu. Na Lešah socijalisti rudniku kar diktirajo: Penzijonistom se naj zemlja vzame ter jo da v najem delavcem, samoobsebi razumljivo da le socialističnim. Na ta način so že vzeli mnogim penzijonistom zemljo ter si jo med seboj razdelili, ako-ravno so bili penzijonisti tudi rudarji in pustili vso svojo moč v rudniku. Pa naj še kdo reče, da socijalist, ni sebičen.
Aretacija predsednika madžarske stranke. Odborniku dr. Nagy-ju je sledil v subotiški zapor tudi predsednik madžarske stranke dr. Gräber, odvetnik v Pančevu. Tudi njega obtožujejo, da je bil v zvezi z ogrskimi fašisti ter trdijo, da so se našli dokumenti, ki ga kompromitirajo. Oba obtoženca mirno in odločno zanikata vsake zveze s Horthyjevci ter trdita, da so ob-tožilna pisma ponarejena. Zagovornik dr. Magaraševič izjavlja, da sta oba nedolžna in ministrstvo notranjih zadev je naročilo subotiški sodniji, naj stvar vestno in nujno preišče.
Vplačevanje veselične takse. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po novih predpisih ministrstva za finance se morajo vse prijave o prireditvah radi plačila veselične takse v bodoče vlagati pri kompetentnem oddelku finančne kontrole in ne več, kakor dosedaj pri davčnem uradu. Oddelek finančne kontrole bo po plačilu takse žigosal vstopnice in jih izročal strankam ter izven sedeža davčnega urada na željo stranke tudi določal pavšalno takso, katere izmero odobri davčni urad. Izven sedeža davčnih uradov se uvede plačilo takse s poštno nakaznico, da se strankam prihranijo nepotrebni poti. Strankam, ki bodo na ta način plačale takso, se pa priporoča, da se radi pravočasne ga plačila takse in sicer glede formalnosti točno ravnajo po navodilih organov fin. kontrole.
Tajništvo SLS v Kozjem. S 1. majem je začelo poslovati v Kozjem okrajno tajništvo Slovenske ljudske stranke. Tajništvo je v kaplaniji.
Ministrstvo za zgradbe. Neki beograjski list beleži to-le: Ministrstvo gradjevine je prenehalo s svojim gradbenim delom, ker nima kreditov. Pri zadnjem pregledovanju blagajne tega ministrstva, so našli v kasi samo — dva dinarja, In to je ono ministrstvo, ki je tako obilno plačevalo nekoliko inženirjev, ki po svoji strokovni izobrazbi niso bili višje, kot v četri ljudski šoli.
Glad v Dalmaciji. V Split je prispelo 300 vagonov koruze za stradajoče kraje v Dalmaciji. Država ga prodaja ljudem po 3 din. 80 para kg. Občine in prebivalstvo pa zelo malo kupujejo to koruzo, ker nimajo denarja. Za takšen dar ministrstva bodo ljudje malo hvaležni, ker ne stradajo zaradi tega, ker ni koruze, temveč, ker nimajo denarja.
Dar svobode v Dalmaciji. Po prevratu se je provizorična dalmatinska vlada obrnila na narod, da nabere dobrovoljne prispevke pod imenom dar svobode. Poseben odbor je v Splitu nabiral te darove ter nabral precej denarja in drugih vrednosti tudi v zlatnini in blagu. Denar se je sproti oddajal državni blagajni, drugi darovi so se pa shranjevali posebej. Lani je ta odbor zaključil svoje delo ter napravil pred pokrajinskim namestnikom svoj obračun. Ob tej priliki se je ugotovilo, da je denar vlada morala porabiti za upravne stroške, ker ni bila redno dotirana iz Beograda, tuje valute in zlatnine so pa spravljene v dveh zabojih in po naročilu delegacije financ v Splitu shranjene pri podružnici Narodne banke. Dragocenosti so bile leta 1920 precenjene, vrednost je sedaj seveda znatno poskočila, a
S i U A 2 A.
4.	m« 1923,
samo začetkom lanskega leta se je nekaj govorilo o novi precenitvi in o vnovčenju teh stvari, potem se je pa zopet na vse pozabilo. Še le pred par mesci se je čulo, da se beograjska vlada zanima za ta dar svobode in govorilo se je, da bi ga rada vzela za agitacijski fond radikalne stranke. Govorilo se je in se še govori, od uprave se pa nihče ne gane, da bi odvrnil razne vesti z javno ureditvijo te zadeve.
Grški komiti v Macedoniji. List «Južna zvijezda« v Bitolju javlja, da grški begunci iz Male Azije ustanavljajo komitske čete in da je ena od takih v moči od 200 oboroženih mož že pripravljena udreti v naše območje. List vprašuje, kaj pravijo k temu naše in grške oblasti. No, če se bodo Grki glede komitov tako obnašali proti nam, kakor se obnašajo glede svobodne luke v Solunu, potem nas čakajo še lepe reči ob meji. Če se zunanja politika Beograda ne spremeni, bodo pa Grki pri vsem tem še vedno ljubi zavezniki, dočim se Bolgare črti, pa naj še tako odločno nastopajo proti komitom.
Po dveh letih odkrit zločin. Zagrebško redarstvo je dobilo zadnji čas pogostoma dopise iz vasi Tončec pri Koprivnici o Gjuri Satajiču, ki je pred dvemi leti na čuden način izginil in kmetje so obdolžili njegovo ženo, da ga je ubila. Orožniki, ki so takrat ta slučaj preiskovali, niso mogli ničesar dognati, ker jim je žena celo pokazala pismo, ki ga je naje mož pisal iz Amerike, in sliko moža v amerikanski nošnji. Po vasi so pa le vedno krožile vesti, da Satajič ni tako na skrivnem pobegnil v Ameriko, ampak da ga je žena ubila. Zato so pisali policiji v Zagreb in ta je poslala v vas svojega najboljšega detektiva. Prišel je skrivoma v vas ter se tam nastanil in izpraševal ljudi. Dobil je v roke tudi sliko, ki jo je baje poslal Satajič ženi iz Amerike in dognal, da je ta slika napravljena pri fotografu iz Koprivnice. Pri zaslišanju fotografa je isti izpovedal, da je pred dvemi leti prišla k njemu neka žena, ki je prinesla sliko svojega moža ter fotografa prosila, naj napravi možu na sliki amerikanski klobuk in obleko. Fotograf ni ničesar sumil ter je izpolnil njeno prošnjo. To sliko je potem žena poslal svoji prijateljici v Ameriko, ki ji je kakor v imenu moža pisala pismo in priložila sliko ter so sosedje nekaj časa bili uverjeni, da je mož res v Ameriki. Po tem odkritju se je detektiv podal k ženi, ki je po dolgem izvijanju slednjič vendar priznala, da je moža ubila. Z možem je živela v prepiru, slednjič pa se je tega naveličala in ga je opoldan, ko je sedel pri obedu, udarila z vso močjo po glavi z kuhinjskim valjarjem. Ivo je mož umiral, mu je stisnila v roko svečo in potem ga je zakopala v hlevu. Ker pa so kmetje govorili, da je mož ubit, ga je izkopala, razsekala na kose in jih zavite v vrečo vrgla v bližnji potok. Orožnikom je potem pokazala sliko, ki si jo je na tak zvit način preskrbela iz Amerike ter tako dokazala, da je mož v Ameriki.
Dobrovoljec Štefan Lončarevič se je izkazal kot tip temne preteklosti v dobi, ld jo je prebil izven službe v srbski vojski. Predno se je dal prekrstili, se je pisal Pišta Lövesy. Slabo nagrado za službo v vojski so mu dali v Beogradu, kjer so ga sprejeli samo za «privrem-nega« žandarja, in tu v Mariboru tega ne bi mogli popraviti, pa če bi bil še tako vreden in potreben v službi. Njegov odpust iz orožniške službe datira s 1. aprilom in mesec dni se mu je dalo časa, da čaka na obleko, po katero je navadno pisal v Srbijo. Tu se ga dalje ni moglo in ni smelo zadržati in tako pade vsa slaba nagrada za njegovo vojno službo na Beograd, ki bi moral njegove vojne zasluge najboljše poznati ter ima tudi vso moč in oblast, da jih nagradi, kakor se stori to napram drugim prekrščencem.
Nesreča na železnici. Na postaji Moslavina-Popo-vača na Hrvatskem sta trčila dva tovorna vlaka ter je skočilo iz tirä sedem vagonov. Pri udarcu je bil ubit zavirač Malo Kulič. Kriv je strojevodja enega vlaka, ki ni pazil na signal ter je vozil po napačnem tiru, na katerem je stal drugi vlak.
Najlepše darilo za birmance je lep rožni venec in lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožnih vencev po primeroma zelo nizkih cenah, zato vsem botrom toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskarni nakupijo ta darila. Dobijo jih lahko tudi po pošti.
Iz strokovnega gibanja.
Lep uspeh naše organizacije JSZ so doživeli delavci tovarne Dervušek, ki so pri nas organizirani še le nekaj dni. JSZ je intervenirala pri lastniku tovarne po svojem zastopniku poslancu gospodu Žebotu za zvišanje plač in se je po dveurnih pogajanjih dosegel naslednji sporazum: prvič 15 odstot. zvišanje plače po sledečem: zidna opeka od 68.85 na 78.60 D, strešna opeka od 52.60 na 60.50 D, vzorčna opeka od 14.50 na 16.70 D, fina strešna opeka od 110.70 na 127.30 D, žlebna opeka od 16 na 20 D. Drugič je podjetnik priznal zahtevi zastopnikov ter sprejel nekvalificirano osobje kot kvalificirano. Priznati je tudi moral, če ravno ne rad, da se mora z delavci vedno postopati prijazno ter je obljubil, da bo odpravil vse sekature iz svojega podjetja. Delavstvo se je po teh pogajanjih z velikim veseljem oprijelo dela in najbolje je veselilo delavstvo to, da vsaj enkrat z mirnim potom dosegli povišek, ker najstarejši uslužbenci pravijo, da se je v Dervušekovem srcu zgodil čudež. Da bomo dosegli še več uspeha, kličemo vsemu delavstvu: Priuite vsi v našo bratsko organizacijo!
Pri šefu obratnega ravnateljstva juž. ~el. se je oglasila mnogobrojna deputacija miađih, raztrganih in iz-stradanih železničarjev s proge, da obrazložijo obupni položaj. Bili so ljubeznivo sprejeti, potrpežljivo poslu-
šani in zopet odslovljeni. Gospod šef je deputante z začudenjem poslušal, ker je bil baje uverjen, da se vsem njegovim podložnikom cedita med in mleko. Tolažil jih je, naj potrpežljivo vztrajajo do pogina, ker za nszmož ni režim je umreti častno. Kdor vzdrži do zadnjega, se ga pokoplje s petjem in godbo. Kakor se vidi, mislijo ta ki gospodje moderno, ker pravijo, koga se na tak način ne uniči, pa lahko postane potujoči centralni nadzornik, da si na ta ali oni način «opomore«. Deputacija je odšla razočaranih obrazov.
Ravnateljstvu juž. žel. v Ljubljani. Te dni smo pregledovali plačilne listke zasebnih del, med temi je bil eden delavec ne z najboljšo plačo, ki je znašala za en teden, to je 6 delavnih dni po 8 ur na dan 1400 K, je mesečno 5600 K. Mi mu je ne zavidamo, ker vidimo, da je še to malenkost. A vendar bi pa naprosili ravnateljstvo juž. žel., da tudi ono pregleda svoje sezname o računih pri svojih delavcih, med katerimi bo pa skoro polovica takih, ki dobijo bornih 1600 K na mesec. In I se še vedno govori, železničarji so najboljše plačani. Tukaj odprite oči gospodje centralni nadzorniki in boste videli razliko med navadnim delavcem in železničarjem.
Shod za državne "nameščence, železničarje in vpo-kojence vseh kategorij se vrši v nedeljo ob 10. uri v Götzovi dvorani.
Št. Ilj v Slov. gor. Preteklo nedeljo se je vršil tukaj železničarski sestanek, katerega se je udeležil tov. Lajh iz Maribora, ki nam je razložil pomen Prometne zveze in dosedajno delo raznih strokovnih organizacij ter je j nam s tem pokazal res pravo pot, to je Prometno zvezo,
‘ v katero smo vsi šentiljski železničarji vstopili. Želimo j pa, da isto store tudi vse druge postaje!
Odsek JSZ, to je Prometna zveza, ima članski se-j stanek v ponedeljek, dne 7. t. m. Vabljeni vsi člani in i volilci SLS, namreč železničarji.
Prometna zveza ima svoje poslovne ure vsako so-I boto popoldne od 3. do 5. ure in v nedeljo od 10. do 12.
I ure v Gregorčičevi ulici 10, 1. nadstropje.
Jugoslovanska strokovna zveza naznanja vsem svo jim skupinam, da bomo odslej naprej redno prinašali i vse zanimivosti, ki se tičejo našega organizacijskega j dela, v petkovi «Straži.« One tovariše, ki so zmožni za J dopisovanje strokovnih člankov, prosimo, da jih pri-! našajo na naše tajništvo v Gregorčičevi ulici 10 I.
Iz Ptuja.
Takoj po preobratu so naši ptujski najbolj zagrizeni nemškutarji prekrstili svoje firme v «Prve jugoslovanske.« Tako smo dobili v Ptuju kmalu po zlomu «Prvo jugoslovansko alkoholno industrijsko družbo«, ki je last znanega žganjarskega pančerja Hutterja. Koliko zla in alkoholnih grehov je nasejal po Ptujskem polju pod staro Avstrijo Hutter s svojim «šnopsom«, je itak j znano. Ker pa V Jugoslaviji ne cvete več tako kot pod j Avstrijo zastrupljevanje priprostega naroda potom u-i metno narejenega žganja, se je lotil g. Hutter s svojo 1 alkoholno industrijo tudi pančevanja vin. Do pred j kratkim je delal Hutter še dobre kupčije z zmešanimi j vini, a sedaj se je vendar enkrat ujel in bil pri maribor j »kem okrožnem sodišču obsojen radi prestopka zakona j o živilih na dva dni zapora in 16.000 K globe. Hutter j je že bil v razpečevanju ponarejenih vin tako drzen,
! da je prodal lansko jesen dvema mariborskima vinski-! ma trgovcema večje količine vina, katerega je pošteno i pobratil z jablanico. Hutter je skušal potom svojega j zagovornika dr. Gosaka iz Ptuja se izviti kazni, se je : opravičeval z raznimi izpričevali nemškutarskih stro-j kovnjakov, a ni šlo, tokrat se je enkrat ujel v mrežo ! justice. Vinarska firma, ki se drzne pri večletni pre-i obilici naših izbornih slovensko-šta jerskih vin celo ve-; čje vinske trgovce goljufati s spančanim vinom, pa ne I zasluži samo zaporne in denarne kazni, ampak bi se jej j moral odvzeti tudi obrtni list. Naši slovenski vinski tr-govci pa naj bodo v prihodnje toliko pametni in naj ne I sklepajo vinskih kupčij s firmo, katere lastnik je bil j na zaporno in denarno kazen obsojen pri sodišču. Vino i se naj kupuje pri naših poštenih vinskih producentih, i ne pa pri alkoholnih družbah, ki razpečavajo spančano j alkoholno robo.
Vinogradniki se skličejo na protestno zborovanje,
j ki se vrši v nedeljo, dne 13. maja 1923 ob 10. uri pred-! poldne na Florijanskem trgu (pred magistratom) v Ptu 1 ju. Doseči hočemo: 1. Prodajo in izvoz našega vina. 2.
Odložitev plačila davkov, dokler vinogradniki ne pro- 1 j dajo pridelanega vina. Na polnoštevilno udeležbo Vas ! kliče — Društvo vinogradnikov v Ptuju.
! ^niTiiribor^
Petnajstletnica ustanovitve Orla v Mariboru. —-
j Komaj 16 let je slovenski orlovski organizaciji, a kolika je že danes njena moč! Po številu in po njenih moral -I nih vrednostih! Poleg tega pa je še morala počivati 4 j leta in Orla je bilo treba po svetovni vojni zbuditi malodane čisto iznova k življenju. Med privimi, ki so še , pridružili zdaj tako močni organizaciji, so bili fantje v Mariboru. Petnajst let poteka letos od takrat! To je jubilej vreden spomina in proslave. Tako se bo tudi zgodilo. Kot zunanji znak svoje obletnice si hoče nabaviti Orel v Mariboru vidno znamenje, prapor, ki bo slovesno blagoslovljen in ponešen pred orlovske vrste obenem pa proslavi petnajstletnico Orla v Mariboru, ki bo letos v mesecu septembru. Da bo pa ta načrt res izvršen, se obrača odbor mariborskega Orla javno do vseh s prošnjo: priskočite nam na pomoč, ceniti kulturnovzgojno delo, ki ga opravlja Orel med Slovenci. Prihodnje dni se bodo oglasili pri posameznih prijateljih Orla po-
oblaščenci s prošnjo, da prispevajo in da prispevate vsi po svojih močeh k skladu za nabavo prapora in proslavo petnajstletnice ustanovitve Orla v Mariboru. Naj ne bodo nikomur nadležne njih prošnje, če ne več, vsaj to pokažite, da razumete orlovsko delo. Vsak po: Orlu odpri roke, Orlu daruj sreč!
Vse lopove hočejo presaditi na prečansko stran — ljudje krog «I abora« in tako so tudi vojaka, ki je v nedeljo na cesti oropal neko gospo, enostavno proglasili za Bosanca, ki se je v prejšnji vojaški službi naučil takih poslov. To je zopet prava policajdemokratska ge-sta pljuvanja v lastno skledo, čudno, da tega vojaka še niso napravili za Slovenca iz prvih vrst Koroščeve stranke ali pa za Hrvata iz Radičeve stranke. Sicer so pa že začeli, napravili so ga za Bosanca, ki je prišel sem samo na orožno vajo, da pokaže, kar se je poprej naučil, zraven pa še pristavljajo, da se kaj takega poprej nikdar ni zgodilo, ko so bili tu sami pravi srbski vojaki. Taki servilnosti se tudi pošteni Srbi smejijo, ker je vendar znano, da imamo tudi v Mariboru še dovolj protokolov, ki pričajo, da prvi srbski vojaki v Mariboru niso jemali ženskam samo ročne torbice, temveč tudi s posilstvom poštenje, ko so na nje prežali ob cestah, ki vodijo v Maribor. Vse to se je beležilo kot zločin med zločini, pa naj izhajajo od slovenskih, hrvatskih ali srbskih ljudi. Dolgo je pri tem ostalo, Slovenci, Hrvati in Srbi so skrbeli, da se zločinci kaznujejo, potem je pa prišla do skrajnosti pokvarjena in zdivjana policaj demokracij a, ki misli, da bo imela strankarsko veliko korist, če vse zločine zvali na bivše Avstrijce, Srbom pa celo to izbriše in prikrije, kar so Srbi sami obsodili. Lahko rečemo, da se še ni našel Srb, ki bi napake svojih rojakov valil na druge, pač pa se najdejo Slovenci, ki iz slinave klečeplaznosti valijo vse na Slovence ali pa vsaj na prečane.
Predrzen vlom. Danes zjutraj ob pol dveh so neznani zločinci vlomili v delavnico g. Rudolfa Šteberc, krojača na Aleksandrovi cesti št. 40 ter odnesli blaga in oblek v vrednosti nad 23.000 K. Zločinci so bili gotovo dobro poučeni glede krajevnih razmer in tudi izropanega lokala. Tatovi bodo gotovo poskušali predati svoj rop na deželi in zato je previdnost na mestu.
Kaznovan demagog. Pred tukajšnj imokra jnim so diščem je bil dne 30. aprila obsojen na dva dni zapora Potočnik Franjo iz Koroške ceste, ker je pisal na «Centralno vladno komisijo« pismo, v katerem je dolžil gg. funkcijonarje Udruženja vojnih invalidov v Mariboru nečednih in umazanih dejanj glede blagajne, ki so se pa izkazale kot lažnjive.
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico. V nedeljo zjutraj, to je 6. t. m. ob 6. uri imajo članice KŽZ v stolnici službo božjo s skupnim sv. obhajilom. Ob pol 9. uri se zbirajo članice in društva pod stolnim župniščem na Slomškovem trgu. Ob četrt na 10. uro slovesen vhod v stolnico. Ob pol 10. uri blagoslovitev zastave po g. kap. vikarju dr. Martinu Matek, zatem slovesna pridiga, nato pontifikalna maša in zahvalna pesem «Te Deum« in darovanje za novi zvon v stolnici. Popoldne ob 2. uri pri «Gambrinu« vrtna veselica združena z ženskim zborovanjem, na katerem govorita: gdč. Cilika Krek-ova in veleč, gospod dr. Medved. — Svira godba «Katoliške omladine« Vstopnice za nečlane 5 din. za člane 2 din. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene vabi k obilni udeležbi odbor.
Četrti redni občni zbor Marib. ženskega društva se vrši v pondeljek, dne 7. maja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Poživljamo k udeležbi vse članice in uljudno vabimo vse, ki se za delo našega društva zanimajo. — Odbor.
Znakovna dneva v prid otroške bolnice in dnevnega zavetišča v Mariboru se vršita v soboto, dne 5. in v nedeljo dne 6. maja. Našo akcijo cenj. občinstvu prav toplo priporočamo. Mariborsko žensko društvo.
Špedicijska tvrdka «Orient« v Meljski cesti je v likvidaciji. Za «Orientom« pride kmalu na vrsto tudi «Balkan.«
Postavljanje mlaja se vrši v nedeljo, dne 6. maja popoldne na prostoru g. Lemež na Pobrežju. Brez vstop nine. Godba in druga ljudska zabava.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
2
In govorica je naraščala, se širila vedno dalje, neverjetne, da, nadnaravne reči so pravili ljudje.
Ni bilo dvoma, neki nagajivi Angleži so res bili na delu, tudi je bilo res, da jih je vodil človek, čigar srčnost in drznost in iznajdljivost je bila kratkomalo bajna. Pa skoraj neverjetno se je čulo, če so pripovedovali, kako je ta človek in kako so aristi-begunci postali hipoma nevidni, ko so prišli do barikad, in kako so ušli skozi vrata gladkokratko na čudežen način, — vkljub največji čuječnosti republikanskih straž.
Nihče še ni nikoli videl skrivnostnih Angležev in o njihovem poveljniku so ljudje govorili le šepetaje in s plašno grozo.
Državljan* Tinville, predsednik odbora za javno varnost, je tupatam dobil listič papirja, sam ni vedel kako in od koga. Včasi ga je našel v žepu svoje vrhnje suknje, včasi ga mu je kedo stisnil v roko med množico na ulici, ko je šel k odborovim sejam.
* Republika je odpravila vse naslove in stanove, le naslov «državljan« je bil dovoljen.
In na Lističu se jp bral? čisto krajno in suhoparno, da je družba nagajivih Angležev na delu, in mesto podpisa je stalo na listku znamenje, — rožnordeč cvet, znan pod imenom «Materna dušica.«
Par ur po takem obvestilu pa so člani odbora za jayno varnost vsakikrat z neizogibno gotovostjo zvedeli, da se je toliko in toliko in tem in tem aristom posrečilo uiti preko barikad in da so na varnem potu na Angleško —.
In zato so podvojili straže pri vratih in naredniki, ki so bili v službi, so dobili posebna povelja in s smrtno kaznijo so jim zažugali, če bi še kedaj kakega arista pustili uiti, in visoke nagrade so razpisali na glave drznih in brezstidnih Angležev. Pet tisoč frankov pa je bilo obljubljenih tistemu, ki bi dobil v roke skrivnostnega in neugnanega njihovega glavarja, ki so ga splošno imenovali «Dušica.« —
Tako so torej stale stvari tiste dni proti koncu meseca septembra, ko je sedel narednik Bibot z rdečo čepico na glavi in s smrdljivo pipo v ustih na praznem zaboju in stražil s svojimi zvestimi, v poslu dobro izurjenimi državljani-vojaki vrata pri zapadnih barikadah.
In radovedne gruče so se drenjale in pehale krog njega in čakale na zanimivo igro «Mačka in miš.«
«E — naš Bibot —! On bo že naredil, on jih dobi v svoje kremplje in klešče, pa naj se še tako našemijo —! On zna to! Dober nos ima za ariste!«
Tako so govorili in prepričani so bili, da bo Bibot tisti mož, ki bo zajel nesramne Angleže in — tistega njihovega poveljnika in vse ariste.
In narednik Bibot se je zadovoljno muzal na svojem praznem zaboju in se režal in zopet iznova pripovedoval o neumnih aristih, kako jih je izvohal tudi pod najgršimi cunjami in jih izročil v obsodbo odboru za javno varnost. Več kot petdeset jih je že spravil pod guillotino, on sam, Bibot, in Robespierre in Danton, prvaka revolucije, sta pohvalila njegovo vnemo in on, prav on, bo dobil tudi tiste — Angleže, prav gotovo —.
In ljudje so se gnetli krog njega, vsi željni razburljivih, krvavih dogodkov, smejali so se mu, hvalili so ga in ga vneto poslušali.
«Ha —!« je pravil. «Grospierre je bil nerodno budalo —! Da sem jaz bil pri severnih vratih, tistikrat —!«
Državljan Bibot je vzel pipo iz ust in pljunil po tleh, da bo pokazal, kako zelo prezira svojega budala-stega sodržavljana, ki je moral dati glavo za svojo nerodnost.
«Ampak — kako se je stvar zgodila —?« je vprašal nekdo.
«Kako —? He —! Takole! Grospierre je bil pri se-
vernih vratih in jih je pazljivo stražil«, je pravil Bibot širokoustnp. Množica se je zagrnila krog njega in je poželjivo poslušala njegovo pripovedovanje. «Stražil je torej —. Culi ste o tistem Angležu, o tisti prokleti «Dušici«, ki se vtika v naše zadeve, četudi ga prav nič ne brigajo. Skozi moja vrata tule bi ne ušel, pa bi ne, pra vim, — in če je tudi sam vrag v človeški podobi! Ampak Grospierre je bil budalo, pravim. — Branjarji so vozili skozi vrata kakor vsak dan. Vmes je bil tudi voz, naložen z zaboji, star mož je držal za vajeti in njegov fant je bil poleg. Grospierre je bil nekoliko pijan, pa seve, mislil je, da je strašno pameten in premeten. Pogledal je v zaboje, skoraj v vsakega je pogledal. In videl je, da so prazni — pa je pustil voz in možiceljna skozi vrata —U
za birmo
uhani, prstani, verižice, priveski, zapestnice, žepne ure v zlatu in srebru, vsakovrs ne stenske ure in budilmce, popravila izvršujem točno in ceni pod jamstvom.	Cčniki proti vpošiljatvi 1 Din.
STOJEČ LOVRENC, urar, Maribor, Jurčičeva 8.
Restavracija Klavnica
vsako nedeljo in praznik
vrtni koncert
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzei gostilno
„LOVSKI DOM“
pri „TREH RIBNIKIH« v Krčevini
ter bodem točil prvovrstna vina in pivo ter imel dober prigrizek razun, tega tudi kegljišče.
Za obilen obisk se priporočata 241	FRANJO in ROZA KRANJČIČ, gostilničarja.
Dražba vina.
. Ormoška mestna občina bo prodajata potom javne dražbe približno 100 hi vina lastaega pridelka, (mali rizling, silvanec, burgundec, žlahtnina in rulan-dec) letnik 1922. iz sadnih vinogradov Jeruzalem-Vinski vrh. Licitacija se b? vrš la v nedeljo, dne 13. maja ob 1. uri popoldne v občinski pisarni.
2y 3-3
6. mala
Dirka
na Teznu
PREVZELA IN NA NOVO UREDILA SVA
GOSTILNO.PUNTIGAM
u
V MARIBORU, MLINSKA ULICA ŠT. 23.
Imela bova vedno najb tjSe vino. s'eže pivo in dobro kuhiajo. — SPREJMEJO SE TUDI ABONENTI — Ra nove urejen vrt, sobe za Jruštva in klube, dvorann aa shode, veselice in plese. Priporočava se
Hinki la Julijana Vidmar» gottiina Puntigam,
8'
2-6
226
ANGLEŠKO SUKNO!
vseh vrst ravnokar došlo! CENE NIZKE 1
RAKE HASTES, Marifear, Glavni trg 16
Poštni nameščenci na obroke!
P fß (j i se za eno ^ru^'no
lepo stanovanje in blizu en oral zemlje. Ceha na Br< zje 5 a, Pobrežje pri Mariboru. 383
Hlačnici in msiarila
v občinskem domu Št. lij v Slov. gor. se da s I. junijem v najem. Pogoji so razvidni pri občinskemu uradu, prošnje se naj vložijo do 12. maja s9 3 tam. 1—2 234
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, iarier, Gosposka ul 10
£*ex»je SES6, I>OS^©lJ© ;
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
izvršuje vse bsn&t® posle nolMaotiieie, — Nejefšie obrestovanie wieg na knjižice in v tekačem režimu
izpit Se «sako vlogo na zahtevo tako! v gotovini.
Pooblaščeni prodajalec srelk držama razredne loterija
Izdaja konzorcij «Straže*.
Odgovorni urednik: Vladimir Pušenjak.
VELIKA TEKMA ZNANE NESTLJEVE ČOKOLADE : MOTO-» nadaljuje se še vedno.
Še vedno je neizdanih 168 dobitkov.
Prvi tekmovalec, kateri se prijavi društvu z izpolnjenim'albumom, kateri vsebuje 72 različnih senj, dobi lepo pisarniško garnituro.
Drugi tekmovalec dobi puško, «sistem Flobert«,
Tretji tekmovalec dobi gramofon «Pate« s 25 ploščami.
Četrti nabiralec dobi neceser (pribor) za potovanje.
Sledečih 64 nagrad vsebuje po en zavitek s tremi škat-ljami Nestl-jevega praška, tri škatlje kondenziranega mleka, tri škatlje kakao in tri škatlje sladkorčkov (bonbonov).
Nadalje: sto nabiralcev, kateri prinesejo izpolnjeni album v pisarno Kompanije Nestl-je, knez Mihajlov Venae 13-14, dobijo po eno švicarsko uro.
Vsi albumi se po istem redu vpišejo, kakor so oddani, v specijelno za to namenjeni knjigi, kjer se vpiše ime in natančen naslov onih, ki so dobili, tako, da ima vsak tekmovalec (nabiralec) pravico vpogledati dotično knjigo in albume. Naglašujemo, da vsebuje vsaka Nestl-jeva čokolada slikico za tekmo in ima vsak nabiralec, ki ima 15 sličic, pravico na en album. Isti se pošljejo v inozemstvo na nabiralce po pošti.
Kupujte torej samo znano Nestl-jevo čokolado!
na bencin in petrolej 4—5 HP se proda. Več se poizve pri g. Ivanu Petek na Hardeku pri Or možu.	1—3 237
i Inserirajie!
OVES
j krompir, koruzo, opeko, ce-> ment, drva, premog, slamo J seao vedno vsako množino j ANDREJ OSET, Maribor.
I Aleksandrov c. 57, tel. 83 j ____5—lp 208
:	Največje so skrbi, če
TEBINaliEGAL-krems
j	pri hiši ni! 3—3 223
Zahvala.
Za brezštevilne izkaze iskrenega sočutja pri bridki izgubi našega ljubljenega očeta gospoda
Tomaža Reismana
za darovane vence in mnogobrojno udeležbo na zadnji poti, v prvi vrsti ljubim prijateliem in znancem, posebej prečastitemu g. mestnemu župniku Fr. Moravec-u za tolažilne besede, ter gg. članom mesarske zadruge, tem potom najiskrenejša zahvala.
<=22	X
Maribor, 4. maja 1923.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru