Naročnina za Avstroogrsko: V* leta K 2*— V« leta K 4*— celo leto K 8*— za Nemčijo:	„	*3—	„	* 6-—	„	„12 — ost. inozemstvo:	„ fr. 3*50	„ fr. 7*—	w fr. 14*—		Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.	Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto III.	Posamezna številka 20 vinarjev.	j Na naročila brez denarja se ne ozira. | Naročnina za dijake in vojake 6 kron.			Štev. 38.
Kako so Turki praznovali letošnji bajram v Odrinu.
V krvavem boju, ki je nastal zaradi spora med Enver bejem in Abuk pašo, je padlo 5 častnikov mrtvih
in 20 ranjenih.
F. Kozak:
Znanca.
Kakor blisk je drevil brzovlak preko poljan.
V kupeju tretjega razreda sta slonela pri oknu dva moža in strmela v pokrajino. Nad polji je trepetala jutranja meglica, iz razmočene zemlje je puhtela sopara. Bilo je v prvih pomladnih dneh, takrat, ko drhti ozračje v mehkih, toplih južnih sapah in izzvanja potajna pesem potokov v jasno noč.	^
Udar koles ob sklepe tračnic je stresal j stene kupeja v monotonem ritmu.
Starejši potnik je vstal, premeril par-krat prazni kupe in sedel zopet na svoj prostor. Bil je čokate postave, širokega, starikavega obraza in majhnih, plahih oči. Izpod klobuka so silili rdečkasti lasje na nizko, ploščato čelo; ščetinasti brki in redka, skuštrana brada je dajala črtam izraz resignacije. Male, udelane roke so počivale sklenjene na velikem kovčku, ki ga je držal mož pred seboj na kolenih. Obleka je pričala o ubožnosti in zanemarjenosti.
Njegov vis-ä-vis je bil mlad, slok človek, ki očividno ni živel od dela svojih rok. V njegovih očeh je gorel žar bolesti, melanholično si je podpiral glavo in zrl na polja.
„Kam pa vi?“, je izpregovoril po daljšem molku z uslužnim obrazom kakor da prosi za oprostitev, ker ga je nagovoril. „Domov.“
„Jaz tudi.“
„Kam?“
„V Mirno.“
Mlajši se je zdrznil.
„Potem imava pa isto pot.“
„Imate znance . . .?“
„Skoro da več.“
„Več? Veste, gospod, jaz sem tam doma.“
„Ali je mogoče?“
„Zakaj ne?“
„Tudi moja domovina je Mirna . . .“, je odvrnil mladi mož in pogledal sopotniku globlje v oči.
„Vi tudi?“, se je začudil le-ta veselo presenečen in mu podal roko. Potem sva pa rojaka. Mogoče me celo poznate. Doma sem znan kot Kadunov Martin.“
„Ne poznam vas, a to nič ne de. Rojaka sva, pa je. Odkod se vračate?“
„Iz Amerike, gospod.“
„Gotovo ste je bili siti . . .“
„Ej, vi ne veste, kako je hudo tam zunaj.“
„Zakaj ste pa šli od doma?“
Martin ga je ošvignil s pogledom in vzdihnil. Nekoliko časa si je gladil brado molče in mencal z nogami. Tiha zadrega mu je oblila lica z rdečico; končno se je odločil.
„Vam že lahko povem, gospod! Sel sem v tujino . . ker . . doma nisem mogel več obstati.“
„Zakaj ne?“
„Oženil sem se.“
In ?“
„Bilo je težko. Z ženo se nisva razumela . . . bila je preveč svojeglavim. Včasih me je celo tepla in jaz ... no . . . nikoli nisem ljubil prepira; zato sem se rajši umaknil.“
Nekoliko časa sta molčala; naenkrat se je pa razjasnil Martinov obraz in tih smehljaj mu je obkrožil ustna.
„Zdaj se vračam, da pričnem novo življenje.“
„Imate še ženo?“
„Seveda, gospod . . . zato ravno . . .“ Martin je uprl pogled v tla.
„Torej je žena sedaj drugih nazorov?“ „Ne vem. Glejte, takrat, ko sem Šel v tujino, sem si mislil: Martin, zdaj se ti odpira nov svet. Pa sem se motil. Saj je umljivo. Kaj more biti človek srečen tako daleč od svojcev? Delal sem, trdo delal in obenem hrepenel po domači, bajti. Tako je torej prišlo, da se bližam rodni zemlji z novo bodočnostjo ... v mislih.“
„In če vas bo žena zopet tepla?“ Martin ga je pogledal nezaupljivo.
„Če bi me? . . . Ne, gospod, prepričan sem, da zdaj to mine. Prihranil sem nekaj denarja, kupim si njivo in . . . potolažim ženo, preden se razjezi.“
„Tako se vam vrne mir.“
Hvaležnost je prešinila Martinov obraz. „Da gospod, prepričan sem.“
Mladi mož si je zamišljeno podprl glavo in molčal.
Vlak je zavozil med nizko gričevje, obraslo z redkimi hrastovimi gozdovi.
Martin je opazoval mežikaje svojega novega znanca in si mel roke, kakor da že komaj čaka domače vasi. V njegovi duši je kipelo veselje in sladke sanje bodočih let. Nehote se je nagnil naprej in se nasmehnil dobrodušno.
Redek cvet v tivolskem parku: Sagova palma, ki cvete pod gradom Tivoli v Ljubljani.
„Odkod pa vi?“
„Od daleč, Martin ..."
„Kakor jaz?“
„Hm! . . . Makar! . . . Kakor vi!“ „Gotovo ostanete delj časa doma?“ „Upam. Tujina me dolgočasi in rad bi dosegel nekaj gotovega, kar bi mi omogočilo brezskrbno življenje.“
Martin je uprl pogled zamišljeno v tla: „Da, da, človek se naveliča . . .“ „Zahoče se mu drugega, lepšega življenja . . . ustvari si ga v svoji fantaziji in ga vzljubi z vso silo . . . Ah, da! In potem pride, se oprime dela in počasi uresniči sanje . . .“
Oba sta se sklonila še niže in še svetlejše so bile njune oči. In zunaj je bil lep in sladek dan kakor sanje o bodoči setvi.
*
* *
Za vasjo Mirno, na robu gozda, ob cesti, je čepela raztrgana, polurazpala bajta, kakor bi se hotela skriti pod vejevjem orjaških smrek. Lesene stene so se bile upognile in med sklepi desk so zijale globoke špranje. Streha je zdrsnila nekako v ospredje, da se je videlo podstrešje, okna so bila zadelana s cunjami in papirjem.
Dan poznega poletja je dihal nad pokrajino. Pokošena in požeta polja so odsevala v kričečih barvah v sijaju pekočega solnca; za njimi je molel rdeče kriti zvonik vaške cerkve v megleni zrak. Cesta je bila prazna, osamljena.
Pred bajto ob gozdu se je senčil upognjen starec in strmel s topimi očmi proti vasi. Tupatam je vzdihnil, potrkal s palico ob izsušena tla in sklonil glavo. Poteze obraza so bile ostre, kakor okamenele v hipnem navalu davnih strasti. >
„Bilo je, bilo . . .“, je zamrmral polu-tiho in zrl v daljavo, kakor bi premišljeval minulo srečo.
Po cesti je prisopical iz gozda počasi prileten, še precej krepak mož. Ko je opazil pred hišo starca, je preskočil jarek in zaklical:
„Hej, ti! Imaš kaj vode?“
Starec se je dvignil, stopil v bajto in se vrnil čez nekaj časa z lončeno posodo, polno sveže vode.
„Pridi bliže!“
To povabilo je bilo odveč, kajti neznanec je že sedel na klopi in si udobno sezuval čevlje. Njegov obraz je bil ves zaprašen, obleka strgana, lasje dolgi in nepočesani, oči motne. Izpil je na dušek svežo vodo in se oddahnil.
„Dobro vodo imaš.“
„Dobro“, je odvrnil starec in strmel nepremično v neznančev obraz. V njegovih očeh je sijal odsev davnih spominov.
„Kaj zijaš, kakor mrtev!“
„Zdi se mi, da te poznam.“
„Odkod vendar!“
Starčevo lice je izpreletela rdečica. „Da, da ... ne motim se.“
„Starost ti je zmešala pamet.“
„Ali se ne spominjaš več Kadunovega Martina?“
Neznanec je vstal presenečen, motril nekaj časa veli obraz, nato pa je sedel nazaj na klop.
„Seveda, ti si“, je mirno izpregovoril in bolest mu je napolnila dušo. „Kaj pa tvoja žena?“
Martin je iztegnil roko in pokazal nai cerkev.
„Kaj? Že mrtva?“
Že.“
„Kako pa to?“
„Eh, jezen človek je kakor žival. , „ veruj mi, kakor žival. Gre in stori, česar
se ravno domisli........potem mu je pa
žal.“
„Ne razumem te.J1
„Ubil sem jo.“ Čez nekaj časa pa je dodal: „Nikdar mi ni dala miru . . . zdaj sem pa berač .. .“
Tesen molk je sledil tem besedam. Oba znanca sta strmela v tla, kakor bi se bala dneva in sanj in trpljenja, ki je šlo preko njunih duš.
„Vidiš, tako je . . . Jaz sem tudi berač; capin sem . . . Kaj hočemo! . . . Ej bratec, čudno je bilo, čudno ... saj veš, takrat v vlaku ..."
Martin je mežiknil in solza je zdrsnila po njegovih licih.
„Bilo je, bilo . . .“
XXVIII. velika skupščina CMD.
V teh neveselih časih narodne razdvojenosti in zaspanosti, ki sta omogočili našim nasprotnikom usodepolne uspehe, so skupščine in prireditve CMD. še nekako edine manifestacije, ki pričajo pri nas jasno in glasno, da živi v slovenskem narodu vzlic graje vrednemu malodušju v marsikaterih pogledih vendar še trdna volja, braniti svojo naj svetejšo last, in tudi moč in zmožnost, dočakati s čilim delom na polju narodne obrambe lepšo bodočnost. Ta tolažilni značaj je imela v polni meri tudi XXVIII. velika skupščina CMD, ki se je vršila v Domžalah.
Društveniki, odposlanci in prijatelji Družbe, ki so se zbirali dopoldne na ljubljanskem državnem kolodvoru, so smatrali
Skupščina CMD v Domžalah dne 8. septembra: Sprejem skupščinarjev na kölodvoru.
krasno vreme, ki se jim je smehljalo, lahko za veselo prerokbo svojemu delu. Udeležba je bila velika — ljubljanski posebni vlak natlačeno poln. Praznično razpoloženje je rastlo od trenotka do tre-notka; vzlastina vožnji mimo Trzina, kjer so stali otročiči z zastavami in pozdravljali skupščine z zvonkim „Živio!“ ter pri sprejemu v Domžalah, tem ogroženem kraju v srcu naše domovine, ki pa ga čuva hrabro domžalski „Sokol“. Stal je v junaški vrsti na kolodvoru, in z njim domača godba, ki je zaigrala v pozdrav naš ognjeviti „Naprej!“ Sprejel je goste g. Slo-kar, predsednik domžalske podružnice, katero je primerjal v svojem govoru z vejico na velikem in mogočnem drevesu našo Družbe. Odgovoril je Družbin prvo-mestnik g. Senekovič ter povdarjal vzlasti dve orožji v našem narodnoobrambnem trudu: samopomoč in složno delo. Globok vtis na vse navzoče je napravil tudi pozdrav deklice Adamovičeve, ki je poklonila predsedniku krasen šopek, zi katerega se ji je zahvalil v prisrčnih besedah.
Domžale so plapolale v trobojnicah; ogromni izprevod s Sokolom in godbo na čelu je korakal k Sokolskemu Domu, veliki, moderno urejeni zgradbi, kjer je pozdravil skupščinarje podstarosta Petrovec s krepkim, jedrnatim nagovorom. Po prvo-
mestnikovem odgovoru je zaigrala godba „Lepo našo domovino“, ki jo je spremlje-vala množica z navdušenim petjem. V telovadnici se je vršilo zborovanje; navzoči so bili: ljubljanski župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, državni poslanec dr. Ravnihar, deželna poslanca dr. Slavik in Štefan Ferluga, častitljivi Nestor družbe Luka Svetec, znani rodoljubki mati Dimni-kova iz Trbovelj in Milka Mankočeva iz Trsta, zastopniki češke šolske družbe in češkega učiteljstva, ki jih je skupščina burno pozdravljala. Vsem tem gostom^se je poklonil prvomestnik in izvajal nato, s kolikimi zaprekami se mora boriti Družba; omenjal je gmotne ovire, omenjal nenaklonjenost vlade, povdarjal pa tudi važnost narodnega šolstva: prav to da je točka kjer se odloča, ali se otrok izneveri narodu. ali pa mu ohrani zvestobo. Opozoril je na ogromna gmotna sredstva, ki so na razpolago nasprotnikom za njihovo osvajalno rovanje, z druge strani pa na ogromno breme Družbe, ki se mora s svojimi pičlimi dohodki boriti proti toliki premoči. Vendar pa se razraščajo korenine Družbe med narodom vedno sirje; podpira jo naše narodno zavedno časopisje, posebno častno pa tudi Slovenci v daljni Ameriki. Kljub temu pa je dela še vedno premalo, a zapuščine narodnih dobrotnikov Kotnika, Poljaka, Vilharja in Fabjančiča se Družba ne more dotakniti — trošiti sme samo njene obresti. S proslavo umrlih
dobrotnikov Družbe je sklenil prvomestnik svoj govor, ki ga je poslušalstvo burno odobravalo.
i' r V imenu češke šolske družbe je govoril g. Skala; slikal je nevarni položaj
avstrijskih Slovanov spričo dejstva, da dobiva potujčevalni „Schulverein“ podporo celo iz Nemčije, avstrijska vlada pa trosi svoja sredstva rajša za Arnavte nego za narode, ki ji dajejo svojo kri . . . Nato je govoril g. Skalicky v imenu češkega učiteljstva ter gg. Kollar, Radej in Pekle v : imenu dijaških društev. Tajnik dr. Šlebin- 1
ger je omenil v svojem poročilu ket najvažnejši dogodek v preteklem družbinem letu otvoritev družbine šole v Trstu, s katero je najlepše proslavljena 25 letnica CMD. V Trstu so uspehi Družbe vobče lepi, ugodni tudi na Goriškem; težje pa je delo na severu; ne le na Koroškem, celo na Kranjskem ' vrši „Schulverein“ svoje strupeno delo! Po poročilih blagajnika g. Hudovernika in dr. Ravniharja — v imenu nadzorstva — se je vršila volitev s sledečim rezultatom: vodstvo — g. Andrej Senekovič, dr. Abram, dr. Tavčar, g. Kejžar in dr. Koderman; nadzorništvo — dr. Ilešič, g. Kante, dr. Ravnihar, g. Rode in dr. Božič; razsodništvo: g. Pahernik, dr. Tekavčič, dr. Triller, dr. Rosina in g. Marinček. Blagajnik je prečital nato proračun za prihodnje leto, ki izkazuje sledeče postavke: troški — K 306.500; dohodki — K 146.100; ostane torej kron 160.400 primanjkljaja, ki se pokrije deloma glavnice oziroma iz zapuščinskih skladov, deloma iz najetih posojil. Prosil je Slovence in Slovenke, naj se ozirajo na ta proračun in delujejo v tem zmislu za Družbo.
S tem je bil izčrpan dnevni red; prvomestnik 'je zaključil veličastno zborovanje z besedami: „Ponesite na svoje domove zavest, da bo Družba delovala za rešitev naroda! Z dušo in srcem v boj za domovino sveto!“ — Mi pa zaključujemo svoje poročilo z nujno prošnjo do vseh
Skupščina CMD v Domžalah dne 8. septembra: Podstarosta Petrovec pozdravlja skupščinarje
pred Sokolskim Domom.
svojih čitateljev, naj podpirajo CMD, neutrudno varuhinjo naše narodne meje, še bolj kakor doslej z denarnimi prispevki, z rabo blaga, ki se prodaja Družbi v korist, in vzlasti tudi z zahtevanjem družbi-nih računskih listkov. Vsak posameznik naj pomisli, koliko slovenskih otrok otme potujčenja, ako vrši vse svoje življenje svojo dolžnost do CMD; in to je za vsakega Slovenca gotovo najlepša, najčast-nejša zavest!
Od puške^do oltarja: 51 letni;g-Anton Bratkovič, ki je pel novo mašo letos dne 23. avgusta pri Kapeli blizu Radgone — kot orožniški straž-mešter.
25 letnica „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev“ v Ljubljani.
Istočasno s skupščino CMD v Domžalah beležimo 25 letni jubilej organizacije, katere pomen za naš narodni napredek in razvoj je družbinemu nad vse soroden
—	„Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev“. Ustanovitev Zaveze v letu 1899 — ideja se je porodila že v Gradcu 1. 1886.
—	je bila kot začetek narodno neodvisne stanovske organizacije slovenskega učiteljstva velepomemben dogodek v naši narodni zgodovini, in imena njenih započet-nikov Brezovnika, Gradišnika in Kocbeka bo obdajal vse čase venec nevenljive zasluge. Dne 22. in 23. aprila 1. 1889. se je vršil v Ljubljani prvi občni zbor; od tod do četrtstoletnega jubileja gre pot „Zaveze“ kljub vsem težkočam in kljub nenaklonjenosti vlade, ki je prepovedovala svoje dni njena zborovanja kot državi nevarna, nevzdržno navzgor. In kulturni napredek našega naroda v poslednjem četrtstoletju je gotovo v prvi vrsti tudi zasluga narodno in stanovsko zavednega učiteljstva, združenega v „Zavezi“.
Jubilej „Zaveze“ so otvorili prazaprav že v petek, dne 5. t. m., sprejemi zunanjih gostov, vzlasti hrvatskega, srbskega in češkega učiteljstva. V petek zvečer je bil prijateljski sestanek, v soboto dopoldne seja upravnega sveta, popoldne v Mestnem domu seja delegacije; zvečer je bil sijajen koncert v veliki dvorani Narodnega doma, ki so se ga udeležili tudi gg. župan dr. Iv. Tavčar, podžupan dr. Triller, državni poslanec dr. Ravnihar in drugi veljaki. Isto tam je bilo v nedeljo dopoldne slavnostno zborovanje; dvorana je bila nabito polna učiteljstva in njegovih prijateljev. Predsednik Zaveze, g. Luka Jelenc, se je spominjal v svojem govoru časov ustanovitve in teženj, ki so jo povzročile. Župan ljubljanski je pozdravil učiteljstvo kot kulturne bojevnike in delavce na narodnem polju, podžupan v imenu narodno napredne stranke, dr. Ravnihar pa kot poslanec ljubljanskega mesta. Izmed drugih pozdravov
naj omenimo še govor dr. Pipenbacherja v imenu slovenskega Sokolstva, g. Sokolića v imenu učiteljstva v kraljevini Srbiji, g. Kirina v imenu „Saveza hrvatskih učiteljskih društava“, g. Senekoviča v imenu CMD, g. Hajnyja za „Zvezo slovanskih učiteljskih društev“, zastopajočo 30.000 učiteljev in mnogih drugih, ki so bili prihiteli, da proslave „Zavezin“ jubilej. Zborovanje je odobrilo resolucije, ki jih je bila sprejela delegacija prejšnji dan; nato je govoril deželni poslanec, učitelj Engelbert Gangl svoj - slavnostni govor o delu „Zaveze“, o njenih bojih za korist učiteljstva in naroda in o bridkostih, ki tarejo učiteljski stan, povdarjaje, da učiteljstvo kljub svoji bedi in apatiji tistih, ki bi mu morali pomagati, ni uklonilo tilnika, marveč koraka krepko po začrtani poti — do končne zmage svoje pravične stvari. Zborovanje je odobrilo predlog, da naj se zbero vsi podatki o sistemu, ki vlada pri nas nad šolstvom in učiteljstvom. Nato so se zbrali udeležniki v tivolskem hotelu na slavnostni banket, kjer je bilo še mnogo navdušenih napitnic; čas po banketu so porabili gostje, da si ogledajo belo Ljubljano in njeno krasno okolico.
Zanimivo gradivo o delu in težnjah jubilantke najde čitatelj v slavnostnem spisu, ki ga je izdala „Zaveza“ v vzorni opremi, ter v slavnostni številki njenega glasila „Učiteljskega Tovariša“. Vsem, ki cenijo pomen zavednega učiteljstva za slovensko in jugoslovansko narodno stvar, se pridružujemo tudi mi in želimo iskreno da bi uživalo učiteljstvo ob petdesetletnici te svoje čile in hrabre falange že lepše in srečnejše dni — sadove težke „Zave-zine“ borbe!
Slik o slavnostih povodom 25 letnice „Zaveze" na svojo veliko žalost ne moremo priobčiti, ker se v sled slabih svetlobnih pogojev v zborovalni dvorani ni posrečila našemu fotografu niti ena Cenjeni čitatelji naj nam oproste ta izostanek vsled nepremostljive naravne zapreke.
Kako so Turki praznovali letošnji bajram v Odrinu.
(Glej naslovno risbo.)
Svoje izgube v nesrečni vojni z balkansko zvezo so Turki deloma popravili s tem, da so izrabili poraz Bolgarske v njeni vojni s Srbijo in zasedli Trakijo do tja" preko Marice. Odrin, ki ga je osvojila^ bolgarsko-srbska sloga, je po krivdi bol-» garske nehvaležnosti zopet turški, in tudi1'
ostane, kakor se vidi zdaj. Poseben pomen je zadobil Odrin s tem, ker je postal sedež mladoturške vojaške stranke, nekakšna prestolnica armade, osvežene in ojačene, ki samo čaka prilike, da bi se mogla osvetiti Bolgarom za poraze v prvi vojni. Da pa v turški armadi še vedno ni vse zlato, kar se sveti, priča dogodek, ki je skalil v Odrinu prav neljubo bajramsko slavje (turški praznik).
Prvi dan bajramskih praznikov so se

Od puške do oltarja: Bivši orožniški stražmešter g. Anton Bratkovič, novomašnik letos dne 23. avgusta —~v uniformi svojega novega poklica.
Fot. Razlag.
sestali vojni minister generalisimus Izzet paša, generala Huršid in Abuk paša ter mnogo drugih turških častnikov v salonu konaka, da sprejmejo običajne čestitke povodom praznikov. Tudi Enver beg se je zglasil in čestital vsem, samo generalu Abuk paši ne, ker je njegov osebni in politični sovražnik. Huršid paša je skušal sprijazniti nasprotnika z ozirom na verske predpise bajramskega praznika ter privesti Enver bega k Abuk paši. Ko se je Enver beg upiral, je zaklical Abuk paša: „Pustite mi tega pušta!“ (Toliko kakor deček-blod-nik.) „Od zločinca ne potrebujem čestitk!“ Enver beg se je na to revanširal z enako krepko psovko „pesaveng“ (sovodnik), nakar je poskočil Abuk paša ves razjarjen proti Enver begu in streljal nanj iz revolverje. Ena krogla je zadela Enver bega v roko in ga ranila. Zadevo so naznanili takoj v Carigrad, nakar je zapovedala kle-čeplaska mladoturška vlada, naj vzamejo Abuk paši sabljo in ga vtaknejo v ječo.
Ko so prišli častniki, pripadniki mla-doturškega komiteja, k Abuk paši, da izvrše povelje, so se uprli častniki njegove divizije njegovi aretaciji. Prišlo je do Iju-tega boja s sabljami in revolverji, pri čemer je bilo 5 častnikov usmrčenih in kakih 20 častnikov ranjenih.
Vojni minister Izzet paša je dospel še isti dan s posebnim vlakom v Carigrad, da poroča o dogodku. Zdi se, da so tudi bolgarski delegati kmalu izvedeli za ta dogodek, ker se je izrazil eden izmed bolgarskih delegatov: Vemo, da traja strankarstvo v turškem častniškem zboru, tako v vojski, kakor v mornarici, naprej in upamo torej, da bo porta nam nasproti bolj popustljiva.
Naše slike.
25letnica gasilnega društva pri Sv. Janžu na Dravskem Polju. V nedeljo dne 24. oktobra je slavilo gasilno društvo pri Sv. Janžu na Dravskem Polju svojo 25 letnico. Popoldne je bila velika vrtna veselica, pri kateri sta sodelovala Ptujski in Mariborski Sokol. Ta slavnost je bila velepomembna za tamkajšni okraj posebno ker je pripel ob tej priliki g. župan Janez Lešnik gasilcu J. Ekartu svetinjo v znak 25 letnega delovanja pri društvu. Gasilno društvo je uvedlo s tem dnevom slovensko poveljevanje ter pristopilo k slovenski požarni zvezi. K temu napredku čestitamo!
Velike Lašče povzdignjene v trg. Vendar enkrat — in po pravici — je doletela prijazne Velike Lašče čast pov-zdignjenja v trg. V proslavo tega znamenitega dogodka se je vršila dne 17. avgusta velika ljudska vešelica; in da se bodo našim čitateljem nekoliko sline cedile po veselju vrlih Laščanov, jim prinašamo sliko, ki priča, kako dobro so se imeli takrat.
Avstrijski vojaki v Skadru. Črnogorcem Avstrija ni privoščila Skadra, arnavt-skim rokomavhom pa ga velesile tudi še ne morejo prepustiti v samostojno vladanje, ker je v mestu preveč tujih trgovin in Magajnic evropskih trgovcev, na katerih bi Berchtoldovi varovanci le preradi preizkusili svoj politični talent. Evropskim državam torej ne preostaja nič drugega kakor to, da drže v Skadru močne posadke vojaštva.. Razmerje med četami drugih velesil je baje prav prisrčno in tovariško, le avstrijski vojaki in častniki se pritožujejo, da jih drugi vidno prezirajo in zanemarjajo. Prijetna torej ni ta služba, katere je deležnih tudi mnogo slovenskih fantov iz spodnještajerskega polka. Pa kaj je vse to proti večnosti! Gospoda^ na Dunaju se veseli, ker je pokvarila Črnogorcem in Srbom vsaj eno veselje, in figo ji
je mar, če kolne ubogi vojak, da se gora maje in zemlja trese.
Od puške do oltarja. Malokdaj se pripeti, da bi se oziral novomašnik, ko stopi prvikrat pred oltar, na tako mnogo-lično in tako — dolgo življenje, kakor dne 23. avgusta g. Anton Bratkovič pri
Kapeli blizu Radgone. Rodil se je 1. 1864.; 1. 1884. je oblekel vojaško suknjo in služil 3 leta v Slovenski Bistrici pri dragoncih. Naslednja 3 leta je preživel na svojem domu; potem je služil kot hišnik pri šent-andraških jezuitih na Koroškem. V tej službi se mu je porodila misel, da bi se šolal tudi on; pa kaj, ko ni hotel nihče plačevati zanj! Tako je moral ostati do 1. 1891. doma pri materi; nato je dobil službo v Gradcu pri dominikancih, leta 1892. pa je vstopil k orožnikom. Štiri leta je služil na Ponikvi, 2 leti v Köflachu;
tam je obolel, živel leto dni na domu svojega brata in učakal, da se mu je izpolnila želja: okolnosti so se izpremenile, mogel je iti v Št. Pavel na Koroškem študirat. V Št. Pavlu je dovršil 7 gimnazijskih razredov, osmo šolo pa na Dunaju. Po dovršeni gimnaziji je vstopil v goriško bogoslovnico; drugo leto se je obrnil v Maribor, kjer je dokončal svečeniške nauke. Slletni novomašnik je pač redek zgled vztrajnosti in žilavosti v zasledovanju izbranega cilja.
Gospodinjski tečaji. Neprecenljive važnosti za praktično vzgojo našega ženstva so dobri gospodinjski tečaji. V njih se pripravljajo bodoče gospodinje mnogo smotreneje in varneje za svoj poklic kakor pa hčerke, ki jih pošljejo starši v mesto — pogostoma celo služit — „da se nekoliko privadijo itd.“; metoda, dati dekle enostavno v kako gostilno kuhat učit, je pač že temeljito zastarela. Pred vsemi drugimi slovenskimi pokrajinami se odlikuje s praktičnim zmislom za pomen gospodinjskih tečajev naš jug, od koder smo dobili kar tri slike takšnih zavodov. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti o vsakem obširnega opisa: zadošča naj, da so vsi trije pod skrbnim in vzornim vodstvom in nadzorstvom in da se ponašajo vsi trije z odličnimi učnimi uspehi. Interesentom dajejo natančnejša pojasnila vodstva, katerih naslov se razvidi iz podpisov.
Veliki manevri na Ruskem. Tesna zveza med Rusijo in Francijo ima pred vsem vojaški namen, ki ni nikaka tajnost: udariti v slučaju vojnega konflikta od vzhoda in zapada na trozvezo in jo poraziti na kopnem, dočim bi angleška mornarica uničila nemško pomorsko silo. V političnih zapletljajih, ki so nastali med
■ s;
.
^ ■'
-To*.
Veliki manevri na Ruskem: Car Nikolaj II. s svojima hčerkama, veliko kneginjo Olgo in Tatjano
v uniformah njunih gardnih polkov.
evropskimi državami za časa balkanskega viharja, je bila ta zveza tisti razlog, ki je najbolj pripomogel v to, da se je ohranil evropski mir. Ker pa vse kaže, da so iz-vestni ljudje pripravljeni, kaliti ta mir ob prvi priliki, ki se spet ponudi, se pripravljata Francija in Rusija prav resno že v mirnih časih, da bi imela njiju zveza v odločilnem trenotku potrebno moč. V tem pogledu so bili zelo pomembni letošnji veliki ruski manevri; udeležilo se jih je posebno francosko vojaško odposlanstvo pod poveljstvom generala Joffreja, ki se je izrazil ob svojem odhodu prav laskavo o velikanskem napredovanju ruske armade. Naša druga slika kaže carja Nikolaja in njegovi hčeri Olgo in Tatjano v uniformah njunih gardnih polkov. Imeni velikih kneginj Olge in Tatjane se imenujeta zadnji čas pogostoma v zvezi s srbskim in romunskim prestolonaslednikom; verjetno je, da pride kmalu do veselih dogodkov, ki bodo utrdili solidarnost med Rusijo in dvema prijateljskima državama na Balkanu.
Redko cvetje v tivolskem parku. V nasadih pod tivolskim gradom, ki nudijo pozornemu izprehajalcu toliko zanimivega, se je razcvetela redka tujka — Cycas re-voluta ali sagova palma, (na sliki ‘/4000 naravne velikosti), spada v vrsto cikadej (Cycadaceae) ter ima svojo domovino na Kitajskem in Japonskem. Prenesena je bila tudi na Kubo, v Brazilijo in Čile, koder je pa podivjala. Pri nas se goji le redko v rastlinjakih, ker stane vrtnarja mnogo truda in pazljivosti, da mu ne pogine; in če jo spravi umni vrtnar do cvetja, je dosegel velik in redek uspeh. Ljubljanska je stara 25—30 let in cvete prvič.
NOVICE.
- Petletnica 20. 9. 1908. — 20. 9. 1913. Sedaj v soboto bo obletnica narodnih žrtev Adamiča in Lundra, ki še sedaj nimata niti nagrobnega spomenika. Tužna nam majka!
Odkritje nagrobnika pesniku A. Medvedu v Kamniku, dne 28. avgusta, je privabilo več sto častilcev pesnikovih na Žale. Nagrobnik je prenizek, bas relief Mesarja Peruzzija pa je /liven in nad vse nežen. G. prof. Grafen-
auer je na kratko očrtal življenje pesnikovo in smer njegovih poezij, osredotočenih v devizi: umreti je grenko, mrtev biti sladko. G. akademik in pesnik Lavrenčič je v verzih, polnih poezije, slavil pokojnika, g. pripovednik
potrebam vsakdanjega življenja. Angleški letalec polkovnik Cody je preizkušal malo pred tragično nezgodo, ki je povzročila njegovo smrt, „letečo ambulanco“, ki naj postavi letalo v službo zdravilstva. S tem
Finžgar pa je zahvalil darovalce in izročil nagrobnik pokopališki upravi. Popoldne se je vršila na vrtu g. Kende manom pesnikovim v čast domača zabava s koncertom.
Dr. Ivanoczy, prekmurski slovenski rodoljub f. V petek dne 29. avgusta, je umrl v Tišini na Prekmurskem častni kanonik in dekan dr. Franc Ivanoczy. V lepi moški starosti 56 let je zatisnil oči, zadet od kapi. Pokojnik je bil zgleden duhovnik zaveden Slovenec; delal je mnogo, kolikor se da pri ogrskih razmerah, za probujo in izobrazbo ljudstva in skrbel zato za dobro slovensko štivo. Med štajerskimi slovenskimi duhovniki na meji je imel mnogo prijateljev. Pogreb je bil v ponedeljek, dne 1. septembra. Udeležilo se ga je 37 duhovnikov s škofom Janezom grofom Mikešem, ki je tudi vodil izprevod. Vernega prekmurskega slovenskega ljudstva, ki je izgubilo z dr. Ivanoczyjem svojega očeta, je bilo silno veliko; tudi plemenitaši iz okolice so bili pri pogrebu. Truplo so prepeljali v Ivanoczyjevo rojstno faro k Sv. Benediktu v Prekmurju.
Iz carstva letal. Polagoma se razvija letalo iz nevarnega vozila smelih športnikov v praktično orodje, ki se izkuša prilagoditi
„bolniškim letalom“, kakor so ga tudi imenovali, bi bilo mogoče prevažati zdravnike in strežnike silno naglo iz kraja v kraj; posebno v vojni si obetajo mnogo od tega, ako bi mogli kirurgi poleteti iz poljskih lazaretov na oddaljene kraje bojišča. V „leteči ambulanci“ je poljska operacijska miza, popolna oprema zdravniških inštrumentov in vsakovrstne priprave za bolniško pomoč, ki so narejene iz najlažjih snovi in zavzemajo jako malo prostora. „Leteča ambulanca“ je zgrajena po natančnih podatkih polkovnika Donegana pri sanitetnem zboru angleške armade. Toda ona ni edino letalo, ki je opremljena za poseben namen; je še mnogo drugih, n. pr. takšnih, ki naj omogočijo na zabavnih vožnjah vsakatero udobnost. Takšna je „aerojahta“, v kateri sedita pilot in pasa-žir kakor v pokriti kočiji in sta popolnoma varna pred mrazom in nevihto. — Pravcato „razkošno letalo“ — prvo, ki so ga sploh zgradili — si je dal napraviti čikaški bankir Lincoln Regazzoni. To letalo ima namesto običajnega sedeža eleganten kupe od samega aluminija in najlažjega lesa. V kupeju je naslanjač z golobo prevleko in bogatimi blazinami; v okras služi temu „zračnemu sa-
Veliki manevri na Ruskem: Ruska pehota v boju.
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst, ulica Georgio Vašari 10, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri -------narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnihcenah.------------
Ionu“ srebrna vaza s cvetjem. Navdušeni bogataš se vozi skoraj vsak dan s tem razkošnim letalom; kot pilota si angažiral letalca Harryja Elija, ki mu plačuje letno 40.000 K. — Znano je tudi, da si tehniki prizadevajo konstruirati „nevidna“ letala, ki bi ostala v vojni prikrita sovražnikom. V to svrho nadomeščajo platneno prevleko letalnih ploskev s ploščami iz raznih prozornih tvarin; vendar pa se ti poizkusi doslej baje še niso Obnesli.
Naročite si takoj zanimive povesti iz balkanske vojne, ki so izšle v knjigi: „Junaki svobode“. Povestii so lepe in zelo zanimive ter slikajo krvave in junaške boje, zmagoslavje in junaštvo žen in mož naših bratskih jugoslovanskih narodov na Balkanu. Boroš. izvod stane 1"50 K, vezan 2‘80 K.
Krasen roman A. Šenoe: „Kletva“ se dobiva v upravi „Slov. Ilust. Tednika“ za K 1'40 broš. izvod, vezan 2"10 K. Naročite si ga.
Opozarjamo na oglas P. Kozina in dr. ter priporočamo vsem to domačo slovensko tvrdko.
Kdor hoče obogateti, naj čita današnji zelo zapeljivi oglas glavnega zastopstva češke industrijske banke v Ljubljani, glede turških srečk.
Neprijetno je res, če pride gost v hišo, pa mu ne moreš z ničemur drugim postreči, nego s slabo kavo. Da torej ne prideš v tem oziru nikoli v neprijetno zadrego, kupuj Kolinsko kavno primes, kajti ona napravi najizvrstnejšo kavo, ki mora vsakemu, tudi največjemu sitnežu, ugajati, kajti kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, ima najprijetnejši vonj, najboljši okus in najlepšo barvo. — Omenjamo tudi, da je Kolinska kavna primes tudi edino res domače blago te7vrste. — Pazite, pri nakupovanju na varstveno znamko „Sokol“, ker le v zavitkih s to varstveno znamko je pristna Kolinska kavna primes!
Poslano. Ne dolgo tega sem bil v Mariboru po opravku. Imel sem nekaj ur časa. Hotel sem nakupiti nekaj blaga za mojo družino. Ko sem hodil po mestu in si ogledal izložbe, sem se čudil, da nisem našel nobene slovenske trgovine. Klicali so me sicer v vsako trgovino v slovenščini, a napise nad vhodi sem videl samo — nemške. Odločil sem se, da ne kupim nič; kar zagledam slovenski napis J. N. Šoštarič. Ogledam si to trgovino. Videl sem najlepše blago razstavljeno. V trgovini si nakupim raznega blaga za obleke, platno, srajce, predpasnike itd. Bil sem z blagom in postrežbo zelo zadovoljen. Priporočam občinstvu tvrdko J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Vredna je, da se jo priporoča!
Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini pri-
hodnost. Najpripravneji, najmoderneji in najidealnejši način varčevanja se doseže z živ-Ijenskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. Kot posebno kulanto in kot prvo slovansko zavarovalnico na avstrijskem jugu. priporočamo banko „Slavijo“, katera tudi dovoljuje stalno nameščenim uradnikom pod zelo ugodnimi pogoji posojila. Z vsakršnimi pojasnili radevolje in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravice pridržane.	30. nadaljevanje.
„Florida“ je bila zasidrana v solunskem pristanišču. Nastopil je bil trenotek prvega koraka na kopna tla, ki ga človek vselej težko pričakuje po količkaj dolgi morski vožnji. . . trenotka, ki so ga čakali naši prijatelji tem težje, ker se jim je mudilo ogledati vsaj površno mesto, ki postane morda že jutri izhodišče novega dela njihovih aventur.
Ivan in Miloš, ki teh krajev v obče še nista poznala, sta se morala ukloniti trdovratnemu Dušanovemu zahtevanju in ostati na jahti, s pooblastilom — to se razume — da jo zapustita ali ukreneta kar koli, če bi opazila med ekspedicijo svojih tovarišev kaj važnega za skupno podjetje. Rada ali nerada — izprevidela sta, da je res bolje tako.
„Za vaju bi bila ta pot brez prida,“ je dejal Dušan, „pač pa sta nam potrebna tu najadiji.“
„Čemu neki?“ je dejal Ivan , ki ga | vse to ni nič prav veselilo. „Kako moreva
tu koristiti naši stvari, ako ždiva tu in drživa roke navskriž? . . .“
„Saj veš, da ne vemo ne ure ne dneva. Kar takoj moramo začeti paziti in obračati oči okrog sebe, ako hočemo gotovo zalotiti Arnavta, ko se prikažeta ... In še eden je vzrok — ne omenim ga rad, ali moram ti ga povedati, ker se ne daš prepričati drugače: naš prvi korak v Solun ni čisto neopasno podjetje — že parkrat smo govorili o tem. Mi ne vemo, ali so naši sovražniki kaj ukrenili zoper nas, in kaj so ukrenili. Upajmo, da se vidimo v par urah zdravi in veseli; ako pa je usojeno drugače, potem res ne vem, zakaj bi morali ravno vsi begati po Solunu pred turško policijo
ali pa celo marširati v trdnjavo, ki nam gleda tam gori tako prijazno naproti!“ „Prav imaš!“ je pokimal Ivan po kratkem premisleku. „Bog daj, da bi bili tvoji ugovori prazen strah; toda — ker nihče ne vidi v bodočnost, nočem zakriviti ravno jaz, da bi nas našlo zlo naklučje nepripravljene. Z Bogom, brate ... z Bogom, gospodje! Da se vidimo zdravi in veseli...“ Ivan, Miloš in Mr. Brown so mahali tovarišem z roko in gledali za njimi še dolgo, ko so se izgubljali med nabrežno množico.
Ako bi bile segle njihove oči vsaj nekoliko dalje — ponudil bi se jim pogled, ki bi jim bil stresel mozeg v kosteh . . .
Toda njihovo pozornost je vklepalo zdaj nekaj drugega.
Ko se je Miloš ozrl po odhodu brata in prijateljev po jahti, je zagledal divjega Marka, ki je stal nedaleč s cigareto med zobmi in se oziral prepokojno sem ter tja.
„Kaj ti ne pojdeš z njimi, Marko?“ je vzkliknil začudeno. „Nič nisem opazil, da si ostal tu.“
„Ej, bogme, ne pojdem.“
„Pa zakaj? Ali tebe tudi ne marajo s seboj? . . .“
„Marajo, marajo, samo da jaz ne'morem z njimi.“
SteekenpfeFd-iiiuiflomieene mile
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priananostna pisma.	Po 80 h povsod.
Gojenke gospodinjskega tečaja v Vipavi. Na sredi voditeljica g. Pečetova, na levi dekan g. A.
Lavrič, na desni dež. poianec g. Perhavec.
Gojenke gospodinjskega tečaja.v zavodu sester Frančiškank v Tomaju Gojenke in učiteljstvo gospodinjskega tečaja v Gorici; v sredi ravnatelj (pošta Dutovlje-Skopo) na Goriškem.	slovenske kmetijske šole g. A. Štrekelj.
,Zakaj ne moreš? . .
„Poznajo me v Solunu.“
„Turki?“
. „Kdo drugi! Saj veš, da imam jaz najrajši znanje s Turkom.“
„Pa kaj si jim storil tako strašnega? Menda nisi rogovilil tudi že po Solunu.“ „Ej, bogme, sem;“ Marko je izpljunil in povedal mirno svojo povest. „Onega leta je bilo . . . saj veš, ko smo imeli toliko posla; pri naši četi je bil tačas tudi neki Ljuba Gojkovič, mlad kakor ti, a junak, silen in hraber, da mu mogoče ni več para v naši pobožni bratovščini. Rad sem ga imel kakor mlajšega brata; povsod si naju našel skupaj — v boju in pri počitku. Pa se zgodi nekoč, da smo imeli za petami turško stotnijo, in to v kraju, kjer ni bilo daleč na okoli prijatelja in pomočnika. V
vasi, kakor nalašč. Gor v hrib smo slišali kričanje vojakov in žensko upitje — saj veš, kake manire ima Turčin, kadar se dolgočasi. — Vojvoda, pravi takrat Ljuba Gojkovič, pusti me v vas! — E, vrag te deri! Kaj boš delal v vasi? Ali greš nemara Turke kruha prosit? — Vrag deri tebe, vojvoda; prosit ne pojdem kruha, ali prinesem ga. kakor gotovo stojim tu pred tabo. Ali ne vidiš, kakšni so vsi? Ako ne dobe krepčila, nas najdejo Turki jutri za rana tu, kjer smo. Pusti me in pameten bodi; znance imam v vasi . . . oni nam dado vsega v obilici, samo da pride eden do njih. — In pri tem je ostalo; Ljuba se je odpravil v vas. Mi ga čakamo. Kruha prinese, tako premišljamo sami pri sebi, malo slanine za prigrizek, to se razume, in nemara še kaj boljšega, da si privežemo
V belem Skadru na Bojani: Avstrijski vojaki, ki pomagajo čuvati Albanijo pred Albanci.
3. zvezek. 5. V tem znamenju boš zmagal. 6. Krščanska mati (molitvenik). Kdor je doplačal 60 vinarjev za broš., oziroma 1 krono za vezan izvod, prejme vrhu tega še povest: Zorislava. Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro.
Vse šolske, pisalne in risalne potrebščine
toplo ^priporoča ob začetku šol
IVANKA PRAZNIK
Ljubljana, Stari trg št. 24.
V „Narodni kayarni“
od danes (naprej vsak večer
KONCERT
elitne dunajske damske kapele.
Začetek ob 8.	Vstop prost.
0 0 0
Za obiskovalce koncerta prikladna zlasti restavracija „Zlatorog“ poleg „Narodne kavarne“ s svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi vini in izbornim češkim pivom.j
Priporoča se slav. občintvu ter prosi za obilen obisk
Fran Krapeš.
NESTLE JEVA
■ ^	moka za otroke
Popoln» hnns ss-dojenčke, otroke in bolnike e» telodcn.
Vseboje pravo planinsko pileko.
Sketlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestie, Dunaj L, Biberstrasse 82.
boj se nismo mogli spustiti, zakaj bilo nas je premalo, in važno nalogo smo imeli; vojvoda Vuk bi se bil dal rajši križati z nami vred, kakor da bi bil tvegal naše kože za takšno poceni veselje. Tretji dan in tretjo noč smo se jim izmikali, srečno, da . . . samo — o Bože, s kakšnimi napori! Proti večeru se ustavimo v gori nad neko vasjo — z imenom si itak ne moreš pomagati, če ti ga tudi povem; bili smo celi in živi tudi še, toda izmučeni kakor nema živina in lačni kakor tolpa volkov. Da ti povem, zgrudili smo se, ko je ukazal vojvoda počivanje, in se zagrizli v travo tor kleli kakor pogubljenci, samo da ne bi slišali, kako nam je krulilo po trebuhih.“ „Ali ni bilo prav nobene prilike, da bi se založili s hrano?“
„Spotoma! Ni je bilo. Ni se mi zgodilo prej, niti pozneje — a takrat nismo imeli tri dni ničesar grizti. To se pravi, v vasi pod nami je bilo par kmetov, par ,naših‘. Toda kako do njih! Tisti prekleti turški bataljon se je bil pripravil, da prenoči v
ŠESTKRAT VEČ
umrje umetno hranjenih otrok nego naravno pri materinih prsih odrejanih. Zadostno in neutrudljivo dojenje omogoča „GALEGOL“. Vpliva ugodno na količino in na kakovost mleka. Mleko se pomnoži za 33 do 50°/o. Dojenčki pridobivajo praviloma na teži in se izborno razvijajo — Ima prijeten okus, se v vseh tekočinah rad topi in zadošča ena pušica za 20 dni.
..-' Cena 3 K. .■■■.
Glavna zaloga v lekarni B. Fragner, Praga III, vogal Nerudove ulice Zaloge v lekarnah. Kjer se ne dobiva, se pošilja po pošti proti vposlatvi K 3-70 za eno pušico, 6‘72 za dve dušiai, K 9 72 za tri pušice, K 121— za štiri pušice.
dušo . .. Enkrat nastane v vasi hrup. No, mi se ne zmeimo: to ni Ljuba, on se ne da tako, kar brez nič. To ni on! . . .
In res, kmalu je spet vse mirno. Mi čakamo, čakamo — Ljube Gojkoviča ni. Zaman smo ga čakali tik do zore; nato smo morali dalje, brez njega; nas peščica, onih toliko — neenak boj, pa še na ravnem — vojvoda Vuk ne bi bil nikdar dovolil tega. Tisti dan nam je prinesel rešitev; Turki so opustili zasledovanje — še danes ne vem dobro, zakaj. Da so vstrajali do večera, zajeli bi nas bili gotovo; tako izmučeni smo bili. Pod večer se ustavimo v majhni vasici — ljudje sami naši, Turčina daleč na okoli nobenega.
(Dalje prihodnjič.)
Književnost.
Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1913. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. 3. Mlada Breda. 4. Zgodovina slovenskega naroda,
Fotografiški aparati
iz lesa in kovine, strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe: Ročne kamere po K V60 in več Aparati s stativom K 620 „ „ Sklopne kamere po K 970 „ „ in dražje do	K 300'—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.
126
Kupim
lovskega psa izučenega za zajce , dalje enega foksterirja. Weber Ljubljana, Prisojna ulica št 1. III. nadstropje.
Učenca
sprejme z vso ostalo oskrbo Anton Soklič, slikar, pleskar in trg. barv, Kranj.
Sprejme se takoj
natakarica
poštena, pridna, lepega vedenja, dobra v računstvu, slo ven. ter nemškega jezika zmožna in
krojač
da je dober delavec v krojih zmožen, prednost iz dežele in tamburaš. Plača po dogovoru. Pod V. D. 13, Gradac-Belo-krajina.
Ali ste bolni?
Če se ue počutite zadovoljno s Svojo telesno, duševno in spolno močjo, če ste nervozni, utrujeni, raztreseni, slabe volje, brez spanca, če trpite vsled bolfčin v hrbtu in ob strani, Če vas napada
in tesnoba, nervozne želodčno, črevesne ali mehume nadloge, sla tek, srčno bitje, če grene Vaše življenje protin, skrama, ishias, zba danje, kreni in mrtvoudni napadi, najdete lahko pot k ozdravljenj in okrepitvi: Berite 80 strani obsegajočo poljudno knj go, ki seposlj — obenem z zdravniškimi prilogami — brezplačno in poštnine prost vsakomur. (Posebna izdaja za gospode in posebna izdaja za dame.
zdravniški 7 ordinacijski zavod, Budapešta, VI.
Vörösmarthy-utca 45/179.