Političen list za si o vbiisRI imi
In sevati sc sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr. "-e se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Itokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N a r o č n i n o prejema oprav-ništvo ("administracija) in ekspe-dic-ija, Poljanska cesta h. štev. 32.
VredniStvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Ih/aviei zbor.
z Dunaja, 13. decembra.
Dnevni red.
Tudi današnja seja državnega zbora bila je brez posebne zanimivosti. Poslanec Tonuer storil je navadno obljubo, potem pa ste bili postavi o nabiranji vojaških novincev in o podaljšanji izvanrednih sodni j v kotorskein okraji sprejeti brez ugovora v tretjem branji. Zatem se je vršila volitev prvega podpredsednika. Veliko veselost je zbudilo, ko je zapisnikar, klicaje imena poslancev, poklical tudi grofa Babenfelda, ki se je poslanstvu odpovedal, predno jo stopil čez prag poslaniške zbornice. Izvoljen je bil grof Rili ar d Clam-Martinic s 151 glasovi; liberalni kandidat dr. Klier je dobil 131 glasov, Samec 1 glas in !) listov je bilo praznih; oddali so jih menda nekteri mladočehi iu Coroninijevci. Ko se je novo izvoljeni podal na svojo mesto, izrazil je svojo zahvalo za skazano mu zaupanje ter zagotovljal, da bode nepristransko ravnal, ako bodo kedaj vodil zborovanja. Po volitvi enega uda za vojni odsek hotel je g. predsednik skleniti sejo, pa dr. Rus je nasvotoval, naj se dovrši dnevni red, ter rešijo peticije, ki so kot zadnji predmet stale na dnevnem redu. Predsednik je temu pritrdil in brez glasovanja nadaljeval sejo, pri kteri pa je bil splošnji nemir.
Posvečevanje nedelj.
Dr. Tonkli je poročal o peticijah za posvečevanje nedelj, ter nasvotoval, naj se izroče vladi v nujni prevdarek. Podpiral jo te peticije poslanec Wurm, ki je pa imel malo poslušalcev, dasi je prav primerno in temeljito razpravljal slabo nasledke, ki jih ima onočešče-
vanje nedelj iu praznikov. Zarad krepkih izrazov,
-- ----------------- _
listek
Kapljica.
ii.
Resne misli o človekovem boji na zemlji, ktere sem pil iz vodenih, trpečih kapljic pri slapu na Fužinah, ne dajo mi mirovati, da bi še enkrat ne stopil k njim v družbo; — ker si mislim, da mi one podajo o svojem trpljenji morebiti kak še bolj ovesoliven občutek. Stopim toraj skoz Slape k slapu. Po kratkem potu sem v grajskem gaji fužinskem in molče ob svojih „studenčkinih pevčkih" grede obsto .jim pri slapu, na mostu čez Ljubljanico. Oh! kako živo gleda oko in srce to vojskujoče se kapljice, prijateljice moje, ki mene — in morebiti tudi Tebe, predragi bralec! — da, vsakega, — ako si njih trpljenje v podobi zemeljskega trpljenja človeškega ogleduješ — res kaj
s kterimi je bičal ljudi, ki zagovarjajo nedeljsko delo, zahtevali so liberalci, da naj g. predsednik posvari govornika, pa dr. Smolka je odgovoril, da nima nobenega vzroka za to, ker govornik ni imel pred očmi poslancev, ampak govornike zunaj državnega zbora. — Ugovarjal mu je profesor lu ner, češ, da iz praktičnih vzrokov tudi liberalci in celo semiti praznujejo ob nedeljah in praznikih, in da taki postavi nihče ne nasprotuje. Govoril je še Wiesenburg, pa tudi ne proti nasvetu samemu, ampak proti Wurmu, in poročevalec dr. Tonkli, čigar nasvet je bil naposled sprejet.
Združenje Žumberka s Kranjsko.
Med peticijami, ki so se danes obravnavale v zbornici, bila je tudi peticija za združenje Žumberka z deželo Kranjsko. Dr. Vran poročal je v imenu peticijskega odseka ter razlagal dosedanje razmere; konečno stavil predlog: c. k. vladi se naroča, obravnave zarad združenja Žumberka z deželo Kranjsko z ogersko vlado skoraj dovršiti i n d r ž a v n e m u zboru izročiti d o t i č n e predlogo. Ta nasvet jo obveljal soglasno.
Ko je dr. Smolka naznanil, da bode današnjo sejo sklenil, oglasi se dr. Chlumecky ter povdarja, da nasvet Herbstov o nemškem jeziku in nasvet Wurmbrantov o nemškem kot državnem jeziku še nista rešena, dasi imajo poslanci žo dolgo v rokah dotična poročila. Nemški prebivalci na Češkem tirjajo, da se te reči skoraj rešijo, zato prosi g. predsednika, naj ji dene na dnevni red ene prihodnjih sej. Dr. Smolka obljubi, da ji bodo postavil na dnevni red prve seje, ki bo po novem letu. S tem sklene današnjo sejo; poslanci se razido; mnogi odpotujejo že danes, drugi, med njimi tudi poslanci slovenski, odrinejo jutri z Dunaja.
lopo tolažijo o zemskem, neprestanem trpljenji. Prav živo si postavim pred oči podobo prijateljstva, podobo ,,pravega prijatelja", od kterega pravi modri Sinili, „da je tisti našel pravi zaklad, ki je našel pravega prijatelja".
—	„Ali mi niste, ali nočete biti ve, ljubice moje! — meni tudi prave prijateljice?" — zdihnem; — „ali me hočeto ve le navduševati za trpljenje, hladnega zdravila za me pa nimate, ali mi ga ljubosumno prikrivate?" — jih milo poprašujem; saj imam, — mislim si,
—	nekako pravico, tir jati od Vas, ki sem z Vami sklenil prijateljstvo, da mi v boji in trpljenji podaste tudi kak hladilen, zdravilen balzam za ubogo, trpeče srce I — In res! — 110 motim so! — Biserne kapljice, sprejemši od svoje strani prijateljstvo po meni jim podano, mi kar urno in jasno odgovore, ter sveto prijateljstvo potrjevaje zakličojo:
..Ljnt sovražnik so pečino
Nam prozornim kapljicam;
Po pošti prejemali velja:
Za celo loto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — ,, Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji veljii:
Za celo lelo . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 ,, 30 „ Za en mosec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na doni pošiljan veljii 1 gl. več nu leto.
Posamezno štev. veljajo 7-lči', '
Izhaja vsak dan, izvzeijjši ne-, delje in praznike, ob l/,0 popoldne:
Duhoven in politiku.
Tu pa tam čujejo se glasovi, da naj se duhoven, „čegar kraljestvo ni od tega sveta", ne meša v politiko, marveč naj to zgolj posvetno skrb drugim osebam prepusti. Ali je tako za-htevanje opravičeno? Ali naj bi se dandanes, ko se že pastirji, na pašah o nemškutarji h iu Slovencih menijo; ko kmetje za mizo o vojski in davkih, in o tistem nemškem Bismarku, ki menda cel svet v kozji rog vganja se zavijačo, kakor ga je nekdaj Napoleon I. z golim mečem, ugibajo; ko dijaki velikih šol na jako sramoten način svoj politični nerazum svetu razpolagajo; ko učenjaki, doktorji in profesorji vsak svoj list v roci pri čaši žlahtne kapljice politični položaj pretresavajo — edino le duhoven, ki je najboljši in najbolj odkridosrčen prijatelj svojega zanemarjenega, dasi bogato nadarjenega naroda — politiki odpovedal? Ali naj bi on. ki ima dan na dan z narodom najtesnejo dušno in telesno zvezo, res malomarno roke križem položil, ko se vse drugo giblje, in ko le ubogi kmet ne ve, komu bi verjel, da bi prave poti ne zgrešil? Ali naj bi duhoven, kterega je Bog med svoj narod na stražo postavil, kakor keruba z ognjenim mečem prod zapravljeni raj po prvem grehu, res meni nič tebi nič mirno gledal, kako si liberalna gospoda krepko prizadeva narodu vero zatreti, verske običaje mu kolikor mogoče osmešiti, molitev odstraniti; kako nam neprijazni tujci in lastni odpadeuci noč in dan ne mirujejo, da bi nam naš jezik s korenino zatrli in svojega nam vrinili, ali naj bi tu res duhoven ničesar ne delal, temuč prav po turško k vsemu le svoj „kis;net" (kak. r je božja volja) izrekel? O Bog tega obvaruj!
Narod slovenski pod milim nebom nima ga boljšega prijatelja, kakor so mu njegovi duhovni bratje. Kje ima prijatelja na svetu.
Težko bo čez visočinc Skalne priti — doli k vam!"
Kapljice pa — vse — vodene Nič se boja ne bojo; Saj vedo, da skalne stene, Tii! — premagane stoje!
Združene in razvrstene, So za vojno kuj lepo; Stvarnik sam v boj jili žene S svojo mojstorsko roko. —
Vojni krik, - čuj! - se razlega (v'cz skalovja tilii dom ; Sestri vsaki srce bega: „Zmagala li srečno bom?" —
Kak šumi! — vrši! — ko stiska Kapljice vrtinec že! — Druga k drugi se pritiska; — Kar prase se, — razdrobe! —
Prašne kapljico meglene Zdaj (io zraku se vrte; Prišle so čez skalno stene: „Kjer se zmage vesele I"
ki bi ga šel o polnoči, ko najbolj burja brije iu se snegom mete, po več ur visoko v hribe, po slabi in polzki stezi stopinjo za stopinjo s smrtno nevarnostjo ubirajoč, tolažit, ako je poklican ter poslednje tolažbe v smrtnih težavah zdihajočemu prinašat? Navaden človek po noči še nerad vstane, ako ga pride sosed za hleb kruha na posodo prosit, ter mu ga še posodi ne, ako za gotovo ne ve, da ga bo tudi nazaj dobil. Duhoven nikdar ne vpraša, kdo me kliče; vstane in gre. ker ga povsod gospod kliče. Ako je duhoven vernemu narodu toraj najboljši svetovalec v dušnih zadevah, ako je on njegov poslednji prijatelj, ki ga spremi do groba temnih vrat. zakaj, vprašam Vas, bi duhoven tudi njegov svetovalec v telesnih potrebah ne smel biti. ko so mu mnogo bolje"zuane, kakor marsikomu drugemu! Duhoven pozna telesne in gmotne potrebe svojega naroda, ker jo on sam iz naroda rojen, toraj kri njegove krvi, in ker po dokončanih študijah zopet med narodom živi, zanj dela in zanj — umrje! Kdo mu bode toraj branil narod svoj tudi na političnem in gospodarstvenem polji tako voditi, da mu bo na časni in večni blagor? Vsi drugi stanovi razun kmetiškega ne poznajo narodovega življenja. njegovega zla in veselja tako na drobno, kakor je ono pred očmi narodnega duhovna razprostrto. On pozna njegovo dušno in telesno stran in le on ve ji najbolj pripravnega pripomočka, da doseže svoj konec, ki narod k sreči vodi.
Mnogokrat se je že primerilo, da v slabem vremenu zdravnika ali kakega druzega gospoda tudi za drag denar ni bilo videti na mestu, kjer bi ga bilo potreba. Prijatelj se prijatelju izneveri, brat bratu poslednjo prijaznost odreče, sin se z očetom tožuje, ako je treba in iz tožbe prepir, jeza iu sovraštvo nastane, da tudi koščka kruha drug drugemu ne privoščijo, duhoven pa ostane vedno enak dušen prijatelj. Bodi z njim v smrtnem sovraštvu in pokliči ga na poslednjo uro — vse bo pozabil, vse odpustil, ter ti zastonj prinesel poslednjo tolažbo na dolgo temno pot, ki te bo v neznano kraje peljala in za ktero nimaš vodnika, kakor dobra dela, ako si bil usmiljenega srca! — Ce se toraj v dušnem oziru smeš popolnoma nanj zanesti, zakaj bi se ne zanesel tim zavestneje tudi v teles-r.em, v političnem oziru? Mar li meniš, da se duhoven ni ravno tako dolgo učil, kakor pa drugi, ki jim veruješ na politično besedo, kakor na evangelij? Politike se tudi drugi gospodje niso na veliki šoli učili, kakor se je duhoven ni v semenišči učil; te se sploh ne more učiti; kajti ona se menja od danes do jutri.
Politika rodi se v bistri glavi po skrbnem opazovanji velikega svetovnega gledišča, na kterem velesilo ulogo življenja igrajo. Primerno kombinacije činov iz minulih časov, kojim so bili isti vzroki, podajajo nam čestokrat pod enakimi ali podobnimi okoliščinami gotovost na enake čine dan danes! In mislite li, da duhoven nima toliko razbistrenega uma, da bi po šestnajstletnih dolgih študijah v stani ne bil razločiti, kako je danes, in kako je bilo pred dvajset leti? Da se pa zdrava in prava resnična politika spozna in zadobi, treba je pred vsem jako mnogo in pazljivo čitati, in čitane zgodke primerjati. Kdo pa ima ravno med narodom več časa za vse to, kakor duševni varuh njegov — kakor duhoven! Po pravici je tudi od te strani duhoven med prostim narodom najbolj sposoben za njegovega voditelja. On pozna dobro časnike, kteri so narodu na korist, kterih naj se varuje, da ne bode v škodo zabredel, kajti različen je duh, ki iz te ali one vrste časnikov veje. Tako vse prijatelje po slovenskih deželah na to opozorujomo, naj z vsemi močmi na to delajo, da se med prostim narodom povsodi zatirajo škodljivi listi, kterim ni druzega namen, kakor dobro ljudstvo begati, ga pravim voditeljem odtujevati iu nemškutarijo ali liberalizem med narodom sejati. Ako drugače ne gre. naj se dotičnemu naročniku toliko pokloni, kakor si bodi, da se na poštene slovenske liste naroči. Tudi na tem polji je duhovniku mnogo lepega in zasluženja polnega dela za narod. Vrh tega je duhovnov prvi poklic „oznanovanje miru in božje besede". Ako se on toraj takim podjetjem javno po robu postavi, ki sejejo razpor med narod in mu jemljejo sv. vero, ne bo le svojega poklica vestno izpolnoval, temveč se bo tudi še telesnega zasluženja za svoj rod vdeleževal. Oznanovanje sv. vero je v dušnem oziru prva naloga du-hovnova, druga pa 11111 bodi vzbujevanje in razširjanje narodne zavesti po razširjanji narodu zdrave politike in katoliških listov v narodnem jeziku.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. decembra.
Avstrijske dežele.
v „Pokroku" se naznanja iz Dunaja, da so za Češko odmenjeni trije nadzorniki tovarnam, ki pa morajo znati oba deželna jezika. Ali bodo tudi tukaj Nemci na Češkem upili, da jih zatirajo?
Težišča političnega nemški Pcmci nočejo več iskati na Dunaji, ali v kakem drugem večem mestu marveč v Trutnovem (Trautenau)
Zmagoslavno brž hitijo Združit zopet drobni prah. — Skale se, — molčo solzijo: ..Kapljicam so prazen strah!"
Tak se mi je slišal glas čez skale padlih, pa v padcu zmagovalnih kapljic. Ali ni mar glas kapljic pravi? — istinit? — Upam, — dragi bralec! ■— da mi boš pritrdil, da resnico govore te, v tolikih bojih in težavah že skušene kapljice slapske, ki tudi pri tolikem, toliko ponosnem sovražniku ne zgube srčnosti, ampak se zaupljivo na vodnikovo, Stvarnikovo roko in moč zanašajo mirno spuste v siloviti, na videz pogubonosni boj, — in sicer spuste z veselim upanjem do gotove zmago! I11 gledaj jih — zmagovalke — zdaj! — Kako veselo hiti' po prestanem trpljenji in privojskovani zmagi dalje in dalje, z najtrdnišo nado, da tudi novega — prihodnjega sovražnika, naj bi
še silovitejši bil od tega ravno pregnanega, po Božji pomoči srečno zmagale bodo.
Nemogoče mi je bilo, izostati s primerno in prisrčno zahvalo tem zvestim, na novo pridobljenim ljubicam; — res! nočem, — ne smem jim biti nehvaležen; saj je po pesnikovih besedah „nehvaležnost najdražja stvar v deželi"; — in ves hvaležen sem tem dragim ljubicam pred odhodom v sredi šumečega slapovega vrišča zmagoslavne zmage zapel:
„Vaša zmaga, oj sestrice! Razvodrujc mi srce: „Vc ste mi voditeljice <5ez pozomeljsko gorje!"
,.Z vami, sestre, se bom slagal Vedno svoje žive dni; Z vami, — upam — hodom zmagal Vso sovražne mi moči!
Ljubljanski.
na podnožji Krkonoških gora. Setev, ki so jo leta in leta sejali tlerbst in drugovi, sedaj v klasje gre, učenci so se več naučili, kakor je mojstrom učenikom ljubo, do razdelitve dežele se ni povzdignil ne tlerbst niti kakšen drug kolovodja, vendar je to postalo politični „šibolot" strankam na češkem.
Hrvaški deželni zbor je sklican na 17. decembra in povabljeni so vsi poslanci, da se snidejo 17. decembra ob 11 v sednici deželnega zbora. Podpisan je Krestič, predsednik deželnega zbora kraljevine hrvaške in slavonske.
Liberalizma na Ogerskem je spodletelo in je kar z viška padel in pod saboj postavo o židovsko-krščauskih zakonih pokopal. Zahvala gre edino le ogerskim škofom in plemstvu, ki so v gosposki zbornici ogersko državo velike sramote rešili in jasno dokazali svoje podedovano mišljenje in vztrajno konservativnost. Izmed vseh evropejskih držav šopiril se je liberalizem do sedaj najbolj na Ogerskem. kajti drugod so se ga že povsod naveličali, ko so ga po njegovem sadu spoznali; le na Ogerskem spremljevali so ga še z zastavo. Cela Evropa povrača so polagoma, seveda to le korak za korakom, zopet konservatizmu in nadjamo se, da se bodo tudi Madjarom še o pravem času oči odprle, da krenejo na pot, ki so jim ga škofje in plemenitaši pokazali. Bes je, da prevrat ondi ne bode tako lahek, kajti 11» Ogerskem je silno mnogo Židov in ti se bodo konservatizmu na vse kriplje vstavljali. Židovski časniki že sedaj nimajo skoraj prijazne besede ministra Tiszo, odkar je se svojim zakonskim predlogom propadel. Kaj pa da, tudi še ni gotovo, če bode to obveljalo. Minister Tisza obeta vse storiti, kar je v njegovi moči, da bila bi postava vendar še sprejeta. Dogovorjeno je, da bode za to, kakor hitro pride poročilo iz gosposke zbornice, brž kdo v zbornici poslancev nasvetoval, da gre poročilo v pravni odbor v prevdarek. Ta bode nasvetoval zbornici, da naj nasvetovano postavo nespremenjeno v zgornjo zbornico nazaj pošlje, minister Tisza bode pa sprejem postave stavil kot pogoj svojega ostanka v ministerstvu ali pa odpovedi.
A" ogerski gosposki zbornici so sprejeli načrt postave o splošnem dokladu k prihodninskemu davku. K sklepu je izrazil kardinal Hajnald, ko se bliža rojstveni dan presvitle cesarice in kraljice, in ko se leto obrača, v toplih besedah voščila zbornice pre-svitli vladarski hiši. Z ozirom na volitve po komitatih in na božične praznike je bila vtem letu zadnja soja.
Vnanje države.
Iz Itima. Pruski cesarjevič bode prišel 16. t. 111. v Genovo in potem pojde uradno v Napolj. Oklepnice „Duilio Maria Pija" in ,.Borna" ga boste dozdravile v Genovi. — V Bimu ga bodo sprejeli na kolodvoru kralj, ministri in oblasti. Njemu na čast bodo napravili slavnosti; 80 000 vojakov se bode zbralo k vajam.
Laške nociac sklepajo iz prihoda nemškega cesarjeviča v Bim, ki bo v kvirinalu (kraljevi palači) stanoval in papeža v Vatikanu obiskal, da se je bodoče leto prihoda avstrijskega cesarja Franca Josipa v Bimu nad jati. kajti mislijo, da se bo s pohodom nemškega cesarjeviča v Rimu stena podrla, ki je bila do sedaj poglavitni zadržek, da se naš cesar ni tja peljal. Tudi 011 bi ostal v kvirinalu in kljubu tega lahko sv. očeta obiskal, če tudi bi se mu morda pohod iz Vatikana ne vrnil, kar bi po vsein, kar se bo sedaj in še dosihmal zgodilo, nikakor ne bilo žaljivo. — Laške 110-vine le pozabijo, da med pruskim cesarjevičem in našim avstrijskim cesarjevičem je velik razloček, od kterega se novičarjem, zlasti radikalnim in liberalnim, še sanja ne.
Nemški cesarjevič je imel priti danes zjutraj v Barcelono.
Buski državnik Giers, ki po Evropi po-tuje in kakor svoje dni Noetov golobček povsodi za oznanjevalca miru nastopa, pisal je iz Nizze, kjer je sedaj, svojemu sinu, ki je pri ruskem poslaništvu v Parizu za tajnika, da je e v r o p e j s ki mi r 11 a j 111 a n j za eno leto zagotovljen.. Giers bo že vedel, kaj piše.
„P o 1 i t i s c h e Corr." javlja, da sta tudi Avstrija in Rusija povabljeni, da se vde-ložito pri varstvu Evropejcev na Kitajskem. Ko bi bilo treba skupnega vojevanja brodovju v kitajskih morjih, bode poveljnik častnik po stopnji prvi, sploh pa še ne mislijo imenovati poveljnika. V Parizu nek to misel odobravajo, da se Evropejcem na Kitajskem zagotovi varnost življenja in premoženja, ker mislijo, da tak načrt ni zoper Francosko naperjen.
Rumunsko. V Bukareštu se prizadevajo na vso moč, nagovoriti metropolita, da bi nasvetoval, naj se v Moskvo skliče splošni zbor grško-vzhodne sinode. Tedaj naj bi se pravice vesoljnega patrijarha in njega dostojanstvo premestilo v rusko cerkev. Predsednik taki sinodi bil bi pa kak general, papež jim je pa car.
Francoska zbornica, je sprejela pomorski budget. Minister Peyron je rekel, da bode vlada zahtevala posojila za prehranjenje vojakov v Tonkinu v šestih mesecih. Lespes bode jutro odpotoval, da prevzame poveljništvo brodovja v kitajskih vodah.
Francozi in Kitajci stoje si nasproti kakor pes in mačka, ter si drug druzega ne upajo napasti. Kitajci Francoze pač vedno nadlegujejo, napasti si jih pa vendar le ne upajo. Francozi bi pa napadli, ko bi zadosti vojakov imeli. Pošiljatev vojakov od doma je pa silno drago in tudi neizpeljivo, kajti vse postaje, kjer se parniki z vodo, premogom in živežem zalagajo, so v angleških rokah. Angleži so pa na nevtralnih nogah, in ne bodo dovolili, da bi ta ali ona država se ondi na škodo svojega nasprotnika okoristila. Pa tudi zunanja politika Francozom nikakor ne svetuje preveč vojakov iz domovine v inostranstvo odpošiljati, kajti ne ve se, kaki bi bili nasledki tacega početja.
»Pariz" prinaša iz Ilougkonga naslednje novice, ki pridejo iz lian vi dne 4. dec. Courbet še ni začel napredovati, ker čakal je pomoči, ki jo je ravnokar dobil. Ne ve se, ali bode napadel Bakninh ali Santaj, mislijo pa, da ima premalo vojakov, da bode v Delti (ru-deče reke) mir napravil. Francoska vlada se baje pripravlja, da odpošlje še 3000 vojakov tje. Denarja za to bode Ferry zahteval meseca januarja za vojsko do 1. julija, in sicer 20.000 milijonov.
Za varstvo Evropejcev na Kitajskem odposlale se bodo iz vseh evropejskih velesil brodovja v kitajsko vodovje, kakor smo že omenili. V Parizu so ta predlog jako z veseljem pozdravili, ker jo Francozom na tem ležeče, da se za vsak slučaj evropejskim naseljencem v Kitaju potrebno varstvo zagotovi.
Iz IVashingtona. V zbornici je bil vložen načrt postave, ki prepoveduje vvaževa-nje blaga zdravju nevarnega iz dežel, v kterih je vvaževanje takega blaga iz Ameriko prepovedano.
Irci so zaradi obsodbe Carreyevega morilca 0'Donela v Londonu silno razdraženi, vendar ga pa mislijo še rešiti, ker je 0'Donel amerikanski državljan. Pravijo, da 0'Donel Carrey-a ni umoril, temveč, da se je vsled prepira le prehitel ter ga po nesreči ubil. Amerikanski poslanec je obljubil storiti, kar bo mogoče. Ako bi pa 0'Donela kljubu temu obesili, potem žugajo Irci, da bodo razsuli zbornico, Sent-Pavelsko cerkev in londonski most. — Žalostna slepota!
Gubernator iz Jlavtunia se je povrnil z vojaki posadek Dnem in Sat s topovi, streljivom in živežem v Hartum. Prinesel je novih naznanil iz El-Obeida, ki potrdijo, da je Mahdi prišel z vplenjcnimi topovi in zalogo streljiva v El-Obeid; namerava poslati 10.000 mož vDarfur in še 10.000. da si podvrže rodove Kababišev. Baker paša pojde jutri v Suakim.
Iz Egipta so poroča, da bodo angleški vojaki zasedli in utrdili Asnan. Epipčansko posadko v Sinkatu hočejo opustiti, ker pota tje varuje 15.000 vstašev. Angleški vojaki pojdejo v Vadi-Halfa, pri drugem slapu Nila na egipčansko - nubiški meji, da narode tam vtrdbe. Angleži hočejo vojakov iz Indije poslati v Egipt.
Izvirni dopisi.
Iz kranjsko-štajarske meje, 10. decembra. Okrajno glavarstvo celjsko razglaša jako koristno okrožnico na podlagi gojzdne postave do naših gorjancev, da kteri laze ali požare po zavodih delajo, da morejo potem v petih letih znova s koristnim drevjem gozd zasaditi, če no, preti se jim s kaznijo, res hvale vredna misel in koristen ukaz. Pa škoda, da so ga naši trdi slovenski kmetje, ki nič nemškega ne umejo, dobili v nemškem jeziku. To je ravnopravnost na papirji. Čudno, da celjsko okrajno glavarstvo ne ve, da po naših hribih trdi Slovenci stanujejo, in da še nekteri občinski in okrajni služabniki ne umejo dobro nemškega govoriti, drugače kakor tako imenovano »kuheltajč" in kmetom ne umejo koristnih razglasov tolmačiti, ko jih vprašujejo, kaj novega da so jim prinesli. Slovensko pa kmetje sami znajo brati, in vladni poduk bi ljudem kaj v srce segel, ko bi bil po domače narejen. Zakaj Nemcem po francosko ne pišete? in Lahom ravno tako?
Iz Štajarskega, 11. dec. Meni znan trgovski potovalec po Bosni in Turškem mi je pravil, kako sramote mohamedanci nas kristjane; kadar se začne v družbi, naj bo že v gostilni, kavarni ali doma, zaničljivo o naši sv. veri govoriti, pri nas navadno se temu večidel rado le posmehuje ali celo pomaga; malokdaj se dobi resen odgovor, ker kažemo preveč mlač-nosti ali celo malomarnosti. Turek pa, Bog vari, ko bi se njegova vera v šali ali za smeh v kaki družbi v misel vzela, kadar bi bil kristjan zraven. Turek potlej s takim človekom, če tudi bi bil kristjan, noče nič več kaj opraviti imeti, če še ni kaj hujšega. Sicer so pa ma-homedanci, zlasti Bošnjaki, originalni šaljivci, le ne dotikajo so svojih verskih obredov, kakor imajo, bodi Bogu potoženo, kristjani mnogokrat slabo in pohujšljivo navado. Ker smo spali, jo sovražnik ljulike med pšenico nasejal; bomo li še dolgo take pregrešne, pohujšljive navade med seboj trpeli?	K—k.
Domače novice.
(.Mestni magistrat ljubljanski je izdal sledeči razglaz.) Na strmem konci kolodvorskih ulic pri sv. Petra cesti pripetilo so se že mnoge nesreče. Mestni magistrat je zatorej prisiljen ukazati, da odšle ne smejo niti privatne kočije niti f i j a k e r s k i v o z o v i z j u ž n o g a kolo d v o r a po kolodvorskih ulicah voziti v mesto, ampak da morajo posluževati se za te vožnje ali Dunajske ali pa Resljeve ceste. Z mesta ven na železnično postajo jim je dopuščeno voziti skozi kolodvorske ulice, kakor do zdaj. Isto tako smejo gospodarki vozovi za poljedelske in obrtno svrhe prevozati se tudi še zanaprej po kolodvorskih ulicah na ktero koli stran. Nadalje magistrat ukazuje, da se tako kakor skozi špitalske ulice sme le korakoma voziti s Turjaškega trga na Breg in sploh povsod drugod po mestu, kjer se križajo ceste in ulice ali kjer je kak prelaz čez cesto. Konečno se opozarja, da bode sleherni, kdor bo hitro vozil ali okolo hišnih vogalov neprevidno krenil iz ene ulice v drugo, z vso ostrostjo kaznovan po postavnih določilih.
(„Podporno društvo ljubljanskega učiteljskega izobraževališča") ima v nedeljo 16. t. m. ob 11. uri dopoldne svoj letošnji letni zbor v prostoru fizikaličnega kabineta (v gimnazij-
skem poslopji). Povabljeni so vsi udje in podporniki.
(Zasežen) je bil včeraj „Slov. Narod" menda zavoljo vvodnega članka o razmerah in šolah v Istri.
(„Brcncelj" št. 23.) je pribrenčal včeraj s prilogo povesti „Ne v Ameriko!" Zbadljiv in nagajiv je, kakor po navadi. Zasežen ni bil.
(Pripoznanja vredno.) Danes so začeli mestni delavci tu in tam po Ljubljani spravljati srež in sneg po hodiščih, tudi nekteri hišniki že posipajo kamniti tlak pred svojimi hišami. Človek že nekoliko brezskrbneje stopa. Treba le, da mestni magistrat spravi potroške za potrebljenje ulic v razmero z varnostjo človeškega življenja in s tem bodo — mislimo — zadovoljni tako mestni delavci, kakor meščani, ki hodijo peš po mestu.
(Vabilo k občnemu zboru Šišenske čitalnice) v sredo (praznik) dne 26. decembra 1883 popoludne ob 3. uri. Spored: I. Pozdrav prvo-namestnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev odbora: a) prvomestnika, b) blagajnika, c) U odbornikov. 6. Posamezni predlogi. Častiti člani društva se najuljudneje vabijo k obilni udeležbi omenjenega zborovanja.
Odbor Šišenske čitalnice.
Razne reci.
—	Imenovanje. Okrajni komisar Gustav baron Zois imenovan je za deželnonamest-niškega tajnika na gorenjem Avstrijskem.
—	Tržaški škof, monsign. dr. Gla-vina, se je 12. t. m. iz Rima povrnil.
—	Odbor »Slovenskega društva" v Mariboru prosi vljudno vse ude, da blagovolijo svojo doneske za prihodnje leto društvenemu blagajniku g. dr. Globočniku, odvetniku v Mariboru pošiljati. G. g. poverjeniki pa naj bodo tako prijazni, da vsikdar, ko pošiljajo denar, pristavijo, za koga, Društvenska postava zahteva, da mora odbor političnega društva v teku treh dni po vstopu natančen naslov vsakega uda pri politični oblasti naznaniti. Pa tudi odboru samemu je na tem ležeče, da ve, kdo je vse ud. — Kar je društvo zelo važno, posebno sedaj, ko se bližajo volitve, obrača se odbor do vseh zavednih Slovencev na Štajarskem, ki še niso udje, s pozivom, da pristopijo. Da bode društvo uspešno delovalo, mora imeti mnogo udov in precejšnje dohodke. Zatoraj bodi vsak, kdor se briga za politične zadeve, ter mu je mar za napredek slovenskega naroda, ud »slovenskega društva".
—	Dunajski župan Uhl praznoval je svoj TOIetni rojstni dan. Prejel je čestitke od cesarjeviča in od družili dostojanstvenikov. Tudi zunanji župani so mu po brzojavnem potu čast i tal i.
—	I z L a n g e n - a (P r e d a r 1 s k o) se poroča 13. decembra: Proti poldnevu, čuvaj je bil podsut, a v dveh minutah nepoškodovan izkopan. Vreme je tako viharno, da so je delo moglo ustaviti. Veliko delavsko hišo, o kteri se boje, da bi jo plazovi ne podrli, mogli so sprazniti.
—	Da bi se o d p o m o g I o silnemu pomanjkanju duhovnov ustanovilo seje v Maineu na Nemškem društvo sv. Martina, ki hoče z molitvijo in gmotno podporo vzdržavati nila-donče, ki menijo postati duhovni. Vsak ud moli vsak dan »Očenaš", iu da na mesec najmanj pet pfenigov. Da bi jih Bog uslišal iu jim okrajšal čas stiske!
—	D o b r o 11 j i v o s t papeža Leona XIII. Pred nekoliko dnevi obhajala se je v malem mestu Carpineto, kake štiri ure od Rima oddaljenem, posebna slavnost. Carpineto ima kaj lepo lego v dolini Palestini, pa ne mislite, da je morda zato kake posebne važnosti, tudi ga geografi ne imenujejo radi 4000 prebivalcev, ki jih ima. Carpineto je znamenito, ker se je
v njem rodil sedan ji papež Leo XIII. in je preživel najsrečnejše trenutke zlate mladosti. Prebivalci se žive večinoma z rokodelstvom in živinorejo ; pod sedanjo brezversko vlado so večinoma ubožali, pa ne zgubili mladeniškega navdušenja za papeževo stolico. Sv. Oče mislil je že kot kardinal na to, kako bi mogel napraviti ubožnim rojakom malo veselje. Vedoč, da je mesto z okolico revno, in prepričan, kako malo stori vlada za izobraženje ljudstva, sklene postaviti vzgojilnico in cerkev. Vodstvo izroči nunam, ki so za izgojo kakor nalašč. Na to da popraviti in primerno okrasiti vse štiri mestne cerkve. Minulo leto je pa začel najpotrebnejše — bolnišnico in hiralnico. Na ime svojega brata Lud. Peccija kupil je od vlado oropani samostan sv. Avguština. Ker je cerkev še precej trdna, jo je dal okrasiti in narediti tri nove altarje; tudi je naročil pri največih umetnikih potrebne slike. Staro samostansko zidovje je pa dal podreti in minuli teden so začeli tam zidati bolnišnico in samostan. Stavbeno vodstvo izročeno je udu usmiljenih bratov, ki bodo oskrbovali bolnišnico. Pred 14 dnevi je bila tedaj znamenita slavnost. ki se le redko vidi. Okoli desete ure služil je nadškof karpe-tinski slovesno sv. mašo, po kteri je bil temeljni kamen blagoslovljen; na to ga je stričnik papežev položil na pravo mesto, med gromenjem možnarjev in burnimi klici: „EvivaPapa, Eviva conte Pecci. Eviva P. Alfleri!" (Bog živi papeža, Bog živi grofa Peccija, Bog živi očeta Altierija, predstojnika usmiljenih bratov.) Ko se hoče po končanih obredih vrniti sprevod v cerkev, stopi pred papeževega stričnika 851etui starček, ter začne priprosto pa vendar ginljivo na čast sv. Očetu povedati pesem, ktero je dan poprej sam na paši zložil. Ko je starček končal, razlegalo se je zopet iz tisučero grl „Eviva", dokler ni prišel sprevod v cerkev, kjer je nadškof zapel „Te Deum". Po cerkvenih obredih bilo je v rojstni hiši sv. Očeta kosilo, h kteremu je prišel tudi omenjeni starček. Na čast grofu, sv. Očetu, očetu generalu in usmiljenemu bratu, ki vodi stavbo, zapel je še vsakemu po eno mično pesem. Opomniti moramo, da ta pesnik ne zna ne pisati, ne brati. Tako se bo spol-nila želja sv. Očeta, njegov rojsten kraj bo pa imel krasen spomenik na slavnega krajana. Preskrbljeno je za vse, za otroke, bolnike in starčke, kterih se nihče ne spominja. Papež hoče to nadomestiti, kar je liberalna vlada pokradla. Naj ga Bog še dolgo let pri dobrem zdravji ohrani!
—	Bogastvo na Angleškem. Od 1. avgusta do 1. septembra umrlo je na Angleškem 67 bogatinov, izmed kterih je vsakdo zapustil več kot 1,000,000 liber šterlingov. Premoženje vseli skupaj znaša nad 150 milijonov goldinarjev.
—	Veliki viharji javijo se iz srednjega in tihega morja, vsled kterih se je potopilo mnogo ribarskih ladjic. Tudi na Angleškem in Spanjskem razsajal je močan vihar.
—	Bombaža pridelalo se je v Ameriki nekako 13°/0 manj, kakor lansko leto; pšenice in ovsa dobilo se je več, rži in ječmena nekaj manj.
—	Kolera se je prikazala na Egiptovskem v Siut in okolici, tako se telegrafuje iz Aleksandrije 11. t. m.
Telegram Slovencu".
Praga. 13. dec. O jubilejski slavnosti savojskih dragonarjev bila je v deželnem gledališči slovesna predstava s slavnostnim govorom in podobo, kažočo princa Evgena z njegovimi četami pred Belim-gradom. Občinstvo je veličastno ploskalo, cesarska pesem morala so je trikrat peti.
T11 j <• 1.
12. decembra. Pri Malici: Slawik, Hirschinann, Kbert in Mor-berger, kupci, z Dunaja. — Urbančiž, posestnik, z Dvora. — pl. Oboreigner, nadgozdar, iz Schnocberga.
Pri Slona: Prane Saus, kup. potovaloo, z Dunaja. — Pjetschko, s soprogo, iz Celja. — Dr. Pitanic, iz Postojno. — Greceo, iz Logatca.
Pri liavarskem d rovu: Simon Ourellich, posestnik, iz Pedena. — Anton Curellieh, kupec, iz Pedena. — Anton in Peter Comini, kupca, iz Ginano.
Umrli so:
11.	Jožef Kukoo, hišni posestnik, 88 let, Kolodvorske ulice št. 21, vsled mrtvouda. — Albin ('erar, mizarjev sin, 5 let, sv. Petra cesta št. 50, vsled ditteritis.
12.	dec. Jakob Santifoller, prisiljenenoe, 49 let. Poljanski nasip št. 50, pljučni edem.
13.	dee. Jožefa Corar, mizarjeva hči, l3/., lot. sv. Petra cesta št. 50, difteritis.
Eksekiitivne dražbe.
li). dec. I. e. džb. pos. Valentin Sajavic iz Ježiee 544 gl. Lljubljana.
21. dee. 3. e. džb. pos. Franc Zalogar iz Metlike 3080 gl. Metlika. — 1. e. džb. Janez Germek i/. Borovnice Vrhnika. — 1. e, džb. pos. Jurij Kofalt iz Rakovec Metlika. — 1. o. džb. pos. Marija Rus iz Bris 1930 gl. Vrhnika. — 1. e. džb. pos. Marija Kabe iz Hrib 150 gl. Vrhnika.
Žitna cena.
gl. 30 kr., —
Pšenica banaška 1 hklt. 8 domača 8 gl. 40 kr. — Rž 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 45 kr. — Ajda 5 gl. 75 kr. Proso 5 gl. 00 kr. — Turšica 4 gld. 40 kr — Oves 3 gl.
Zalivala.
Podpisani izreka v. č. g. duhovnikom, g. bogosloveem in vsem drugim, ki so mojemu, le prerano umrlemu bratu č. g.
Janezu Kiikovič-u.
kuratu v bolnišnici in predniku misijonarjev
v Ljubljani. 13. t. m. zadnjo čast skazali, presrčno zahvalo. Bog plati tudi darilcem 10 krasnih vencev. Loka pri Zidanem mostu 12. dee. 1S83.
Ulnž<» Kiilioyič, kaplan.
Gospodu (inhrijelu Piecoii.
lekarju

Vaša „Fraucora esen izvrstno in popolnoma hudo bolezni. Izrekam Vam kakor vila svojo najtoplejšo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem 1 > 1
.jjls® ob h .
Veliko let ozdrav-ljain razno bolezni edino le z Vašo
„Franeovo esenco - in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic.
T rs t. meseca septembra 1883.
Dr. Pardo. praktičen zdravnik.
ca" oprostila me je nad dve leti trajajočo izumniku tega zdra-
izo Karlovea.
I v a n P u f i e.
Podpisani potrdim, daje ..Francora esenca" gosp. Gabrijela Piccoli moje župnijane od marsi-kako bolezni temeljito ozdravila in se jo ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton Vlassieh, župnik - kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše „Frau-eore esence", ki je za bolezni v želodcu bolje od vsakega druzega zdravila. Tudi nnš tovarniški i zdravnik jo priporoča.
A. Augesthalor, (7)	monter v tovarni za stroje g. Korosi
v Gradci.
„Franeova, esenca" je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč. božjast. trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje. hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o pravem času ne ozdravijo. Steklenica velja 10 kr.
l>uuajska borza.
13. decembra.
Papirna renta po 100 gld. .	79 gl.	15
Sreberna „ „ ., ., .	79	,,	75
4% avstr. zlata renta, davka prosta . 98	„	05
Papirna renta, davka prosta . . 93	„	85
Ogerska zlata renta 0% . . .	120	„	40
„4 «;0 . . . t>7	„	00
., papirna renta 5% . . 85	„	25
Kreditno akcije . . 100 gld.	283	„	—
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	107	„	—
kr.
„ avstr.-ogerske banke	838		-	"
„ Liinderbanke	107		50	
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu	015		—	
„ državne železnice .	312	n	25	n
„ Tramway-društva volj. 170 gl. .	218	,,	25	n
4 "/o državne srečke iz 1. 1854 250 gl.	121		25	>,
4% „ „ ., „ 1800 500 „	134	n	75	„
Državne srečko iz 1. 1804 100 „	107		—	
., „ „ 1864 50 „	106		50	'l
Kreditne srečke . . 100 „	173		75	
Ljubljanske srečko . . 20 „	23	n	—	
Rudolfovc srečke . 10 „	19		25	
5% štajersko zemljišč, odvez, obligac.	104		—	
Prior. oblig. Elizabet-ine zap. železnice	103	n	—	n
„ ., Ferdinandove sev. „	104		50	
London ......	121		—	n
Srebro......	—	n	—	n
Cos. cekini.....	5		72	n
Francoski napoleond.	9	M	00	
Nemške marke.....	59	M	30	
V St. Lorencu oh Teminici
lahko nastopi kaki	(l)
deficijent ali penzijonist
dobro začasno službo, ni pa potrebno, da bi mogel biti iz ljubljanske školije. Imel bo ob nedeljah in praznikih eno opravilo in kaj malega spovedovanja. Za to bo imel prosto stanovanje, hrano, drva za kurjavo in v jeseni prosto biro. Zrak iu kraj sta zdrava. Kdor želi sem priti, naj se nemudoma pismeno obrne do ondotnega župnika Ant. Hočevarja.
♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦❖❖♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t ♦
♦
o
m
4 vol. mala 8".
založil
Miroslav Pustet v
1S79, Reznem.
S ♦
i ♦
♦
m
Vsako polo tega brevirja pregledala otrdila je pred tiskom S. Rituum Congregatio v Rimu; oziralo se je kolikor mogoče na posebno zložnost molivca; glavni deli in odlični prazniki brevirja so po priljubljenem dunajskem strokovnjaku gospodu prof. Kleinu najspodobnejše illustrovani s krasnimi izvirnimi podobami in sicer: Pars Hicmalis z 9, Pars Vernalis s 15, Pars Aestivalis z 10 in Pars Autuinnalis s 7 podobami.
Neprecenljiva prednost novega brevirja je gotovo njegova popolnost in pravilnost; mnogo v dosedaj izišlih izdajah nepopravljenih pogreškov in pomanjkljivosti odstranilo se je nnjskrbljivejše.
Ta v štirih zvezkih izdani, različno vezani brevir, ki se vsled svoje trdnosti in ličnosti ne boji nobene kritike, prodaja podpisana bukvama glede na kakovost vezanja po sledečih cenah: 21 gl., 22 gl., 24 gld. itd.
Posamezne pole zahtevajočim radi pošljemo na ogled.
Vrednosti tega brevirja, pravi nek preso jevalec, so pač tako velike, da ga mora vsak duhovnik z največim veseljem pozdravljati. Zlasti zarad najnovejših praznikov in na novo vpeljanih votivnih officij, tega brevirja ne ho mogel, nikdo duhovnikov pogrešati.
Katoliška bukvama
i	v J	jsini.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
%