89. številk
i ST«
V Trstu, v soboto 5. novembra 1892.
Tečaj XVII.
„E D I H O S
uhaja dvakrat na teden, vsako artdo in soboto ob 1. uri popolndn*.
„Edinost" stane:
ca vse leto gl. 6. — ; izven Av«t. 9.— gl. ■a polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ la četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tntn po S nov..
v Gorici in v Ajdovščini po • nov. Na naročbs brez priložen« naročnina aa ipravnlstvo na oilra.
EDINOST
OglMl in osnanlla se rakune po S no vrmica v petitu ; sa n&alovs > debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi g*
obneslo navadnih vrstic. Poslana, Javna lahvale, osmrtnica Itd ■e rat u ne po pogodbi.
V«i dopisi se ^oSiljajo uredništva Piazia CaRerma it. 2. Vsako pismo mora hiti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema npravniitvo Plazza Casorma St. S Odprte reklamacije <o proste poAtnlne.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V .41.ost J. mot<,
Sv. Jušt.
Dne 2. t. m. smo slavili spomin sv. Jušta, zaščitnika mesta tržaškega in patrona starodavne in ponosne katedralke naše. God sv. Jušta je roej najimetniiejmi prazniki vsakemu pravemu Tržačanu. Ta dan slave posebno pijeteto cel6 taki ljudje, o katerih ne bi mogli reči, da jih opleme-nuje pravi vzvišeni verski čut: ljudje, ki kažejo sicer pri vsaki priliki nasprotstvo do oerkve katoliške, nje tradicij in nje svetih obredov. Tržačani so nekako ponosni na svojega zaščitnika, kar kažejo v besedi in v — pesmi.
In res smemo tržaški meščani, ne glede na legende in sveta sporočila, proslavljati aaščitnika našega že radi načela, ki je izraženo v njega imenu samem, najpleme-nitejšega načela, ki je — pravico-Ijubje!
Pravicoljubje ! Blažena beseda, sveti pojem ! Ti jedino nam moreš dati poroštvo mejsebojne ljubezni in spoštovanja kolikor med posamiČniki, toliko med raznovrstnimi narodi 1 Le oni, ki čujejo sveto tvojo pro poved, smejo se nazivati blage ljudi, ple menitim srcem in dobro voljo.
In ako že Triačani toli proslavljajo in časte svojega zaščitnika, ni-li njim dolžnost v prvi vrsti, da dejanjski izvršujejo nMčelo, izraženo v imenu bv. Juita — pravičnika?!! Že to sveto ime samo jih svari in jim kliče: bodite pravi 8 n i 1 Zaščitniku našemu, ki gleda z jasnih višav doli na svoje varovance, ne zadošča, da ga proslavljajo besedo in pesmijo, ampak radostil bi se, da se ravnajo po njega svetem nauku, ki je izražen v njega imenu. Kdor proslavlja, proslavljaj z de janji in ne samo z besedo !
Pri tem premišljevanju prešinja nas britka bol, videče, da so tržačani druge n&rodnosti v češčenju svojega zaščitnika jednostranski, polovičarski: časte ga pač, a ne sluiajo njega naukov.
Izvestno je bilo nekdaj drugače. Zgodovina nam priča, da je bilo nekdaj raz-
PODLISTEK. Jesensko pismo.
V Ljubljani začetkom novembra.
„Hripavi žrjavi", ki so, leteč pretekle noči v dolgih (jatah preko našega mesta v južne kraje, javljali se a svojimi tožnimi glasovi „o—f, o—f, je—f,« da jih je bilo ie daleč čuti, — zdeli so se mi preroko-valci zgodnjega snega. In res smo ga dobili 21. oktobra, toda le „na ogled* ; grof Taaffe pa, ki nam je poslal barona Heina za bodočega deželnega predsednika na Kranjsko, vzbudil je v meni sum, da se bliža nam Slovencem kranjskim — poli tična jesen in morda tudi zima, katero pa niso prorokovali žrjavi, nego jo je proro-koval nemški cesar Viljem, ki je grofa Taaffe j a odlikoval tudi — pretekle dni; — in tedaj so naši Nemci in nemškutarji kranjski zagnali vrišč, da je proč z našo politično pomladjo, kajti bliža se nam hladen veter in mraz, in zeblo nas bo; a tresli se menda ne bomo pred nikomur, niti pred Nemci in nemškutarji kranjskimi.
Baron Hoin je prišel in prevzel vod-etvo deželne vlade kranjske, a zajedno je
merje mej različnimi narodnostmi, bivajo-čimi v mestu tržaškem, razmerje mej mestom in okolico, nekako patrijarhalično, ljubeznjivo, prijazno. Okoličan je užival posebne svoboščine, ne da bi se kdo iz-podtikal na tem : bil je nositelj domoljubne ideje, nositelj ideje zvestobe in udanosti ; bila mu je izročena prevažna naloga, da čuva javni mir in red v mestu našem.
Takrat je bilo dobro, ko je bil okoličan spoštovan in cenjen, ko je bil ponosen na to, — da je T r ž a č a n. Takrat je bilo dobro, ko so se meščani brez razlike narodnosti ravnali po nauku, izra-ženem v imenu sv. Jušta — pravičnika.
Danes je drugače. Poslednja desetletja donesla ao nam žalostno izpremembo: ljubezen in vzajemno spoštovanje sta izginila in na njuno mesto stopila sta nestrp nost in skrajna napetost. Okoličan je izgubil svoje svoboščine, padel je — a neo pravičeno padel — njega ugled pri meš čanih druge narodnosti. A ne samo njega u gled je padel, ampak ugled vsega onega, kar je toli zvesto čuval, hranil in gojil nekdanji okoličan; padle so stare tradicije, ki so nekdaj dičile „1 a f e d e 1 i s a i m a". Žalosten preobrat zares; a ta preobrat je posledica temu, da ae oni, ki imajo pri naa prvo beaedo, nočejo več ravnati po načelu, izraženem v imenu sv. Jušta — pravičnika. Izneverili so se svetemu načelu in na mesto pravice in mejaebojnega spoštovanja stopila sta krivica in duševno nasilstvo. Skoro sleharni dan nam prinaša dokazov, da je prišlo ob veljavo načelo, izraženo v imenu našega zaščitnika.
A ni nam namen peti žalostinke ; kon statovati smo hoteli le žalostno istino.
Do Tebe pa, sveti naš zaščitnik, ki uživaš gori nad oblaki plačilo sa svoja dobra dela, obračamo se danes iskreno prošnjo: da izprosiš pred najvišjim božjim stolom milosti Svojim varovancem, da bo zopet zavedo vzvišenega načela, izraženega v Tvojem svetem imenu, ter da se nam
zopet prikaže pravica v vsem svojem sijaju ! —
Točarina. — Samouprava.
Kakor strela iz jasnega treščila je v tržaški magistrat vest, da vlada s prihodnjim letom odvzame tržaški občini takozvano „točarino" ali „dazio spina*. Bila je to občinska doklada, do koje je v vsej Avstriji imel le Trst pravico, kajti nikjer v širni državi naši bo je ni pobiralo kakor v Trstu. Kakovost in visokost njeno smo že označili v zadnji številki. Mestni magistrat je namreč tu v Trstu in po spod nji okolici pobiral to doklado v visočini 25% od cene vina, razpečanega na drobno. Da je ta doklada bila krivična, kaže nam že to, da se je pobirala izvenredno samo v Trstu. Tržaško mesto je imelo do nje, po menenju italijanskih listov, nekak pri vilegij, koji je občini — po skromnem raču nanju „Indipendenteja" — donašal na leto do 330.000 goldinarjev, dočim je mestni magistrat v resnici samo na točarini vdo-bival do pol milijona gold. na leto. Ko so se tržaški občini minolo leto po od pravi proste luke dovolile itak visoke občinske doklade na vse utavke užitninskega cenika, mrmral je magistrat rekoč, da s temi ne bode mogel shajati. Nodavno je mestni sbor sklenil prositi vlado, da mu dovoli ne samo pobiranje dosedanjih občinskih doklad, temveč tudi povišanje doklade na pivo. Kakor je pa pokazala skušnja in državna administracija z občinskimi dokladami, imela je minolo leto tržaška občina Se mnogo večjih dohodkov na občinskih dokladah, nego druga leta pred odpravo proste luke. Navzlic temu pa gospoda niso bili zadovoljni ter bo zopet zahtevali povišanja. A upati je, da bo merodajni krogi sprevideli ves položaj, osobito pa vse tiste svrhe, za koje se je porabil veliki del teh dohodkov. O teh avrhah govorili smo že čestokrat in ni jih
tudi povedal, kako bo — „hladil", in to je napravilo na nas precej ugoden utis, dočim je nekoliko ohladilo naše Nemoe in nemškutarje, kojim je bilo iz začetka prevroče, sedaj pa jih blizu da — „zebe", kar pa nas ni prej, niti nas bode kedaj
—	pozneje! — Ta politični obetani „hlad* nima sa nas tolikega pomena, pa tudi naši — Nemci in nemškutarji — ne, kamoli njih račun, ki so ga — delali I . .
Hudomušni ljudje so sicer trdili, da nam je preobrat pri kranjski politični upravi cel6 potreben, a trdijo ob enem, da bi bil v marsikaterem drugem oziru potreben, — in tega jim tudi jaz, gospod urednik, ne zanikani, nego jim pritrjujem : in če so ti hudomušni ljudje tudi — nemškutarji ; kajti teorija, ki jo razvijajo naši nemškutarji k praksi, potrebni njih političnemu životarenju, je vendar le — fina, in mi Slovenci smo v tem oziru s svojim „koledarjem" v istini za par desetletij še
—	„od zad", in tudi naš „napredni" barometer je tudi od zad ! — To trditi ni baš potreba kakemu pesimistu, nego zadostuje
—	treznomisleč opazovalec t
Devetnajsto stoletje gre sicer že h koncu, pa povem Vam, gospod urednik,
treba označevati: znane so vsakemu, ki se zanimlje za naše razmere. Od tod izvirajo krokodilove solze „Indipendenteja* in „Pic-cola" ; ta dva lista rotita vlado, naj za božjo voljo še nadalje dovoli točarino, vsaj z obzirom na onih osemdeset družin, ki ostanejo brez kruha, ako se mestu odvzame ta doklada. V resnici pa omenjenima listoma niso pri srcu družinske razmere dotičnih uradnikov, ampak solze pretakata po svojih zvestih — privržencih. Najbolj markantna je pač istina, da je po zadnjem odloku tej gosp6di padla laž-njiva krinka raz obraz. Dosedaj je „Indi-pendente" /mirom dokazoval, da občina nima od te doklade nikakega dobička, a aedaj, ko ima prenehati, pa pretaka solze po isti dokladi, „ki ni nič nesla", priznavajoč, da z odpravo toČarine izgubi mesto 300.000 gold. na leto. A ne samo to. Italijanskim listom prihajajo sedaj tudi okoličani na misel; dokazujejo namreč, da bodo okolica trpela neizmerne škodo vuled te naredbe, ker bode magistrat primoran, druge doklade povišati. A mi se no čudimo, da prihajajo gospodi uprav sedaj na misel stiskani okoličani, kajti pridobiti bi jih hoteli za svojo korist. ZaiBto pa so okoličani, živeči izven tržaške užitninske meje, mnogo na boljem, nego oni v meji. Po odpravi točarine bo mej njimi majhna ali nikaka razlika, radi česar pa morajo le blagrovati novi sistem, Stara resnica je vendar, da tržaški magistrat dobiva mnogo podpore iz uboge okolice. Ako jej bode po odpravi točarine hotel naložiti še večje doklade nego so sedanje, no ostane okoličanom druzega, nego da začno premišljevati, kako bi se postavnim potem dala doseči ločitev od mestne občine — na samoupravo okolice. Tržaška mestna občina ima v okolioi nad 50.000 gold. na leto Teč dohodkov nego stroškov, dočim trde nasprotni listi, da ima z okolico do 70.000 gld. letne izgube. Dobro bi bilo, da kdo to stvar spravi na jaBno; okoličan — trpin pač ne more in n e s m e plačevati več, nego mu dopuščajo
da to ne upliva odveč niti na našo Ljubljano, niti na deželo v narodnem pogledu ! Marsikatera rubrika je — piškava, in v marsikateri smo tako „od zad*, da v istini ne vem, kedaj zlezeta naš „koledar* in pa „barometer* na „normalno-resno" stopinjo. Po moji in druzih „prikazni" sodbi potrebni amo temeljito izvežbanega, pa spretnega ndrodnega „reformatorja", ki bi nas nekoliko „pretresel", inače bodemo i v prihodnje šli — po „račje", pri vsem tem, da nam zadnji čas ne manjka ljudij, ki nas kar obsipljejo se svojimi dobrimi svoti, ki bo pa včasih presneto slabi.
Mnogo se dandenes govori o naših „prijateljih", zaveznikih, in mej tem tudi o — dresuri. Dresura! Tudi to je morda včasih dobro sredstvo. Ako dresura pripomore Ljubljani in deželi kranjski do pravega narodnega lica — tudi dobro. Zakaj ne bi izganjali hudiča z belcebubom P!
Na tak ali enak način dobita stoprav naša „bela" Ljubljana pa kranjska dežela pravo „slovensko ndrodno lice", — „come il faut", kakoršnega pri vsej, morda dobri volji še — nimata. Ko se bode jelo to kazati — kakoršno si predstavljam jaz in paše marsikdo drug, Vas obvestim, gospod
urednik, o tem: — kdo je k temu „napredku* pripomogel, li Čehi, naši bratje, „sosedje" Spodnje Štajerci, naši Nemci in nemškutarji, ali — baron Hein!
To pa ni tako lahko pogoditi, kdo pri nas v denašnjih časih pospešuje „narodno stvar". Zasluge v tem pogledu si pripisujejo na tej strani, pripisujojo si jih pa tudi na oni strani; in vender so si nameni — ako sodimo po hudem ravsu in kavsu — na obeh straneh dijametralno nasprotni. Na primer: delal bi veliko krivico tistim, ki „napadajo* poštnega komisarja Corr&, ako bi rekel, da niso ndrodni — vsaj so menda cel6 n a p r e d n o-na-rodni, — a tudi oni, ki hvalijo istega gospoda komisarja, vzkipe kakor vrela voda v piskrćku, ako jim rečeš, da niso narodnjaki. Kdo ima toroj prav ? Kateri so bolji pospeševalci „narodne Btvarf" : tisti ki grajajo, ali tisti, ki hvalijoP Kaj hasne bolj naši „ndrodni stvari" : hvala ali graja, namenjena toli slavljenomu poštnemu komisarju P To je zelo zamotano vprašanje, dragi gospod urednik, in mi morate že dovoliti nekoliko časa, da je temeljito proučim ! A ne le naši, prav po bratsko-slovanski pobijajoči se radikalci in
jffove slabe moći. Slavna vlada je z odpravo točarine napravila hvalevreden korak, • pri tem ne bi imela o a t a t i : dovoliti ne sme druzih doklad, razan onih, ki so neobhodno potrebni za pokritje občinskih stroškov. A ti troški naj se porabljajo le za občekoristne naprave. Prepričani smo tudi, da bi tržaška okolica, ako bi ae sama upravljala, pri polovici dosedanjih občinskih doklad prav dobro izhajala ter bi lehko mnogo več atorila v dnini in telesni napredek svojih občanov« nego je atorila dosedaj mestna občina. Solatvo bi ae lahko uredilo po zdravih pedagogiških načelih. V cerkve ne bi •e usiljevala politika, ampak bite bi le to, kar morajo biti: oznanjevalke Kristove vere. Sedaj ne smemo v občinskem nradu ziniti v svojem jeziku, dočim bi potem imele svoje slovenake urade itd. itd. Zadosti bi bilo pa to, da bi nas potem nihče ne pital s ptujci in „ščiavi*. Prvi korak je storila vlada z odpravo točarine, — okoličani 1 sedaj je čas, da zopet pričnete premišljati o prevažnom vprašanji — samouprave tržaške okolice.
L—n.
Spomenica
hdteljčrjev in gostilničarjev tržaških v zadevi točarine (da-zio d' educilio), sestavljena po odvetniku dru. Matiji Protnerji ter predložena ▼isokemu c. k. finančnemu in ministerstvu notranjih zadev.
(Dalje.)
Imamo tehtnih razlogov dovelj, nujno zabtevajočih odpravo točarine na korist prebivalstva, če tudi ne poštevamo vsega razreda tržaških gostilničarjev. In vender trpi najbolj uprav ta obrt pod krivično točarino.
Vsaki visoki užitninski davek krči sam po sebi prodajo obdačenega predmeta vsled prouzročenoga povišanja cen. Tak davek pa, kakoršen je točarina, kojega mora plačevati le oni del obrtnikov, ki prodajajo ▼ino na drobno v malih množinah pod 28 litrov, torej gostilničarji; ki podražuje le tisto vino, koje se toči po gostilnah, je podoben kazni, kojo treba plačati zato, da se kupuje vino pO gostilnah. Jasno je po sebi, da tak užitninski davek tlači vso pivničarsko in gostilničarsko obrt ter jo ovira v nje razvoju, kar more opazovati vsakdo, ki ima oči, da vidi. Zastrmeli smo torej, kako more upravni odsek (Delega-sione munioipale) v svojem že omenjenem poročilu i dne 10. okt. 1892 št. 43.054 ex 1892 proslavljati točarino kot naredbo, zelo ugodno gostilničarjem, koje odprava bi ugonobila vse poštene gostilničarje. Kako more tdko silno in izredno obremen-
klerikalci prisvajajo si zasluge za pospeševanje „narodne stvari*4, ampak tudi vele-slavna naša vlada. Kadarkoli nas vlada potiplje z najdebelejim prstom svojim in ko mi nekoliko zajavkamo na tej čudni ljubeznjivoati, pa nam vsikdar sladki „Be-sobwichtiguogshofratiM — ta slavni rod ne izumrje nikdar — dokazujejo črno na belem, da je vse to le nam v korist. In če smo malo presrboriti, pa naa še oštejejo radi naše nehvaležuosti.
Vidite torej, gospod urednik, da imamo prijateljev na vse strani v tolikem številu, da bi se človek, ako je pesimist, moral zares bati, da nas— u duše. Ali ne bodimo črnogledi, ampak verujmo jim za danes, da jim je vsem dobra volja. (P) Za danes ! Ali kakor sem obljubil, skušal bodem zbrati slabe moči svojega duha, da temeljito proučim to mešanico različnih vprašanj. O vspehu Vas obvestim, ko temeljito doženem svojo atvar. Dotlej pa zabavajte se, gospod urednik, kakor Vam ljubo in drago z Vašimi tržaškimi ofioijozi, ki so baje Še posebne vrste patrijotje, čudni tem bolj, ker delujejo za domo vinsko stvar v negativnem zmislu.
Ljubljanski pohajkovalec.
jepje pivničarske in gostilničarske obrti, kot je točarina, biti na korist tej obrti P
Tisti, ki smatrajo točarino kot jedino rešitev za gostilničarje, kot dobroto za krčmarje, ozro se naj iz ozkega obsega tržaškega v kako večje avstrijsko mesto, n. pr. Dunaj, Oradec, Prsgo.
Tam nimajo ni točarine, ni kakega druzega, tej podobnega jednostranskega visokega obdačevanja vina, ki se toči po gostilnah ; za to pa imajo cenejše in bolje vino, a manje ponarejenega Tina kakor v Trstu. Tam je pivničaraka in.gostilničarska obrt na taki stopinji, da v Trstu zaostajemo daleč. Mi menimo torej, da je obrtna oblast, koji mora biti pri srcu zdravi razvoj in povzdiga pivničarske in gostilničarske obrti, dolžna delati na to, da se vender enkrat odpravi to veliko breme, ki v obliki točarine tlači in tišči to obrt, da se poslednja more povzdigniti na stopinjo, dostojno včlikega mesta.
Gori omenjeno poročilo upravnoga odseka meni kar brez druzega, da se z odpravo točarine gostilničarjem in drugim, ki uvažajo vino, odpre pot do vsakoršnih zlorab („aprirete agli osti ed altri intro-duttori la via ad ogni genere di abusi). Poročilo ne pove natančneje, kake zlorabe ima pred očmi, omenja pa le vtihotap-ljauja; mi menimo pa, da misli tudi na ponarevanje vina. Tu se s jedne strani pripisuje kontroli, obstoječi za pobiranje« točarine, taka važnost, kakoršne v resnici nima, a z druge strani se niti ne pošteva, kako zapeljiva je uprav točarina do raznih zlorab.
Kolikor višji je davek, kojega je plačevati od kakega predmeta, toliko večji je plačilo ponarejanju in utihotapljanju, toliko bolj vabljiva in pogostejša so ponarejanja in utihotapljenja. To se je vsikdar pokazalo pri vsakem predmetu, in se kaie tudi sedaj pri vinu ▼ Trstu.
Ker se v Trstu pristna vina radi vi-aoke točarine prodajajo po rasmerno visokih cenah, tako viaokih, da so previsoke za delavski stan, delajo jim veliko konkurencijo nepristna vina, koja so dober kup pomočjo ponarejanja! Po krajih, kjer so vina draga, se tudi ponarejajo vsikdar! Da je tudi v Trstu tako, priča nam obilioa tožeb, oglasivših ae tudi v javnosti (Glej list „Mattino* z dne 25. julija 1892 štev. 2462 in 27. julija 1892 štv. 2464!) Saj imamo v Trstu mnogo gostilen, v kojih se prodaja staro vino po 20, 24, 28 kr. liter. Sedaj pa računajmo! Gostilničar plača od litra tega vina 3.2 kr. državnega davka in točarine 5, 6, 7 kr., skupno torej 8.2, 9.2, 10.2 kr. Gostilničarju ostane tedaj za nakup, za prevažanje, za shrambo, za raz-pečavanje vina in druge postranske stroške, katere ima, 11.8, 14.8 in 17.8 kr. ta liter. Za tako ceno, ki nam ostane po odraču-njenju užitnine, ni možno točiti priatnega vina niti v vaai, kjer se prideluje, kamo-li v velikem mestu, kakoršno je triaško! Tu imamo pač očitna ponarejanja, vsakako pospeščevana in podpirana po vinskih oenah, prouzročenih po točarini, kojih ponarejanj pa ne zabrani in jih ne more zabraniti kontrola, spojena a točarino. Kajti ta kon trola ni niti poklicana niti zmožna pre-iskavati vina glede na pristnost, ampak jej zadošča, da se le plačuje visoka točarina, bodi-si da je v sodih le pobarvana voda. Ako hočejo res delati proti ponare janju vina, kar moramo le teleti, treba drugih organov.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežela.
Njegovo Veličanstvo je poklicalo 21 novih dosmrtnih članov v gosposko zbornico. Mej temi je večina privržen cev nemške levice, kar je tudi dokaz, da se je položenje obrnilo na nemško-libe
Sicej pa nima v gosposki naše značajnosti. Tega menenja so najbrže tudi merodajni krogi v Beču, in tega menenja jo tudi sam baron Hein najbrže. Njemu samemu se idi ves položaj skleda vroče kaše, okoli katere bo počasi vohal ter gledal, da bi se ne opekel. Vsaj tak utisek napravil je na nas vsprejem političnih uradnikov in drugih zastopov. Kakor se pa sploh pri vsaki novi spremembi mnogo govori in ugiblje, in ae hoče posebno njen slab utis od strani, ki je prov-zročils to spremembo, nekoliko ublažiti, začelo se je govoriti tudi o mnogih, jako važnih rečeh in akcijah, katerih bodemo deležni mi kranjski Slovenci in naša dežela splob. O čemer se je že toliko pi. salo, za kar se je že toliko prosilo, zahtevalo in interpelovalo, to se ima baje v kratkem zgoditi, ter se je o tem začelo govoriti koj pri nastopu barona Heina. Govori se namreč, da se bo začelo v kratkem z gradbo novega poštnega po-a 1 o pj a, j u s t i čneg a poslopja, gimnazijskega poslopja, ka-valerijske vojašnice v Ljubljani in slednjič, čujte, govori se tudi, da se v kratkem zopet oživi gimnazija v Kranji! To je pa vendar nekaj več nego nič, kaj ne! Mi se ve da imamo v vse to presneto malo vere, toda karakteristično je vendar, da se ravno v tem času razširjajo take vesti po beli Ljubljani, in sicer od oseb, ki službujejo v sivi palači na „Turjaškem trgu".
Kaj pa z našim domačim prepirom P Ta postaja pa vsaki dan strastniSi, in posebno je „Slovenec* pravi mojster srbori-tosti, odkar ga je zapustil prejšnji njegov urednik, gospod Žitnik. Sloga med našima strankama je gotovo nemogoča, dokler bodo imeli pri naši konservativni stranki prvo besedo ljudje, koji v svoji slepi strasti povzdigujejo danes to v deveta nebesa, kar so prej večkrat sami grajali. Temu je najboljši doksz članek „Postalicae res", t katerem se kot naš najbolji prijatelj poveličuje gosp. Gorra, poštni komisar za Kranjsko. Kdor pozna zgodovino poštnih pečatov in napisov na njih, ter v6, koliko naporov je prej treba, predno se doseže, da stoji na takih pečatih zraven nemškega napisa tudi slovenski, temu ni potreba nadalje dokazovati in prepričevati ga o Ijubeznjivoati tega gospoda do naših narodnih teženj; to v£ sicer gospoda pri „Slovencu" sama prav dobro, ali ker jej ni za stvar, pač pa za osebo, začela ga je braniti pred oatrimi očitanji, katere je navel naš deželni poalsnec Hribar proti njemu v zadnjem zasedanji deželuega zbora kranjskega. Tako postopanje od strani gospode, ki hoče po sili biti narodna, je pač najboljši dokaz skrajne nestrpljivosti. Če {odgovarja „Slovenec" „Slovenskemu Narodu*, ter mu pravi, da se mora v mej-narodno škandolosno kroniko zapisati fak-tum, da imajo mnogi radikalni slovenski trgovci zgolj nemške napise nad svojimi prodajalaicami; če -„Narod* s& škandalom označuje faktum, da je ljubljanska duhovščina pod vodstvom doktorja Klofutarja se poslovila v nemškem jeziku od bivšega deželnega predsednika, ima v tem pogledu popolnoma prav, ali, da zagovarja neprijatelje naših narodnih pravio, čeravno je prepričan, da ao res neprijatelji, samo radi tega, ker jih je grajal član napredne slovenske stranke, potem pa ni potreba še posebnih dokazov o trditvi, da vladati pri sedanjih urednikih „Slovenca* zgolj strast in osebnost.
Ali je to morebiti tudi posebna naklonjenost do naa Slovencev, ako nam pošilja gosp. Pokorny v Ljubljano poštne uradnike, ki ne znado besedice slovenske, pa tudi celo nemške ne, in da jim radi tega, ker niso za rabo, dovelj časa preo-Btaje, da lehko vestjo v svojem stanovanju na piščalko piščejo tržaško zadnjepustno himno umetnika pri maskaradi: nessun ne rompe i timpani — noi femo sempre festa!
ralno stran.
zbornici nobena obstoječih treh strank _
desnica, levica in srednja stranka — sama za-se večino.
Drugim podpredsednikom gosposke zbornice je imenovan knez Win-dischgraetz.
Dne 1. t. m. je bil v Pragi sestanek zastopnikov vseh treh čeakih strank, to je, Mladočehov, Staročehov in plemstva. Zjedinili so se za skupno resolucijo, ki se glasi: Na konferenciji zbrani odposlanci strank iz Češke, Morave in Šleske izjavljajo, da se drže st«rih svojih načel ter zahtevajo uveljavljenje državnega prava, zagotovilo, da bodo t dežele krone češke primerno zastopane v vladi, izvršitev ravnopravnosti v vseh deželah krone češke ter razvoj avtonomije. Voljni so delovati energično v zavarovanje in faktično izvršitev teh principov smatrajoč v interesu skupnega delovanja kot koristno, če bi v tem oziru vse udeležene stranke postopale dogovorno in ukupno.
O položaju na Hrvatskem piše nam odličen hrvatsk rodoljub: Ker na Ogerskem v ministerstvu vre, deluje to tudi na Hrvatsko. Hrvatski minister Josipovič pojde. Sedež mu je omajalo to, ker se je preveč angažoval za kandidaturo Vučetičevo za zagrebškega nadškofa. V Rimu se je celo govorilo o simoniji 1 Za Szaparyevega naslednika imenovali so tudi bsna Khuena. Ta pa tega ne bi rad, ker ve, da z Madžari ne bi bil tako hitro gotov, kakor je Hrvate, posebno Starčevičance, vedel pritisniti k zidu in sploh „sapo zapreti* vsej opozioiji. On bi rajši prišel na mesto Kallayevo, a ta naj bi stopil na Szaparyevo mesto. V višjih krogih Khuena zdaj na Hrvatskem trpč, dasi so prepričani, da on Hrvatske ni pridobil, še manje pa pomiril in zadovoljil, kajti, kar je razsodno, nezavisno in na-obraženo, to je na Hrvatskem vse v opoziciji, bodisi v smerni ali Starčevičanski. Vlada bi rada reformovala vseučilišče. Zakonski načrt je že objavljen. Ali novi vseučiliščni rektor dr. Pliverič je v svojem inauguralnom govoru znanstveno in temeljito govoril o reformah na vseučiliščih sploh, in indirektno tudi proti nameravani reformi hrv. vseučilišča. Tudi zemlji ta reforma ne bode koristila. Prave koristi bi le takrat bilo, ko bi se čim preje vseučilišča v Zagrebu popolnilo a medicinskim fakultetom, ko bi se še nekoliko kateder odprlo, vseučilišče vzdignilo kolikor je mogoče, da bode prava universitas. Tudi avtonomije bilo bi želeti temu vseučilišču nekoliko več, kakor nje ima. —
Te dni se je večina zagrebškega mestnega zastopa, katera je vsled silnega pritiska pri zadnjih volitvah, postala ma-gjaronska, predstavila banu Khuenu. Govor župana MoŠinskega bil je pač v pravem pomenu besede „suh, mršav, brez soka in smoka.* Žalostno je, da je on pred banom omenil aamo jedne potrebe, namreč kanalizacijo. Zategadelj je ban v odgovoru omenil še neke potrebe, katere meato Zagreb krvavo želi in te ao: novo gledišče (katero je ban obečal že pred več ko dvema letoma, da se bo spomladi začelo zidati), bo 1 n i c a morala se bode seliti iz sredine mesta — pravi ban — itd.
Sliši ae, da je tudi v vladini ali ma gjaronski stranki nekoliko nesloge. Bomo videli, kako se bodo stvari dalje razvijale.
DOPISI.
Iz Ljubljane dne 1. novembra 1892. [Izviren dopis]. — Na Kranjskem imamo torej novo deželno vlado in star domači prepir. Kakor so hoteli vsi nemški časopisi in kakor smo mislili tudi mi, pomeni prememba osebe pri naši deželni vladi politični prevrat. Ali se bode dalo dosti preobrniti pri nas, to bode odvisno največ od nas Slovencev samih, od naše možatosti in
Različne vesti.
Posvetovanje. Gg. odborniki in namestniki družtva „Edinost" so naproSeni, da se gotovo udeleže posvetovanja, ki bode jutri v nedeljo ob 10. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva". Posvetovati ae jim bode o selo važni zadevi.
Namen opozicije! Naprošeni amo, da prijavimo nastopne vrstice: V „Novi Soči" z dne 21. oktobra čitam, da je ■ vrha opozicije — oponirati. To tolmačenje je povsem krivo in moramo Čuvati, da se taki krivi pojmi ne utrde mej ljudstvom. Opozicija ni smoter sam zase, ampak le sredstvo v dosego namena. Oponirati treba zlu, postavljati je na beli dan ; opoziciji je namen, ne dozvoljevati stroškov onim, ki postopajo slabo; kdor tira pošteno in opravičeno opozicijo, izraža a tem, da noče biti sokrivec pri slabih delih. Poštena opozicija hoče, da se zlo odstrani in da se slabo nadomesti z dobrim. To je jedina svrha poštene opozicije.	Narodnjak.
Protipojasnilo. Gledć na pojasnilo, priobčeno v štev. 88. „Edinosti" s đnfe 1. novembra 1892., baveče se s prašanjem slovenskih golio za menjioe v Sežani, piše nam poznavalee ondotnih razmer nastopno:
Jako me veseli, da je prišlo gori omenjeno prašanje enkrat v razpravljanje ter da bo je čutila potreba od zadete strani pojašnjevati je. A nikakor ne morem priznati, da bi me bilo dotično pojasnilo kaj prepričalo in to radi tega, ker sloni isto na povse krivih prdmisah.
Najprej jemlje se na preugodno znanje, da je finančno ravnateljstvo smatralo vedno velike važnosti, da so v slovenskih okrajih Primorja vse tiskovine, namenjene strankam, slovenske in vedno v zalogi ter da ao se s 1. prosincem 1885. take golice izročile prometu. Glede na to čudno ae more zdeti ž e samo ob sebi vsakemu mislečemu, da se v popolnoma slovenskem okraju, kakor je sežanski, in v katerem okraju se ura-duje pri sodišču najmanje z 90% ▼ slovenskem jeziku, ni čutila potreba slovenskih menjičnih golio. In v istini čutila se je ta potreba ter se je povpraševalo po slovenskih menjičnih golicah — a bilo jih ni 1 In kje jih ni bilo ? Pri o. kr. davčnem uradu jih ni bilo, kateri edini prodaja v Sežani menjične golice, in ne založnik, ki v Sežani prodaja pač koleke, ne pa menjičnih golio! Opomniti pa se mora na tem mestu, da po nemških in italijanskih golicah gotovo niso popraŠevali slovenski Kraševoi, in vendar ae take ;prodajejo v Sežani. Odvisno je toraj od finančne oblasti, da se pri o. kr. davčnem uradu sežanskem razprodajejo slovenske menjične golice in ono bi moralo vedoti prav dobro, da je sežanski politični in sodni okraj čisto slovensk. Naj se le poskusi preskrbeti c. kr. davčni urad sežanski se slovenskimi menjičnimi goli-cami in prepričani smo, da bode potroba takih Bijajno dokumentirana. Seveda, dokler se slovenskim strankam, ki jih zahtevajo v slovenskem svojem materinem jeziku, izdaj e, kakor da bi to bilo samo ob sebi umevno, le nemške in italijanske menjične golice, morajo iste misliti, da sploh ni mogoče drugih dobiti. In z ozirom na omenjeno pojasnilo pa priporočamo slovenskim strankam sežanskega okraja, da zahtevajo odločno slovenske menjične golice, ker sedaj vsaj vemo, da jih imajo.
Odbor tržaške ženske podružnice ua-znanja, da priredi v soboto dne 12. t. m. zabaven večer na korist družbe av. Cirila in Metoda, h kateremu vabi vse č. ude Blovanske čitalnioe in po njih vpeljane goste. Upamo, da bode ta večer prav živahen, kajti nekaj novega čaka častite ude in vpeljane goste.
Bozičnica. V četrtek, dne 3. t. m. imel je odbor tržaške ženske podružnice odborovo sojo, v kateri se je pogovarjalo o prihodnji „Bo žičnic i".
Sklenilo se je, da se prične takoj nabiranj* v ta namen ter da se po „Edinosti" naprosi slavno občinstvo, naj bi bilo ono i letos tako blagih src, kakor druga leta ter podpiralo revne otročiče slovenske šole naše. Izreklo se je upanje, da bode častito občinstvo pač na to že pripravljeno in pripravljen navadni obulus za domovine oltar.
Baš tako se je sklenilo, da se priredi „Bozičnioa" vseh treh otroških vrtov družbe av. Cirila in Metoda skupaj v mestu, ako mogoče v gledišču Fenice. Na ta način spoznamo se še bolje, kako smo jedini, kako ni med nami nikake razlike. Lepo bode, ako se zberejo vsi otroci, ki so pod varstvom svetih apos-teljnov naših, v istem času, na istem mestu, v istem veselji in isti zabavi.
Odbor ženske podružnice prepušča v ta namen gg. vrtnarioama v Kojanu in na Greti nabiranje na oni strani t. j. Rojanu, Barkovljah, Greti, Opčini in Prošeku; odbor sam pa prevzame nabiranje darov po vsem mestu in ostali okolici.
Odloči se za to, da bi se kakovega rodoljuba ne nadlegovalo dvakrat.
Udom „Del. podp. druitva" se naznanja, da se ambulanca društvenih zdravnikov ne nahaja več v lekarni „Vlach Minussi" (poleg cerkve sv. Antona starega) ampak v lekarni „Prendini", (na Korzu blizu velikega trga, v isti hiši, v kateri ae nahaja „Hdtel Delorme," palača Modello). Zdravnika dra. M a n d i č a je najti tu ob delavnikih od 11—12 ure pr, p., ob nedeljah pa ob isti uri tudi dra. P r u s n i k a, torej oba društvena zdravnika.
Iz odbora „Del. podp. druitva" se nam poroča, da veliki ples tega društva ne bode — kakor namerovano — [v gledališču „Fenice", ampak v Še lepšem in prostranejšem gledališču „P o 1 i t e a m a R o s s e 11 i", in sicer dne 4- februvarja 1893. Nadejati, ae je, da izpade aijajno v vsakem pogledu, kajti odbor deluje neumorno v to avrho.
Opomin. Gg. pevci „Slov. pevskega društva" se poživljajo zahajati redno k pevskim vajam, kajti dan velikega skupnega koncerta ae bliža hitrimi koraki.
Za družbo sv. Cirila in Metoda gna Greti. V imendan gorenjskega fanta nabrala sta dva uarodnjaka v slovanski domači družbi na Greti pri Ferlugi 2 for. — Slovansko dekle Minka podarila je 40 nvč. G. Benedikt Godina Ban iz Šked-nja je daroval 50 kr.
Bralno druitvo pri sv. Ivanu je od prlo na dan Vseh Svetnikov nove društvene prostore po naslednjem vsporedu: 1. Slavnostni govor, katerega je imel č. g. Miljko Š a š e 1, ondotni kaplan, naglašujoČ v njem korist bralnega društva za probu-jenje narodne zavesti. 2. Tamburaški zbor svetoivanski igral je rasne homade s hvalevredno spretnostjo, In 3. predstavljala se znana Raupachova žaloigra : „M I i n ar in njegova hči" po domačih diletantih toli izvrstno, da se je morala drugi večer, na Vseh vernih duš dan ponoviti na občno zahtevanje. Občinstva, med karerim je bilo mnogo narodnih odličnjakov tržaških, na bralo se je toliko, da je bila prostrana dvorana v prvem nadstropju prenapolnjena tako, da je mnogo udeležencev moralo iskati zavetja v dolenjih sobanah. — Kolikor slavnostni govornik, toliko i tamburaši in gledališki igralci pridobili so si pri tej svečanosti obilo odkritosrčne pohvale, kar je povzdignilo kaj izdatno splošno radost zbranega občinstva. — Po izorpljenji vsporeda vršila se je v gorenji dvorani in v pritličnih prostorih kaj živahna prosta zabava, kjer so vrle okoličanske in tržaške Slovenke prepevale miloglasne narodne pesmi, vmes pa bo nas razni govorniki zabavali z neusahno svojo zgovornostjo. — Bil jo to prelep zabavni večer, s katerim se morejo ponašati v vsem pravo-zavedni Svetoivanci, ki so si prvi v okolici tržaški ustanovili svoj narodni dom I
Državni gimnazij tržaSki slavi danes petdesetletnico svojega obstanka.
Tržno poročilo.
Cene i>e ranimo, kakor Ae prodaje na debelo blago xa gotov denar).
Os* od for. de far.
Kava Moeoft.......
Itio biser jako fina . J»T» , „ „ .
8anto* fina.....
„ srednja . . .
Guatemala.....
Portoricco.....
San Jago de Cuba . Cejlon plant. fina . . Java Malang. zelena . Campinas .....
Kio oprana ....
„ lina ......
„ srednja ....
Catila Ugat* * zabojih . .
Kaoltov ovst......
Ingsr Bengal......
Papar Singapore .....
Penang ......
Batavia ......
Plmsnt Jamaika.....
Petrolej ruski v sodih car.
„ v zabojih „
Občinske volitve v Pomjanu se bodo
vršile nastopno :
III. razred dne 9. t. m. od od št. 1—250; dne 10. od 251 do 550; dne 11. od 551 do 750 in dne 12. od 751 do 942.
II. razred: dne 14. t. m. od št. 1 do 200 in dne 15. od št. 201 do 383.
L razred: dne 16. t. m. od št. 1 do 161.
Tega dne se končajo volitve. Volitev se prične vsakokrat ob 8. uri zjutraj in traja do 4. ure popoludne.
Poročajo nam, da je gospod komisar dne 2. in 3. t. m. zopet poklical k sebi 60 mož v ta namen, da bi dosegel od la-honske strani toli zaželjeno „spravo". A bilo je vse zastonj, ker naša stranka noče take gnjile sprave. Veaeli nas, da so pomjanski rodoljubi istih misli |kakor mi, da je namreč bolje, da volilni Jboj sčisti okuženo sapo, nego da bi se poizgubili v kaki lahonski megli. Pomjanci! stopite pogumno v volilni boj, kajti slednjič mora zmagati pravica, za kojo se borijo pravi domačini pomjanski!
Dohodki na davkih, čisti dohodek na davkih v tostranski državni polovici od 1. januvarja do 30. septembra t. 1. snaša 24,542.689 gld., to je 1,827.108 gld. več nego v isti dobi prošlega leta. Čisti do hodki na carini znašajo 35,322.069 gld., 2,272.228 gld. več nego lani. — Vsled spremembe na užitninski črti dunajski zmanjšal se je dohodek na užitnini za 1,291.477 gld. Dohodki pri tabaku so se pomnožili za 828.090 gld.
Konec loterije ? v finančnem odseku državnega zbora ogerskega izjavil se je finančni minister, da se z Avstrijo vrše obravnavanja radi odprave loterije.
Popravek, v podlistku „Na n d rodnih grobovih" seje urinila pi satelju v naglici neljuba pomota in sicer pri Hočah. Ondu se ima namreč glasiti odstavek : Dr. Murko, aestavitelj znanega slovarja, kateremu je naslednik go stoljubni dekan Str anjšak.
Vabilo. Bralno društvo v št. Viški gori priredi dne 13. novembra veselico jako obširnim programom v proslavo sedemdesetletnice ustanovljenja tamošnje fare. Mej posamičnimi točkami svira domača godba. Po veselici je prosta zabava. — Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina 10 kr. K udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Kolora je čisto ponehala v Galiciji in na Dunaju, a tudi v Budimpešti ponehuje.
Zaprli SO jednega finančnega paznika in jednega nadpaznika, ker sta silno raz* grajala v ulioi Garradori. Zasmehovala sta tudi policijskega nadzornika, zbok česar ■o jih izročili sodišču. — Zaprli so nadalje višjega sprevodnika južne železnice Markiča, ker je na sumu, da je izmikal vrednostne stvari iz kovčekov, lastnih po-popotnikom.
Poskus samomora. 44-letna Josipina Depolli skočila je včeraj poleg pošte v kana), hoteČa se usmrtiti. Mimoidoči so jo pa izvlekli še pravočasno ter oddali v bolnico.
„Učiteljski Tovariš". Št. 21. prinaša
sledečo vsebino: 1. O organizacijskem statutu za šolske vrte. 2. Ivo Trošt: Pouk na jednorazrednicah. 3. Važna uradna naredba za obrtnonadaljevalne šole. 4. J. Marn: Knjiga Slovenska. 5. Književnost. 6. Naši dopisi: Iz Ljubljane. 7. Društveni vestnik. 8. Vestnik. 9. Uradni razpisi učiteljskih služeb. 10. Listnica uredništva.
Ljubljanski Zvon. Vsebina 11. zvezka: 1. Dolčnjec: Tovarišem. 2. L. Ilabetov: Ko aem zapisal. 3. Sloven: Vedno ista srca. 4. Dolenjec: Znana bolezen. 5. y.: Tri ljubice. 6. Josip Starfe : Lisjakov« hči. Povest. (Dalje). 7. Dr. Jožef Rakež : Ok6. (Konec.) 8. R. Murnik : Signor Oiannino. Humoreska. (Konec.) 9. G. Jereb.: Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. (Dalje.) 10. A Trstenjak : Slovenci v starem deželnem gledališči. (Dalje.) 11. A. . Dolenec : Okolo sveti. (Dalje.) 12. Jernej I Pečnik: Gradišči pri Dvoru in Mačkovci
blian Žužemberka. 13. M. Valjavec: Ko-roša, Koroiica. Korošec. 14. Fr. Magdič: Slovarski paberki. (Konec.) 15. Književna poročila. 16. Listek.
100 K.	12B.—	127.—
-	103—	105.—
#	96.-	100.-
	112 —	113.-
-	132.-	134.—
n	184!-	1R6. —
n	114.-	116. —
n	103 -	106.—
n	98.-	100.-
	9«.-	98 —
n	28.—	29.-
*	38i».-	390,—
•	42.—	43 —
	83.-	34.—
	37.-	38.-
n	39.-	40.—
11)0 K.	15.25	15.50
n	18.25	18.50
cKtaf dvavifia Sitai
rojena
poročena.
DIVAČA 3. LISTOPADA 1892.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskftga posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-liftanska vina.	01.
Prodajaluica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega druitva", vpinano zadruge t omejenim poroiivom v ulici Belvedere it. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrsto in po niskih cenah ne priporoča kupovalcem v TrHtu in iz dežele.	13--104
Anriroi Kalan e«vU«▼ Moi .Caserma.
nillll UJ Itaiail, priporoča ne najtoplej«
slovenskemu občinstvu. NajelegantnejSe ter so-
lidno delo in točna postrežba. .	Cl.
Grnest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente In Ponte delta Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene bo neverjetno nizke, postrožba vestna in nagla.	01.
IfomI Pni S a žganjarija in tobakarna v lUftrUI UUlJa, ulici Via Aroata, nasproti hibo Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropovo pijačo, „pasareto" in sitone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgsnts (Via Torrente it. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. PrenočiSča neverjetno r ceno. Cl.
Vekoslav Moder, pe.T
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Antnn Pn^bai na v°k1u ulice Ghes*
MIIIUII rUURdJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista liisa — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenska postne tiskanice.	Cl
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočevarja, Via Bavriera v e e c h i a it. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moraviko maslo itd.	Cl.
Ivan Kannhnl n"Protl Telike '»J«*-
IVall RdllUUUI, nloe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; ra/.posilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najniiji osni.
Gostilna „stoka", ssrssaiSs;
poleg kavarne „Kabris", priporoča se 81ovuncetn v mestu in na deželi. Točijo su izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meičnnom, kakor na deželo. Cl.
B. Modic in Grebene, sVtaS
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in Č. duhovičino na svojo zalogo porculanskoga, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraienje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine ££
na Notranjskem (Via Campanille t hiši Jakoba Brunneria 5t. 3 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na (Jan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, s*eža (friSna) »metana. Na zaht**vanje posneto mleko po 4 kr. liter, tod le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Pivarna Lavrenčič
Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji ceni 98 kr. liter, v stanovanje postavljen; ^ manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	18=25
Ivan Prplnrt priporoča svoji trgovin l¥rtll neiuy v Via del liosco Žt. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera vec<hia> in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja
različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Martin ICr7P 1'iazza S. Giovanni, it, 1. '	alll	4Cj trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ro-niagna št. fi. priporoma so »lavnemu občinstvu v vsa v njega stroko st ada-joča deta. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cone.
Kavarni ,Commercio' in Je-
HPQPfl' v	»Caaerm a", glavni shaja-
UC90U liSči tržaških Slovencev vseh stanov. N« razpoltigo časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Š o r 1 i , kavarnar.	Cl.
laUnh lana) tapetar vla Stadion št. 10
JC1IIUU JallCA na d v or 1 šč u priporoča se "lavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zofj, madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni.
Tiskarna „Dolenc"
della Oaserina št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
Gostilna „Al Gallo d'oro" Ghega*
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vina na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Cov&cich.
50—41
Ivan Valonfift Via nuova 8t- 39» Pro*
I vali VClICIlblU, daja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago ee dobiva iz prvih vastrijskih tovarn, Cene nizke.	50—30
Josip Urbančič,
Francesco priporoča vseh vrBt žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladš&ice itd.	43—48
Franzonijeve pastile
proti kašlju, hripavosti in kataru v prsih. Škatij ica 25 kr.
Anatherinova ustna voda, škatij ica 5<) kr.
Marijine kričistilne krogljice, škatljioa 20 kr.	1 -6
Lekarna Franzoni
poleg svetega Antona novega, tej lekarni se govori tudi slovenski.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (p»leg obokov Cliiozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter ho priporočam blagoroljnej naklonjenosti slav-negc občinstva.	ponižni
104=17	p. Favero.
Jak. Klemene
TKST _
|f*r Via S. Antonio št. 1.
Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeče vrste blaga: tlanele, stoffe volnene za ženske obleke, črni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezaue robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce ,J&ger\ Šarpe, zavratnike, dežnike iu posebnosti za garniture. 9—sa
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Kotranove sladčice
M	katere izdeluje lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon St. 334.	2-52
M Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala uie je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega j kotranovega izvlečka iz Norvedškega |j izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo ' iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfitra-nova voda in glavir« (Kapsulo), lažj« se, proživftjo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugoj besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendinl v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih doželah.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-31
12—12
TRST
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod ,RED STEARN LINIEa iz Antverpena direktno v
New M & Philadelfijo
koneesijonovana črta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—37
„Red Star Linie"
na DunajH, IV "Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea frir die k. u k. Staatabahnen in Innsbruck.
Drogerija
Arturo Fazzini y Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika i»b6r mineralnih vod4. zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črno po 28 novč. kilo. SvinČnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, b kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburger Viehntthrpulvor) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 35—50
najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, zaT 12 dni zdravljena, stane 5(J kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejen ja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 80—100
PRAXMARER „ Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Pošt ne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
5 do 10 for.
dnevne stalne zaslužite brez glavnice i pogibelji pružimo svakomu, koji bi hotio rasprodavati zakonito dozvoljenih srećaka i državnih papira. — Ponudbe pod „srečke" (Lose) na odprav-ničtvo oglasa J. Danneberg, Beč. I. Kunpfgasse br. 7.	1—10
RAZGLAS.
Naznanja se si. občinstvu, da bode v Dolini pri Trstu v petek dne 11. novembra t. I., t.
j. na na dan sv. Martina,
semenj
1-2
za živino in razno blago. V Dolini, dne 5. novembra 1892.
Županstvo.


Privilegovane škropilnice proti pe- ^ ronospori inženirja Živica, spo- J znane kot najboljše, ker so najpro- ^ stejše, najbolj trdne in trpeče; naj-bolj lahke in hitre v rabi, ker po-rabi j o najmanj tekočino in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Ta tvrdka jih pripravlja zavolj tega v mnogem Številu za prihodnjo spomlad ter pošilja, že zdaj prospekte in cenike brezplačno vsakemu, kdor so oglasi. Oddaja tudi obrazce. Priporoča tudi drugo svoje blago 1 in razna avoja dela.
2ivic in družb.
v TESTU, ulica Zonta 5, inženirski urad, zaloga strojev In dotičnega blaga, zastop tovarnic, mehanična delalnica.

Domače sredstvo, olajšujoče bolečine, ki je izkušeno
že mnogo let.
lil
Kwizde
fluid proti protinu.
Cena Vi steklenice 1 gld., 1/l stek. 60 kr.
Pravo se dobiva v vseh lekarnah.
FRAN IV. KWIZDA
cos. kr. avstr. in kralj, rumenaki dvorni založnik. Okrožni lekar, Kornenburg pri Dnnajn.
Vsi stroji sa kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, izbiralnice,
rezalnice za krmo, mline za sadje,
11 a 6 i 1 n i c e za sadje, tlačilnice za grozde in vino,
kakor tudi vsakovrstne druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
IG. HELLER DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
Ilusti ovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, Italijanskem ln slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano.
Stroji se dado na poskuinjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. i-2o	Cene so se znova znižale!!!	17—20
miHim ■■■■■— mm i"in n mm1

I Velika 50 novčna loterya.
Glavni dobitek
Žrebanje 1. decembra.
goldinarjev
Cropfrfl nn KH Vr Tunnnrnpa ■ Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, OltJUMJ JiU JU M. piipUlUld. Marco Nigris, Mandei & Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio.
H S .OOO
Izdajatelj in odgovorni nrednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenr v Trstu.