Urednlitvo: Schillerjeva cesta štev. 3, db dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro- ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-50 četrtletno. . . K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina' se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. — Stev. 158. Telefonska Številka 65. Celje, v četrtek, dne 15. julija 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Miljukov o odnošajih Rusije med Anglijo in Francijo. Nekateri člani delegacije ruskega parlamenta, katera se je mudila nedavno na Angleškem, so prišli na povratni poti v Pariz, kjer so je francoski poslanci in senatorji presrčno sprejeli. Parižki „Journal" je uporabil to priliko in prosil nekoliko ruskih politikov, naj mu pojasnijo svoje mnenje o stiku Rusije z Anglijo in Francijo. Največji pomen treba pripisovati izjavi Pavla Nikolajeviča Miljukova, voditelja konstitucijonalnih demokratov (kadetov), katerega smatrajo Angleži za voditelja bodoče večine. , Miljukov piše: „Naš sedanji poset v Parizu je samo pripravljalni korak k oficijalnejšemu in impozantnejšemu pobratenju. Posetili smo angleški parlament prej, ker so naše srčne zveze z Anglijo mnogo mlajše nego naše prijateljstvo s Francijo ter so zato zahtevale tudi hitrejšega in formalnej-šega potrjenja. Ko gremo v Pariz, se nam zdi skoro, kakor bi šli domov. Razume se, da ni več daleč dan, ko pridemo v Pariz v znatnem številu in z vso potrebno impozantnostjo. Sprejem v Angliji je s svojo pre-srčnostjo prekosil vsa naša pričakovanja. Poset v Angliji bode znamenit datum v zgodovini našega mladega ruskega parlamenta. Posvetil je njegovo moralno avtoriteto ter mu podelil nekako pravico „evropske" eksistence. Ne obotavljam se kar nič izraziti svoje mnenje o incidentu, kateri je izzvala Labour Party (Stranka Dela) s svojim postopanjem. Angleški socijalisti, vsaj nekateri, so smatrali za primerno, obsipati našo delegacijo s pohvalami, protestujoč sočasno proti bodočemu posetu carja v Angliji. Manifest Labour Party-je odgovarja po mojem mnenju nekoliko že preživelim se nazorom. Morda bi bil pred 1. 1905 manj neumesten, 1. 1909 je pa to naravnost anahronizem. Parlamentarne šege se na Ruskem po malem utrjajo. Mi — konstitucijo-nalni demokratje — tvorimo opozicijo. Naj bode! Toda mi smo opozicija, ki je jedna sestavin, jeden neizogibnih elementov ruskega parlamenta. Pojdem dalje in se ne bom razmišljal ponoviti to, kar sem rekel na Angleškem: „Smo opozicija Njeera Veličanstva, nikakor pa ne opozicija proti Njega Veličanstvu". In to ostane tako dolgo, dokler bode imela Rusija zakonodajsko zbornico s pravico kontrolirati proračun. Večina angleškega naroda je razumela naše postopanje in nam je izrazila svoje simpatije, katere so, kar se pre-srčnosti tiče, spominjale na simpatije francoskega naroda. Francosko-ruska zveza ostane neomajni temelj naše vnanje politike — v tem upam, smo si vsi jedini. Francosko-ruska zveza je nedavno preživela svoje medene tedne. Bilo je to za časa toulonskih in kron-štatskih manifestacij, za časa, ko je prišel admiral Avelan s svojimi mor- narji v Pariz. Pozneje je prišla doba ohlajenja in nekateri pisatelji so začeli trditi, da je bil sklenjen med Rusijo in Francijo zakon razuma. Meni se pa zdi, da bode poset članov ruskega parlamenta na Francoskem druga pomlad za francosko-rusko zvezo. Politična kronika. a Poslanec Chiari o parlamentarnem položaju. Dr. Chiari je dejal, da je parlament postavljen izven akcije in ohromljen, da pa ni pričakovati v kratkem premene sistema, češ, da ni za to tudi nikakega razloga. Vlada in parlament se morata med sabo spo-polnjevati, čem presrčnejša je zveza med obema činiteljema, s tem večjim uspehom lahko delata na korist sploš-nosti. Bilo bi želeti, da se vstvari velika delavna večina. To je tudi baron Beck že poskusil, ko so se pa pojavile posebne koristi, se je morala koalicija razbiti. Zaključenje zasedanja in njega razlogi ne morejo dati povoda za takojšnjo ponovitev eksperimenta. Mnenje, da bode položaj jeseni popolnoma spremenjen se torej ne zdi opravičeno, baš nasprotno, premena sistema ne bode potrebna, ker je obstrukcija neke parlamentarne skupine ohromila. Vlada in stranke bodo morale uporabiti svoj čas in okolnosti, da vstvarijo parlamentarno vlado, kateri se bode naložil natančno določen program v rešitev. Nemške stranke bodo vse storile, da bode mogoče urediti vsa narodna vprašanja, da se tako vstvari trdni temelj, na katerem bo mogoče dalje zidati." Tako dr. Chiari. Temu odgovarjamo, da presrčnejšega razmerja, kakor je bilo med vlado in njeno ta-kozvano večino si pač ne moremo misliti, saj je vendar isti Chiari ali njegov kolega tej oboževani vladi izjavil, da ji nemške stranke služijo z žrtvovanjem intelekta, dlje tudi najbolj goreča ljubezen v samozatajevanju in žrtvovanju svojega ugleda ne more iti. In vendar tudi ta skrajna in največja žrtev ni pomagala, v odločilnih trenotkih je vlada imela pet glasov večine svojih ministrov. V bodoče bo to še slabše, ali vsaj ne boljše, ako se ne spremeni ne samo kabinet, ampak sistem. Nemško-poljska večina ni storila nič, da bi se bila opoziciji približala, nič, da bi omogočila nekako pametno in pošteno spravo z opozicijonalnimi strankami. Ako ostane tudi nadalje na svojem nemško-centralistiškem justamentu, bode na jesen položaj še slabši, ker je prav lahko mogoče, da se k opoziciji pridružijo poleg Rusinov tudi člani Poljske ljudske stranke. Na soc. demokrate ta nemško - nacijonalno - centralistično-klerikalna vlada ne more misliti, od kod naj bi se potem vzela delavna večina, od kod parlamentarna vlada ? In Nemci bodo storili vse, da se urede narodna vprašanja! To so dosedaj tudi delali, kratili so vsem narodnostim jezikovne in politične pravice, odrekali jim šole in kulturne naprave. Tako pač ne bo mogoče urejati narodnih vpra- šanj v Avstriji. Na dnevni red pridejo velika vprašanja: finančni načrt, saniranje državnih in deželnih financ, so-cijalno zavarovanje itd. Kedo naj to reši? Ne, gospod Chiari, razmere so take, da mora priti do premena sistema. nemškemu centralizmu je za večno odzvonilo. a Parlament bo sklican baje še le koncem oktobra. a Deželni zbori. Tržaški deželni zbor je sklican na 21. t, m., istrski pa na 22. t. m. na kratko zasedanje. a Češki agrarci se perejo. Poslr Udržal piše v „N. Fr. Pr." od 11. t. m.: Mi smo storili še v zadnjem trenotku vse mogoče, da bi vstvarili temelj za delavnost parlamenta, glavno krivdo zaradi zaključenja državnega zbora nosi vlada, ker se je začela z obstruk-cijskimi strankami prepozno pogajati." To jasno priča,- da češki agrarci svoje „sijajne" zmage v zvezi s slovenskimi klerikalci niso nič kaj veseli. In kako tudi. Največja češka stranka so češki agrarci, zato so oni odgovorni za vodstvo češke politike. Dnevi Bienerthove vlade so bili šteti tako pred proračunom, kakor po njem. Zmaga obstruk-cije je bila torej čisto odveč. Posledice te zmage so, da se je k nedelavnosti češkega deželnega zbora pridružila še nedelavnost parlamenta, od tega pa imajo samo Nemci korist. To češki agrarci tudi vedo in zato se ke-sajo, da so se Šusteršiču n» slepo vdali in začeli to nepotrebno obstrukcijo. a Shod monarhov. Pri letošnjih vojaških vajah na Moravskem snidejo se v Velikem Mezifici avstrijski cesar, nemški cesar in angleški kralj, mogoče je pa, da prideta tja tudi ruski car in rumunski kralj. Na gradu grofa Har-racha se delajo baje priprave za sprejem petih vladarjev in godba v Velikem Mezifici je baje dobila od glavarstva nalog, naj se nauči tudi še rusko, angleško in rumunsko himno. a Ogrsko. Naučni minister Apponyi je izdal ostro naredbo proti rumunski kulturni ligi, češ, da je silno nevarna. Vsi oni dijaki, kateri bi se udeleževali poučnih tečajev kulturne lige, bodo izključeni za vedno iz vseh ogrskih šol. S tem kulturnim delom se bodo Madžari lahko ponašali na bodočem svetovnem mirovnem kongresu. Ta kulturni čin se vredno druži madžarski socijalni politiki. Ministerstvo je izdalo namreč naredbo, po kateri se inozemskim delavcem na ogrskih državnih železnicah ne bo več izplačevalo nikake odškodnine za nezgode, dočim se jim pa zavarovalni prispevki kai uradno odtrgujejo od mezde. Pač res, vitežki narod, ti Madžari. Nemčija. Knez Bülow je odstopil Cesar mu je pisal prijazno pismo in mu podelil najvišji red črnega orla. Naslednik mu bode Bethmann - Hollweg, državni tajnik v ministerstvu vnanjih rečij, kakor se zdi, mož srednje duševne mere, ki ne bo imel na vnanjo politiko nemške države nikakega vpliva ter bode le pokoren izvrševalec cesarjeve diplomatične umetnosti. Še pred letom se je toliko govorilo o parlamentarizaciji kanclerstva na Nemškem. Cesar je s svojimi govori, telegrami in privatnimi izjavami spravil Nemčijo večkrat v take zadrege, da je v«e glasno zahtevalo, naj se napravi tej absolutistični vnanji politiki' konec. Cesar se je na videz vdal in obljubil, da ne bo več ne govoril, ne telegrafiral ne izjavljal na svojo pest, brez soglasja in odgovornosti kancelarja. Vse je mislilo, da pride končno zaželjeni preobrat na bolje. In prišel je, knez Bülow gre, in na njegovo mesto stopa neznaten mož, ki □ode sicer po imenu kancelar — v resnici bo pa vodil vnanjo politiko cesar Viljem II. sam. To bo imelo zle posledice za nemško politiko. „Journal des Débats" piše: „Kancelarska premena ne bode znak nemira za Evropo. Ne več v Berolinu, ampak na Dunaju zori velika politika." — Mi pa ne moremo verjeti, da bi mogel postati baron Aeiirenthal in nemško - centralistiška Avstrija v resnici središče evropske visoke politike. Dnevna kronika. o Nemško uradništvo — steber nemškega centralizma. Ko je Badeni decembra 1897 leta padel, se je prišel pok. dr. Herold od njega poslovit. — Grof Badeni mu je dejal med drugim tudi to-le: „Ne morete si misliti, kako se veselim, da pridem s tega Dunaja. To so bile vice, da, pekel na zemlji!" Govoreč o zadnjih političnih dogodkih je dejal grof Badeni: „Ne mislite, da me je vrgel parlament! Nikakor ne. To je bil drug sovražnik: nemška fanatična birokracija dunajska, ta, kije tudi vaša (češka) najhujša sovražnica, žali-bog, da tudi na škodo države..." V tem obziru pa tudi danes ni boljše, za nas Slovence pa prav odločno mnogo slabše nego za časa Badenijeve vlade. o Usoda Barčičevega telegrama cesarju. „Obzor" poroča, da je cesar dal povelje, naj se zanj natanko preišče, kako je bila porušena imunitetna pravica posi. Novosela in naj se mu o tem poroča. Rauchov položaj to ne bode utrdilo. o Baron Burian se poslavlja od Bosne. Predno pa zapusti svoje mesto, bi rad še nekaj „velikega" storil. Po Sarajevu in drugih mestih se širijo glasi med domačim prebivalstvom, da se avstrijski parlament vtika v notranje razmere Bosne in Hercegovine, za katere mu ni nič mar. Da bi ta agitacija imela več učinka, je bil poklican znani baron Pitner v Sarajevo, ki je kot intrigant na glasu. Srbi so sedaj pri vladi naenkrat v milosti. Srbske „veleizdajnike", ki so bili nedavno obsojeni, so kar na naglo izpustili; med Mohamed anci bi bili pa radi zanetili razkol. To jim je pa izpodle-telo, ker je mohamedanski vodja šerif Arnautovič vso igro pregledal ter jim štreno zmešal. Načrt ustave za Bosno in Hercegovino sta baron Bienerth in Bilinjski baje že odobrila, sedaj jo ima v delu ogrski pravosodni minister. — Pravijo, da bode bosanski deželni zbor sklican še predno se snidejo delegacije. Burianovi ljudje so na delu, da bi bili izvoljeni taki poslanci v deželni zbor, ki bodo sklenili, da se madžarski banki poveri odkupovanje kmetov. Ako se to zgodi, potem bode baron Bnrian z lahkim srcem odstopil. o Srbski radikalci so na zadnjem shodu v Earlovcih sklenili, da ne bodo več Rancha podpirali. Prišli so končno do spoznanja, da je Rauchov sistem protisrbski in da ni naperjen samo proti samostojni srbski stranki, ampak proti celemu srbskemu narodu brez izjeme in da treba obsojati one Srbe. ki so Rancha na njegovem potovanju po Sriemu pozdravljali. V Rauchovem taboru je sedaj še samo Frank s svojim krdelcem. o Delegacije se bodo sklicale v prvi polovici meseca oktobra in sicer po rešitvi krize na Ogrskem, Ki mora biti do istega časa že definitivno rešena. o Belgrajski listi o dr. Šusteršiču. Belgrajski listi, predvsem glasilo mla-doradikalne stranke „Dnevni list" silno napadajo obstrukcijoniste, predvsem dr. Šusteršiča. Očitajo mu, da je že dvakrat v kratkem času izdal Jugoslovane: prvič, ko je vodil svoje ljudi k zahrbtnemu napadu na Srbe v njihovem konfliktu z Avstrijo; igral je takrat patriota in škilil na ministerski seaež. Sedaj pa že drugič pri poobla-stilnem zakonu — in sicer brez vsakega dobička za Slovence. o Bodimo natančni! — Včerajšnji „Slovenec" omenja stališče moravsko-čeških klerikalcev napram obstrukciji, ne da bi povedal, kaj je pravzaprav posi. Šilinger doslovno povedal. Do-tična izjava v „Hlasu" se glasi takole: Obstrukcijske stranke so težko ranile parlamentarizem in si omajale tla, na katerih same stoje. V „Slov. jednoti" so (z drugimi slovanskimi strankami vred) izjavile, da je delovni program poletnega zasedanja izčrpan in da se ne spuste v nobena pogajanja več. Ako bi ostale pri tem, bi bilo možno govoriti o konsekvenci. Obstrukcijske stranke pa so se spustile v pogajanja, ki so se vršila na tak način, da so vzbudila pri ostalih čeških (in jugoslov. strankah) nezaupanje in ogorčenje. Način teh pogajanj je moral izzvati zaključek zasedanja. Ta „uspeh" pa ni nobena posebna špe-cijaliteta slovenskoklerikalne - češko-agrarne obstrukcije. Kajti ta uspeh lahko doseže vsaka skupina dvajsetih poslancev ..." In tako naprej. Verjamemo, da je bilo „Slovencu" težko citirati to malo prijetno sodbo o „uspehu" slov. klerikalnih poslancev — vendar pa je za katoliški list tudi lepo, če je natančen! v Pogojno junaštvo. Manitest klerikalnih obstrukcionistov pravi: „Svobodni možje smo, ne poznamo človeških ozirov, še manj pa strahu pred njogočniki sedanjega dne, nobenemu nasilstvu ne uklonimo tilnika; Bogu in ljndstvu zvesti pojdemo veselo naprej v svojem boju, ko vemo da bo dan nasprotnikove moči minul". Gospodje so bili nehote in proti svoji navadi to pot odkritosrčni. Nevarnost ganljivo je, da so omejili svojo cevstrašenost samo na mogoč-nike sedanjega dne. S tem menijo barona Bienertha in njegove kolege. Teh se jim res ni treba bati, ti so bili že Pred začetkom obstrukcije in pred za-ključenjem zasedanja politično mrtvi, zato ni bilo treba klerikalnim junakom dostavljati, da so tako pogumni samo zato, ker vedo, „da bo dan nasprotnikove moči minul", to so vedeli tadi vsi drugi. Kar se pa tiče mogočnikov bodočih dnij, imajo člani Slovenskega kluba pravico se jih zopet bati, kakor so se bali mogočnikov minulih dnij, ko še niso vedeli, „da je dan njih moči že miuul". Lepo to pogojno junaštvo sicer ni, pa vender bode našlo na Slo-* venskem še dovolj občudovalcev. Dopisi. o Od nekod. Pod tem naslovom sem se oglasil v „Nar. Dnevniku" ter napisal nekaj vrstic po svojem prepričanju v izpodbujo narodni mladini za svojo organizacijo. Moje besede so pa klerikalčke strašno spekle. V „SI. Gospodarju" se jezi neki „slovenjgori-ški mladenič" nad mauo. Pravi, da nisem več mladenič. Saprament! Tukaj si se pošteno zmotil. Sanja se mu tudi nekaj o dolgi klobasi — zlati spomini — na tiste prijetne čase, ko si mogoče brezplačno snedel kako „dolgo klobaso" na — socijalnem kurzu. Dober tek! Nisem ti nevoščljiv, samo v javnosti bodi tih o svojih dolgih klobasah. — Gotovo bom vzbudil s tem spet vest „slovenjgoriškega" mladeniča in zopet bo rekel: „To obrekovanje bomo mi katoliško misleči mladeniči liberalcem pošteno poplačali." Svetujem tem „katoliško" mislečim mladeničem, naj le ne govorijo kaj takega, sicer se jim vrne milo za drago. Dobro vem, kako katoliški da ste. Bil sem dolgo Vaš somišljenik, toda agitacija in nasilstva istih katoliških mladeničev so se mi pristudila. Vem dobro, da ste samo na papirju „katoliški", sicer ste pa manj vredni kot marsikateri „brezverski" liberalec. Zatorej pa le tiho, hinavci. — Dalje pravi: „Ako je dopisnik sam svoj dopis pazno prebral, tedaj mora priti do zaključka, komu je laž in obrekovanje glavno orožje." Vam, klerikalci! Do tega zaključka pridem vsakokrat, ako svoj dopis preberem — ihagari ko bi ga prebral tudi desetkrat. Toliko za danes! — Slovenjgoriškega mladeniča pa poživljam, da zopet odkrije svoje modrosti v Slov. Gospodarju. — Spodnještajerska mladina, ne daj se motiti od raznih Gospodarjev-cev ter stopi odločno pod prapor or-ganizacijee narodne spodnještajerske mladine. Naprej! Z mladeniškim pozdravom Vaš tovariš-mladenič. Štajerske novice. z K občnemu zboru narodne založbe. Včerajšnjemu poročilu pridenemo, kakor smo obljubili, še nekatere podrobnosti. Iz računskega zaključka prvega polletja nas zanima dejstvo, da so znašali izdatki „Narodnega dnevnika" in „Narodnega lista"' priiično 32.000 K, iz česar naj javnost vidi, da izdajanje listov ni igrača. Dohodki po številkah niso znatno različni od izdatkov, seveda je v isti obsežena deloma predplačana naročnina, dočim je seveda glede iste tudi mnogo zaostankov. Iz upravništvenega stališča bode naše naročnike gotovo zanimala ugotovitev, da večkratno opominjanje s poštninami in položnicami prizadeva podjetjem največjo izgubo na času in denarju. Sprožila se je misel, naj bi okrajni odbori narodne stranke prevzeli nadzorstvo nad plačevanjem naročnin v okraju in skrbeli za red. S tem bi upravništvo prihranilo več tisoč kron na leto. Glede pridobivanja inse-ratov so naši somišljeniki storili tudi premalo. V zadevi zboljšanja finančnega stanja so se slišale pikre pritožbe zoper slovenske denarne zavode, ki ne poznajo gleče podpiranja naprednega časopisja svoje vzvišene naloge niti najmanj. Mogoče, bo v prihodnje boljše. Povdarjalo se je večstransko, da bi zlasti slovensKO dijaütvo glede razširjenja listov, pridobivanja članov zadruge in daril moglo največ doseči in da bi si s tem delom pridobilo za napredek in narod več zaslug nego z brezimenskimi zbirkami, ki niti stotinko nimajo toliko opravičenosti nego delo za napredno časopisje. Kakor čujemo, v enem delu dijaštva naši nazori niso neupoštevani, akoravno moramo priznati, da bode nas praktično delo še bolj veselilo nego teoretično priznanje. v Klerikalci o klerikalcih. Včerajšnji „Slovenec" je strašno razžaljen, ker je graški klerikalni „Volksblatt" ponoviljrazlične zgodbice o dr. „Schu-sterschitzo" iz 1. 1901. „V." mu očita, da se ni zganil, ko se ga je imenovalo „šufta" in pogreva celo delikatno zadevo o žlindri. Notabene isti „Volksbl." ki je neprestano pel slavo našim klerikalcem in njim na voljo tudi krepko udrihal ve-le po kranjskih temveč še bolj po štajerskih slov. naprednjakih. Ker pa so nemški klerikalci ravno tako in še bolj željni moči kakor slovenski, so si stari zavezniki v laseh in obkladajo drug drugega z najkrepkejšimi priimki. Stvar je tudi zaradi tega zanimiva, ker utegne imeti posledice vštaj. deželnem zboru. Dr. Korošcu je morda v tem oziru bil razpor prav neprijeten; saj je koval svoj čas, ko se je šlo za volilno reformo v štaj. deželnem zboru, „konservativni blok" nemških in slo- venskih klerikalcev in ga slavofobstvo graških nemških klerikalnih krogov prav nič ni peklo. Na prijateljstvo nemških klerikalcev je zidala tudi naša duhovniška zveza glede deželnega zbora zračne gradove uspehov. Sicer pa se bodo bratje v interesu svete vere nedvomno zopet našli. Pack schlägt sich.. Za sedaj nudijo nam mnogo zabave, tistim pa, ki hočejo spoznavati egoistični in vladeželjni klerikalizem, mnogo po-dučnega gradiva. v Celjska „vahtarica" še vedno ne more pozabiti na Claryjev obisk v gornjegrajskem okraju. Ker sta Jabor-negg in Ambrožič uvidela, da ni pametno napadati namestnika, kajti uradni opomini glede nemške hranilnice v Celju in različni pravni pouki, ki včasi dohajajo iz Gradca, so zelo neprijetna reč — sta se sedaj omenjena poštenjaka zakadila v celjskega glavarja barona Miillerja samo za to, ker je vršil svojo dolžnost in po svojih močeh podpiral akcijo za povzdigo tujskega prometa v Sav. planinah. Jabornegg in Ambrožič sta naravnost otiočja: ali mislita, da imamo glavarja velikega slov. okr. glavarstva za to v Celju, da se bode izključno zanimal za koristi nenasitnih celjskih renegatov? Smešnost celega napada označuje trditev „vahtarice", da ima nemško planinsko društvo „najvažnejša in najlepša" zavetišča v Sav. planinah. Ne vemo sicer, če je Ambrožič turist ali ne; če pa more pri-dirigirati svojo Adonisovo postavo na logarski Okrešelj, in si pogleda tamkaj ponosni Frischaufov dom in žalostno pastirsko kočo, ki je „najvažnejše in najlepše zavetišče" nemšk. pl. društva, se mu moramo zasvetiti v glavi, če bi bil tudi Tirolec, da se je s svojim napadom žalostno — blamiral. v Slov.-nemški gimnazijski razredi v Celju. Nemško (!) letno poročilo slov.-nemških gimnazijskih razredov v Celiu vsebuje letos v uvodu izboren spis prof. g. dr. A. Dolarja „O metodiki latinščine v prvem razredu". — Iz šolskega izvestja povzamemo, da je delovalo lani na zavodu 6 rednih profesorjev, 1 suplent in 3 učitelji prostih predmetov. Iz profesorskega zbora se je ločil ir, vstopil na lastno prošnjo v pokoj g. prof. Anton Kosi, kateremu je izrekel deželni šolski svet na pooblastilo ministra za uk in bogočastje zahvalo in priznanje za njegovo delovanje. — Ustanove je uživalo 8 dijakov v znesku 1800 K. — Podporno društvo za revne dijake je imelo koncem junija 1909 premoženja K 2181'64; tekom šolskega leta se je porabilo za denarne podpore, obleko, hrano, knjige, zdravila itd. K 1013 82. — Število učencev je znašalo koncem šolskega leta 136 (lani 164); po narodnosti so bili sami Slovenci, Štajercev je bilo 131, med njimi 22 Celjanov. Z odliko je izdelalo 14 učencev, s povoljnim uspehom 111, z nepovoljnim 9; ponavljalni izpit ima 1. — Odličnjaki so bili v 1. razredu učenci Bohar Ivan, Cernej Ludvik, Križanec Viljem, Lovec Jože, Plaveč Franc in Videmšek Arkadi j; v 2. razredu Jastrob-nik Ivan, Korent Andrej in Kotnik Jože; v3.razr. Brenčič Alojz in Smolnikar Ivau; v 4. razr. Juhart Albin, Kos Maks in Rojnik Vinko. — Padanje števila slovenskih dijakov kaže, da po-nehuje v našem ljudstvu zanimanje za gimnazijske študije, kar pa ni prav. Priden dijak, če tudi ne izdela cele gimnazije ali celo vseučilišča, najde vedno dobrega kruha kot uradnik. Zato pozivamo stariše in zlasti cc. učiteljstvo: budite zanimanje za srednje šole! Pri slov.-nemških gimnazijskih razredih vpliva neugodno tudi to, da zavod ni popolen. Je res čudno, da ta zadeva noče naprej. ^Enkrat nepotrebno jahanje principov ob neprimernem času, drugič — in to je glavni vzrok — od- por celjskih Nemcev ovira izpopolnjenje zavoda. Pri današnji smeri in vladajoči struji slovenske politike je tudi naravno, da se gospodje ne zanimajo za taka nepotrebna vprašanja. Pa lamen-tacije vstran: ponavljamo, budite vsi zanimanje za slov.-nemške gimnaz. razrede v Celju in skrbite, da se vpiše v jesen mnogo učencev! v Napad celjskih barab na Šent-jurčane. Ko so se minulo nedeljo vračali trije Šentjurčani zvečer ob pol 9. v Celju iz Gaberja na kolodvor, so jih napadli neki nemški trgovski pomočniki in „akademiki" ter jih zmerjali z „osli" in kar je še takih kulturnih izlivov nemških Celjanov. Sledili so jim na kolodvor; ker pa se je tam nabralo 12 šentjurskih sokolev in tudi še drugih Slovencev, so se pozgubili. Celjska policija je bila seveda gluha in slepa. V Štorah so napadali razdivjani nemškutarji pojoče sokole kar skozi okno. Zadet ni bil nikdo. Na pesem: „Slovenski smo fantje, iz Št. Jurja doma.." so tulili svoj „heul", na to pa se je vlak odpeljal. Nemci so začeli v Celju in okolici vkljub marljivemu drž. pravd-niku dr. Bayerju, Ki se tako zelo zanima za vse take roparske napade, da nikoli ne pride ničesar na dan, pravo gonjo proti Slovencem. Ce se jim le ne bode utepalo! v Učitelji abiturijenti iz 1.1899! Letos bi bila posebno lepa prilika, da bi so slavilo desetletnico abiturijentov iz 1. 1899 ob zborovanju „Zaveze" v Mariboru. Sedaj bi se še lahko kaj v ta namen ukrenilo. Kakšna so mnenja ? Črnovrhar. v Za Clril-Metodovo družbo smo dobili sledeče darove: K fil'40 darujejo za C.-M. družbo na Grobeluem povodom godovanja Ciril in Metoda gg Fiere, Randl, Šegula, Graner, Vaupotič in Vuga. — Za C. M. družbo se je nabralo v vinogradu dež. posi. dr. Jan-koviča v Gorjanah mesto prispevkov h kresu K 16"—. Zavedna družba v Kozjem je nabrala na kresni večer za C M. družbo K 8 —. NajPonikvi ob J. ž. se je nabralo za družbo sv. C. in M na kresni večer K 1571. — Za C. M. družbo je poslal iz Dunaja g. Jos. Kramar K 8'—. Prisrčna hvala vsem zavednim narodnjakom! z Čebelarska podrnžniea za Št. Jurij ob Jnžni železnici priredi v nedeljo, dne 18. julija ob pol 3. uri pop. čebelarsko predavanje pri čebelnjaku g. Fr. Ferleža v Šibeniku. Predavata čebelarski potovalni učitelj Iv. Jurančič in Tom. Kurbus. Čebelarji in prijatelji čebelic ste prisrčno vabljeni. Ker se bode pri tem vzornem čebelnjaku gosp. Ferleža marsikaj poučnega videlo in slišalo, pričakuje obile udeležbe odbor. v Iz Brežic. Mestni policaji nimajo sedaj nobenega nujnejšega opravka, kakor vsiljevati hišnim posestnikom frank-furtarske zastave, da bi jih razobesili prihodnjo nedeljo o priliki slavnosti razvitja zastave nemških turnarjev. Vsak hišni posestnik, posebno trgovec in obrtnik, kateri še nekoliko pametno misli, pokazal bode vrata tem mestnim uslužbencem. Dosedaj je redil nemškutar-skega trgovca in obrtnika edino le naš slovenski kmet, kateri se pa vedno bolj zaveda svoje narodnosti. Dotičnim tr- * govcem in obrtnikom, kateri pa bodo vendar čutili potrebo, razobesiti na svojih hišah nemške zastave, pa še svetujemo, da napravijo na vratih svojih prodajalen in gostiln napis, da ne potrebujejo več slovenskih grošev. v Nemška šola v Slov. Bistrici je štela lani 250 otrok, po dveh tretjinah slovenskih. Poučni jezik je seveda čisto nemški; slovenščina se je poučevala za slovenske otroke le dve ali tri ure na teden. Sedaj pa trosijo slovenjbistr. nemškutarji po svetu vest, da so se baje slov. stariši izrazili, naj mi in se njihove otroke čisto oprosti ponka v slovenščini. Jasno je, kam to meri. Slovenjbistriški Slovenci, zlasti g. dež. poslanec Novak, ki bi moral biti vodja vsega političnega, narodnega in gospodarskega gibanja ter stati v prvi vrsti v bojto proti Nemcem, na noge! v V Ljutomeru priredi 1. avgusta t. 1. „Murski Sokol" veliko narodno slavnost spojeno z javno telovadbo, pri čemur je omeniti posebno nastop sokolic varaždinskih in naraščaja „Varaždin-skega Sokola". K udeležbi vabijo se vsa hrvatska, kakor tudi druga narodna društva, katera pa naj blagovolijo prijaviti svoje sodelovanje čim preje, da se omogoči odboru ukreniti vse potrebno Prosi se tudi druga narodna društva v sosedščini, da se ozirajo s svojimi prireditvami na ta dan, natančen vspored se še objavi! Na zdar! v Na ptujski gimnaziji je študiralo lansko leto 198 učencev, med nji-153 Nemcev, 42 Slovencev, 2 Čeha 1 Anglež. Iz Štajerskega je bilo 150 učencev. Z odliko je dovršilo šolsko leto 12 učencev, sposobnih za višji razred je 141, splošno sposobnih 22, nesposobnih 17. Ponavljalno skušnjo ima 5 učencev, 1 ni dobil spričevala. v Varaždinske toplice je obiskalo do 7. julija 480 strank; število obiskovalcev znaša s kopališkimi gosti v ljudski kopelji vred do 7. jul. 8693 oseb. z Matura na mariborski gimnaziji se je 14. julija končala. Uspeh je zelo ugoden. Maturiralo je 42 dijakov, od njih 26 Slovencev. Slovenci so napravili izpit vsi razun enega, ki je bil reprobiran za eno leto. Izmed Slovencev je 8 odličnjakov, Nemca pa samo dva. Izmed slovenskih abiturijentov so: Augustinčič Kari. Baš Fran (z odliko), Bratina Anton, Fras Fran, Gnus Kazimir, Holcman Pavel, Holcman Vinko, Ivanšek Fran, Jager Ivan, Koser Janko