Pionirsko delo Staneta Virka
V letu, ko proslavljamo 30 let svobode in se spominjamo junakega boja partizanov, je film Svoboda spet postal zelo iskan in gledan. Avtorja filma, Staneta Virka smo povpraali o zgodovini filma, samem snema-nju, teavah, ki jih je imel s snemanjem in montao, kajti Stane Virek je film posnel med vojno, in nam tako ohranil ivo prie-vanje o herojskem boju partizanov do do-konne osvoboditve domovine.
S filmi so biie teave
Film Svoboda je nastal povsem sluaj-no. V Glavni tab NOB Slovenije je prila kamera, ki je bila nekdaj last Univerze. Na razpolago je bilo tudi kaknih deset do pet-najst kolutov filma Ferrania, ki pa so bili p.ovsem brez oznak o oboutljivosti. V Glav-nem tabu sem delal kot dopisnik Tanjuga, postransko pa sem se ukvarjal tudi s foto-reportao. Organiziral sem tudi fotoreporter-sko slubo po korpusih, brigadah in divizi-jah in mnogo posnetkov je tedaj zapustilo nao deelo in se pojavilo v tujih asopisih.
No, ko je prila kamera, me je Duan Kveder-Toma nagovoril, da sem z njo zael snemati. Najprej sem s poskusnimi snema-nji ugotovil obutljivost filma, nato pa sem lahko priel s snemanjem. Na voljo sem imel tudi prevozno sredstvo, Duan Kveder pa me je obveal o vseh pomembnejih dogodkih, ki sem jih nato posnel na filmski trak. Do konca vojne sem posnel okrog 2000 metrov traku, film pa je nato razvil nek amater iz Ljubljane, nato pa so ga arhivirali pri Tri-glav filmu.
Seveda je bil vedno problem, kje dobiti filmski trak. No, nekaj smo ga dobili iz Ljub-Ijane, nekaj iz Trsta, pri snemanju pa sem
nosil s seboj, saj sem le tako lahko zagotovu obstoj tega filma.
Seveda sem doivel tudi nekaj komi-nih situacij pri snemanju. Ko smo pri Dobr-niu pri uemberku napadli sovranika, sem hotel priti imblije sovranikovemu bunker-ju, saj teleobjektiva nisem irrjel. Na strmem bregu mi je spodrsnilo in seveda so me so-vraniki opazili. Dum-dumke so vigale okrog mene, jaz pa sem lovil ravnoteje in kame-ro, katere nisem smel izgubiti. No, izgubil sem kapo, kamero pa le obdral, pri padcu pa sem si zvil tudi nogo, zato potem akcije tudi nisem posnel. Opirajo se na palico sem potem dolgo krevsal naokrog.
Oton upani na traku
Pozneje sem posnel ve pomembnih a_k-cij: razbremenilno akcijo na Kolpi, gradnjo mostu ez Kolpo, pa osvoboditev Trsta. Ne-kaj posnetkov sem napravil tudi v osvobo-jeni Ljubljani. V najveje zadoenje pa mi je ohranjen posnetek upanievega spreje-raa prve slovenske vlade v Ljiabljani, ki je bil na televiziji izredno veliko uporabljan. Ohranjen je tudi originalni tonski zapis tega govora.
Takoj po vojni film seveda ni bil za-nimiv. Toda ko je iz arhiva Triglav filma priel v muzej, sem ga po naroilu sloven-ske vlade restavriral, saj je v arhivu postal ves plesniv. Filmu sem dodal e nekaj origi-nalnih posnetkov drugih snemalcev in po-snetke nemkih vojakov in tako dobil do-konno obliko. Tekst je napisal Ciril Kosma, glasbo pa veinoma Marjan Kozina.
Taiko je film 12 let po osvoboditvi opra-vil svojo nalogo in je bil prikazan iremu krogu gledalcev. Dolina filma je 45 minut in je zato zelo ustrezen za prikazovanje v olah. Pozneje je bilo narejenih e 14 kopij v studijih Zastave filma, imamo slovensko in hrvako verzijo filma.
Stane Virek se je e pred vojno ukvar-jal s fotografijo in filmanjem, vendar pa so bile takrat kamere in filmi zelo dragi. Imel sem prijatelja, ki je zmogel nakup kamere in filmov in tako sem pri fotografiranju pej-saov in druinskih posnetkov dobil prvo teh-nino znanje. Seveda pa sem se vseh reij-skih prijemov in ostalih vein uil sproti na terenu.
Razkoje naTV
Po vojni je Stane Virek delal y raznih ministrstvih, kjer je bil zadolen za tiskovno slubo, dokler ni odel k televiziji in bil prvi filmski producent slovenske televizije. Mo-lam rei, da je ob zaetku slovenske televi-zije vladal med vsemi zaposlenimi, bilo nas je 25, izredno velik entuziazem. Sredstva so bila minimalna, pa v primerjavi z razmerami v partizanih izredno bogata in razkona. Pre-cej posnetkov sem naredil za TV dnevnik, ki ga je takrat emitirala e srbska televizija. Glavni problem na slovenski televiziji pa je bilo pomanjkanje kadrov. Strokovnih ol za snemalce ni bilo in jih e danes ni, zato so snemalci postali predvsem lani fotokino kluba Ljtibljana. Ysi zaposleni na televiziji pa so opravili e posebne teaje za razne poklice kot videomikserje, avdiomikserje in druge.
Potem sem zael delati na podroju pro-pagandnega programa, saj so se takrat po-javile prve reklame, ki jih je bilo treba iz-oblikovati. Tudi tu sem opravil skoraj pio-nirsko delo, dokler nisem odel v pokoj.
Stane Virek je eden izmed najstarej-ih slovenskih filmskih snemalcev, takoj za Metodom Badjuro, ki je posnel tudi prvi slo-venski film V kraljestvu Zlatoroga. Prav zato Stane Virek zaslui za svoje pionirsko delo posebne estitke, saj je to delo resnino dob-ro opravil.
France Kmeti
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si