Št 165. / Ljubljani, ponedeljek dne 15. avgusta 1910. Leto 1. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */«6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi ccsti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Jezuitski blagoslov. Rimskega papežtva danes ni več; ne-katoličani ga itak nikoli niso priznavali, mlačnim katoličanom, vernikom na papirju, je že dolgo časa papežtva toliko mar, kakor lanskega snega in sedaj so še prišli tako-zvani branitelji vere, duhovniki, ki so potisnili papeža kot smešno figurico in staro šaro v kot. Resnica je, da odločujejo danes v Rimu samo kardinali, katerih slepo orožje je slabotni in za kaj večjega nezmožni papež. Oni motrijo vse dogodke na Španskem, oni si dado poročati, oni se posvetujejo o novicah, ki prihajajo, oni sklepajo načrte in oni velevajo, kaj je papežu storiti. Vatikan ima dva zlobna jezuitska duhova, ki sta obsedla papeža: Španca kardinala Mery del Val, kot državni papežki tajnik, in Yvez y Tuto sta podjarmila ubogega papeža in ona dva predstavljata danes užaljeni katoliški svet. Papež ni mož, ki bi bil sposoben za diplomatski posel in zato delata dva Španca prav po svoji volji z Italijanom, ki ga mora potem ubogati in slepo slediti ves mno-gonarodni katoliški svet. Vatikanskega poraza v Španiji, ki je nedvomen, bosta kriva oba omenjena jezuita, ker imata ona dva vso odgovornost na svojih ramah. Znane so domišljave šikane del Vala, ki je s svojo suverenostjo do sedaj še vse pokvaril, kar bi še bilo količkaj obetalo katoliški stvari; neznana pa tudi ni nespretna roka Yvezova, ki je v slabih urah sestavila proslulo hujskajočo okrožnico, katera je prav brez povoda užalila in razburila protestante in vse mlajše verske ločine celega sveta. Jezuitski klerikalizem je prignal Španijo do prepada, v kateri se lahko strmoglavi brez izdatnega povoda. Dežela je danes izsesana in ljustvo sestradano, vse radi božjega blagoslova, ki ga nosi v njo preobila množica lenega duhovstva. K domačim brezdelnim menihom in praznujočim nunam so prišle po nesrečni vojni leta 1898. s Kube in Filipinov nove jate kobilic, ter so prenapolnile stare in ustanavljale nove samostane z ljudskim denarjem in ljudskimi žulji v narodovo propast. Po preseljevanju je imela dežela zopet mir, a ko so iztirali čez nekoliko let iz Francije zadnjega meniha, jih je večina mahnila prek gor v katoliško Španijo, kjer se je pod krinko vzdržnosti v senci citron njihova lenoba naravno potrojila. Ko bi še kje na svetu, pa recimo v Avstriji ali Belgiji, začeli trebiti zaduhle samostanske prostore, bi gotovo zopet vse drlo na srečno Špansko, ki bo pa morda že v bližnjih tednih izbila vsem takim špekulantom neprijetne misli iz glav. Nič ne bode pomagalo Vatikanu, da je začel ponujati Španiji mir in dejstvo, da je Mery del Val postal krotek kakor ovca, Canalejasa ne sme omečiti. Če so se v Rimu izpreme-nili za toliko, se bodo še bolj. Sedaj še vladajo v Španiji jezuiti iz svoje rimske rezidence in tem se je postavil v bran neustrašen Španjol. Na eni strani vidimo Meryja del Val in Yveza y Tuto, na drugi pa Canalejasa in Alfonza, katerega so si nazadnjaki toli svojili. Onim je na razpolago tradicija in laž, ti pa imajo za se pravico in če vse nič ne pomaga — moč. Ne želimo, da bi jo bilo treba uporabiti, ali če jo bodo, kdo bode kriv? Splošni pregled. Nov poljski klub. Že več mesecev, torej še v dobi Germanove afere se je trudilo več poljskih poslancev na Dunaju, kako bi ustvarili v okrilju poljskega kluba skupino, ki bi bila neodvisna od uplivov narodnih demokratov. Cilj te akcije je v prvi vrsti uspešno protiv-ljenje proti opoziciji narodnodemokratskih voditeljev napram deželni vladi. Stališče poljskega kluba napram kabinetu pa ni v ospredju tega pokreta. Vendar pa se mora pomniti, da se za novo formacijo zanimajo tudi oni poljski poslanci, ki so prijatelji članov kabineta in pri poizkusih, kako bi se premaknile razmere v poljskem klubu, igra tudi važno vlogo moment, da gre oja-čenje vpliva deželnega namestnika tudi osrednji vladi v prid. Tu se začenjajo pomisleki skupine, ki se vstvarja in ki se misli imenovati po vzorcu ogerskem — delavna stranka. S tem se seveda noče siliti, da bi kdo mislil, da ima to biti pomožna četa avstrijske vlade na Dunaju, zatrjujejo Poljaki. Mi pa, ki poznamo njihovo brezciljnost in nestanovitnost, vemo kaj nam je misliti o njih. Bosanci se vračajo. V Skoplju so imeli bosanski izseljenci meeting, na katerem so obravnavali žalostni položaj moslimskih rodovin in na katerem so nadalje protestirali proti temu, da turški naselniški komite izvablja ljudi v tujino, kjer jih prepusti bedi. Zborovanje je sklenilo ostro resolucijo v smislu povratka v domovino. Kakor je znano, je bosansko-her-cegovinski sabor dovolil 30.000 kron za pospeševanje povratka moslimskih izseljencev v domovino. Izseljenci vedno bolj pogosto prosijo, da bi se jim dovolilo vrniti se v domovino, razveseljivo je pa zopet na drugi strani, da se izseljevanje vedno manjša. Razoroževanje v Macedoniji. Turške oblasti še vedno razorožujejo. V Koprilju so našli v krščanskih hišah osem kilogramov dinamita, dvanajst bomb in mnogo pušk, v Prepolju pa dvanajst bomb in petinpetdeset pušek. Zaplenili so vse. V Kolašinu in v Novi Varoši so isto tako zaplenili 248 pušek. V Istipu so že prej našli bombe, a sedaj so odkrili 22 kilogramov dinamita in 13 bomb, o katerih prej ni bilo ne duha ne sluha. Vse mesto sploh je že tri dni od turškega vojaštva obkoljeno, ker se prebivalstvo kaže posebno uporno. Na bolgarski meji so oblasti odredile strogo službo, tako, da je četnikom onemogočen prehod preko meje. Vlada je baje prejela zaupna poročila, da nameravajo bolgarske čete atentate na železniške proge in da kanijo opustošiti mohamedanska se-lišča, kakor pustošijo Turki vsak čas krščanska. Razmere so vedno bolj napete. Viljem — poljski prijatelj. Ob priliki blagoslavljanja novega cesarskega dvorca v Poznanju, misli dne 20. avgusta cesar Viljem zopet govoriti in sicer čisto politično. Govor so cesarjevi svetovalci vestno sestavili in skrbno stili-zovali. Cesarjev govor bode baje progra-matski in ne bode padel iz okvira poljske politike. Vendar je pa baje gotovo, da bode vseboval za Poljake zelo prijetne reči in da bode izvenel v prijazen konečni rekord. K slovesnosti so vabljeni tudi imenitni Poljaki, med njimi poljski mestni občinski svetovalci. Cesar misli ob tej priliki, tako se veli, imenovati novega nadškofa gnez-densko-poznanjskega, a to se pač ne bode izpolnilo. Nemci bi radi spravili na mesto pokojnega Stablewskega Nemca, a v poljski škofiji to pač ne gre lahko. Poznanj ostane brez škofa. Iz slovanskih kr^ev. Iz Gorice. Čudna so pota božja, a še čudnejša so pota avstrijske vlade. So stvari, katerih navaden zemljan ne more razumeti a avstrijski vladi se zdi to nekaj navadnega. Vsi Goričani dobro poznamo našega župana onorevole Bombiča, poznamo njegove zvijače, njegovo iredentovsko srce, njegovo protiavstrijsko dušo in njegovo veliko sovraštvo do vsega, kar spominja njega, velikega Italijana na njegovo kri, na mater, ki ga je dojila in na očeta, ki mu je dal ime. — Vsi ga poznamo in prepričani smo bili pri njegovi izvolitvi za goriškega župana, da ga cesar ne potrdi kot takega. — In sam on se je izrazil proti svojim prijateljem, da ne upa, da ga bo cesar potrdil za župana goriškega, a vlada je hotela dati Slovencem klofuto — in potrdila ga je. Kakšni so bili drugi oziri razen sovraštva do Slovencev, to je strogo tajna uradna skrivnost, a vendar ne rečem preveč, da je drago kupil gospod Giorgio ta svoj županski stolec. Sicer on ostane, kar je bil: iredentist z dušo in telesom, ki bi najrajše prodal vso svojo Gorizio s „ščavi“ vred ljubljeni Italiji, kamor si hodi srce hladit. On ostane kakor je bil, ali tudi postajenačelnik Wieser ostane, tudi italijanski Slovence morni režim ostane in še marsikaj drugega. — Zakaj navajam vse to? Da bi denunciral? Ne, to ne; saj je ta Giorgio dovolj znan vladi in drugim, ampak to navajam le radi tega, ker bi rad pokazal, kako pravična je naša vlada. Hribar — Bombig! Tu v Gorici je potrdila ta vlada najhujšega iredentista, vodjo najza-grizenejših protiavstrijskih Lahonov, samo da ugodi Italijanom, slovenskim klerikalcem (Gregorčič) in Nemcem, a da pljusko zavednim Slovencem. V Ljubljani pa noče potrditi za župana moža, ki je dika Slovencev. Vlada ga noče potrditi, da ugodi klerikalnim hijenam, da ugodi Nemcem in da zada pljusko zavednim Slovencem ravno tako, kakor s potrditvijo goriškega Giorgio. Ampak, ako so molčali Slovenci na potrditev goriškega župana, ker je za nje vse eno, kdo stoji na čelu korumpirane »sig-norie“, ne bodo molčali pri ljubljanskem slučaju. Hujši in slabši naš Hribar pač ni kot so drugi župani. Dnevne vesti. Zakaj »Slovenec* vedno hvali dr. Tavčarja? To vprašanje je tako težko, da razpisuje naše uredništvo do konca tega meseca rok, tekom katerega naj vsakdo, kdor se upa odgovoriti na to zagonetko, sporoči »Jutru" svoje misli. Priobčili bodemo vse najboljše odgovore. Kaj pomeni to? Nekdo, ki je sicer tako kratkoviden, da nikomur ne odzdravi, zopet spregledava kakor stari Tobija v svetem pismu. Zopet globoko pozdravlja kakor pred volitvami. Kaj neki hoče ošabni doktor? Kaj pomeni to? »Slovenec* se zavzema za potrditev župana Hribarja. .Slovenec* dosledno piše, da se on zavzema za potrditev župana Hribarja, ne pove pa kako in kje se je klerikalna stranka zavzela za avtonomijo Ljubljane. Res je le, da se merodajni krogi pri klerikalcih pehajo, kako bi izpodkopali tla Hribarju. Tega klerikalci niso in ne morejo utajiti. Več luči! Ne ponavljali bi mi tega za Goethejem, ali ker je ljubljanska okolica ponekod res zelo temna, seveda s tem ne hvalimo brezpogojno Ljubljane, povzdigamo glas. Neki Tržačan, ki je prišel sinoči v Ljubljano in šel o polnoči proti Spodnji Šiški, se pritožuje, da ni videl od Kosler-jevega vrta pa po celi vasi nobene luči. Tu se ne more izgovarjati s pozno nočno uro, kajti na obljudenejših krajih bi moralo biti tudi v najpoznejših urah razsvetljeno. Kaj pa, če koga, ki se zapozni, zopet kdo napade ali nadleguje, kakor se je že opeto-vano zgodilo! Tujec, ki pride, recimo z vlaka, se še niti orientirati ne more. Dežela nima denarja. V Gospodski in Salendrovi ulici si sem došli tujci ogledujejo spomenik na potresno dobo, t. j. podrtine dveh deželnih poslopij, kojih de- LISTEK. MICHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. skrivnostno mr-po palači. »Kaj [66] Ura je okrog osmih zvečer. Blizu velikega, nastežaj odprtega okna, odkoder se vidi vse mesto, se papež, Cezar in Lukrecija potihoma razgovarjajo. »Rodbinsko posvetovanje!* se sliši mranje prelatov in veljakov, razkropljenih bo rodilo? Kakšno bulo? Kakšno vojno? Aleksander VI. sedi v naslanjaču. Cezar se je iztegnil po blazinah. Lukrecija leži na trebuhu na dragoceni preprogi ter blodi z očmi po Rimu. »Ali je Astorra že odšel?* vpraša papež. »Davi že!* je odgovoril Cezar. »Sam? . . •* »Ne! Z njim sem poslal Garconija, kakor ste mi veleli; zdaj sta na poti . . . Toda, dragi oče, vse to se mi zdi zelo obširno.* »Potrpi . . . Corpo di bacco, Cezar! Ti imaš čas . . . Vse življenje še leži pred teboj . . . Kaj bi neki dejal, če bi ti bilo živeti komaj še par mesecev, kakor je meni?* »Tristo hudičev? Še bolj bi se mi mudilo . . . Jaz rjavim ... Obhajajo me trenotki, ko se mi toži po bitki... Sanja se mi o velikanskih atakah; množice ljudi gledam pred seboj in se zadiram vanje s svojimi jezdeci kakor jeklo v živo meso . . . Grom bojnega meteža, dragi oče, je pre» krasna godba. In to veselje uničevanja! Veselje nad jeklom, ki se zareže v prsih ali v hrbtu sovražnika . . . Brizg možganov, ki se razlete pod udarcem buzdovana! In tiste črne mlake krvi, kamor se pogrezajo konjska kopita ... O vseh teh rečeh se mi sanja, ker mi je dolgčas, da ne ubijam ...“ Ko je Cezar tako govoril o svojih sanjah, ga je bilo strašneje videti, čim je pripovedoval vse te reči, brez hrupa, z neizpremenjeno tihim in važnim glasom. Samo oči so se mu zalivale s krvjo kakor vselej, kadar ga je razburjalo silno čuvstvo. Oče ga je opazoval z občudujočo radovednostjo. »Kakšen krasen tiger!* si je mislil natihem. Lukrecija ni rekla ničesar. Njen pogled se je izgubljal v valovju reči, ki jih je ona sama poznala v svojem srcu. »In tako, dragi oče,* je povzel Cezar, »bo tem boljše za nas, čim prej se zgodi . . . Sicer pa je treba napraviti kratek konec . . . Drugače nam preti nevarnost, da nas napade vsa Italija ... Da ... da .. . čim prej 1 Moramo se polastiti tega zadnjega gnezda, ki mu pravijo Monteforte.* »Kakor hitro dobim o grofu Alma novic, ki jih pričakujem, bo čas za to. Ti sanjaš o samih ranah in udarcih ... toda jaz — jaz hočem zagotoviti podjetju uspeh . . . Sicer pa bom skušal po možnosti nadzorovati tvoj pohod . . .* »Kaj? Ali namerjate iti tudi vi nad Monteforte?* »Ne, toda naselil se bom v Tivoli, ki leži skoraj sredi poti. Odondot bom lahko nadzoroval Rim in Monteforte obenem. Blizo tebe bom, ki se boš vojskoval, in blizo Lu-krecije, ki bo diplomatila ... A propos, Lukrecija, treba bo obvestiti Mago v ghettu, da ji nekdo napravi majhen poset . . . tisti nekdo, ki mu je obljubila izvestno pijačo.* »Mage ni več v Rimu,* je dejala Lukrecija malomarno. Papež je planil kvišku in nagrbančil čelo. »V Tivoli je,“ je dodala Lukrecija. »V Tivoli!* je kriknil stari Borgia malodane z grozo. »Človek bi zares verjel, da ta prokleta čarovnica ve za moje misli . . . Sam sem ji hotel reči, da naj se spravi tjakaj. Toda kakšen posel jo je mogel napotiti v Tivoli’* »Nedvomno pobožnost do prednice, čarovnice starega veka . . . Zdi se vsaj, da živi v nekakšnem brlogu tik pri tempelju Šibile.* »Poznam ta brlog. Vse gre po sreči, otroka . . .* »Za vaju dva!* je dejala Lukrecija in skremžila obraz. »Cezar se pojde sekat pod Monteforte, kjer bo lahko plaval s svojim konjem po celih rekah krvi ... To mu gotovo pridobi ljubezen mlade in čiste Beatrice, ki jo njeni ne-prešteti oboževalci imenujejo Primavero, ker je tako sveža in krasna . . .* Cezar je prebledel od srda pod zbadanjem Lukrecije. »Naj me ljubi ali ne ljubi,* je zarenčal, »moja bo in nikogar drugega!* »Vi, oče,* je povzela Lukrecija, »odhajate v kraj bla-ženstva, ki mu pravijo Tivoli. Kolikor se vam bo ljubilo, boste lahko občudovali prekrasni razgled po polju, ki se bo nudil vašim očem; in stavim, da bo vaše občudovanje tem živahnejše, čim bo nekdo navzoč in vam bo pomagal razumevati krasoto narave: to je nedolžna Fornarina, ki vas čaka tam in gotovo že zdihuje po rečeh, katerih jo boste učili . . .* 1 Kakor prej Cezar ob imenu Primavere, se je zdaj papež stresel, ko je slišal imenovati Fornarino. Lukrecija je nadaljevala- ----- (Dalje.) žela ne more na novo zgraditi, ker nima denarja. Te podrtine so menda v posebno olepšavo mesta. „Pokleknlte!" Včeraj je vzbudilo v .Zvezdi" občno pozornost držanje Čehov pri maši. Ko je g. deželni poslanec Turk veleval »poklekniti", so Slovenci seveda takoj zdrknili na kolena po staroslovenski navadi, kakor to mora storiti pobožen kristjan pri povzdigovanju. Čehi pa so ostali nemi in stali ravno kakor nepregleden broj sveč. Ljubljanski škof proti gasilcem. Tako dolgo kot včeraj, JLjubljana že ni bila z zastavami okrašena. Še celo zmernejši Nemci so izobesili vsi črno-rumene zastave v znak hvaležnosti in pohvale za dobrodelnost ljubljanskega gasilnega društva, ki je še vsakomur prišlo na pomoč, kogar je doletela nesreča ognja. Črna nehvaležnost je pač bila razo-bešena včeraj raz vseh onih nemškutarskih hiš, ki se jim ni zdelo vredno rezobesiti zastave. Najbolj nehvaležen pa je bil ljubljanski škof Bonaventura. Ne glede nato, da so naši gasilci njegovi »Vzajemni zavarovalnici proti požarju" rešili že stotisočake, bi bila njegova dolžnost kot ljubljanskega škofa razobesiti zastavo. Celo najbolj udane tercijalke so se zgražale nad njegovo brezobzirnostjo. Škof je pač principijelno proti vsemu, kar ni popolnoma v faroških rokah. Ker ne morejo biti kaplani komandanti gasilnih društev, je duhovščina proti njim. Velikanske ovacije županu Hribarju. Kdor se je hotel prepričati koliko odkritosrčnega spoštovanja in koliko ljubezni vživa župan Ivan Hribar, navzoč bi moral biti včeraj pri narodno-gospodarskem in gasilskem shodu v Ljubljani. Kjer koli se je prikazal župan Hribar povsod je bil tako burno pozdravljen, da ni hotelo biti aklamacij konca. Najrazličnejši in najodličnejši zastopniki Čehov in Pojjakov so povdarjali v svojih nagovorih pomen župana Hribarja za Slovence in ostale Slovane. Enodušno se je pritrjevalo govorniku, da je ljubezen vseh Slovencev in Slovanov do župana Hribarja tako neo-majana, da ni vlade, ki bi si upala nastopiti proti njegovi izvolitvi. Višek navdušenja so pokazale ovacije ki jih je doživel župan Hribar pred mestno hišo. Zabranjeni shod svobodomislecev. Za včeraj popoldan ob drugi uri je bila slovenska sekcija svobodne misli najavila svoj shod na katerem bi se razpravljalo o krematoriju. Ker se pa na Kranjskem ne bi smelo popolnoma nič zgoditi brez volje klerikalcev, so se merodajni krogi tudi tokrat takoj pobrigali za katoliško mnenje, da ne bi vlada morda padla v katoliško nemilost. Klerikalci so steknili za hip svoje glavice in kakor šine blisk, je planil njihov gnjev in sklep je bil gotov: Shod se ne sme vršiti. Vlada je udano izpreobrnila oči in odredila vse po klerikalni volji. Shod je bil prepovedan. Morda pa se še bode le vršil, da bi se niti o jugoslovanskem krematoriju ne smelo razpravljati, bi še bilo za Kranjsko od sile. Slovanski narodno-gospodarski shod v Ljubljani. Včeraj ob pol deseti uri — objavljen je bil začetek za eno uro prej — se je otvoril slovanski narodno gospodarski shod, ki se vrši prvikrat letos v Ljubljani. Mesto nenadoma obolelega predsednika sl. ng. družbe na Dunaju, dr. Lenocha, ravnatelj tržaške podružnice češke osrednje banke Pokorny. Po njegovem toplem pozdravu na udeležnike, ki jih je bilo lepo število, izlasti Čehov, je povzel kratko uvodno besedo moravski poslanec dr. Sileny, ki je ravno tako kakor otvoritelj povdarjal pomen takih kongresov. Za njim je med silnimi vzkliki in v splošnem navdušenju v imenu ljubljanske občine pozdravil navzoče župan Hribar, v imenu trgovsko-obrtne zbornice pa njen predsednik Lenarčič. Posebno po- Mali listek. ARNOŠT WINDISCHER: Moji spomini. (Dalje.) Še en dogodek! Bilo je desetega avgusta leta 1909 Moja glava je bila polna težkih misli, slonel sem ob zidu ves obupan in potrt ... a naenkrat me prebude iz temnih sanj glasovi sokolskih trobent; mogočne sokolske fanfare so donele po ulici, odbijale so se od debelega zidovja jetnišnice in se razlegale kot glasovi sodnega dneva po zapuščenih in groznih prostorih ... Skočil sem k oknu in videl sem rdeče sokolske srajce; kako mi je takrat utripalo srce, stresal sem močno železje, kot da bi ga hotel izruvati, da bi mogel planiti tje v sokolske vrste med svoje brate, a niti za las se ni premaknilo omrežje, malo okence je gledalo vame z groznim pogledom, kakor da mi hoče reči: Zastonj je tvoj trud, zastonj, tvoje želje, tvoja koprnenja! Nepozaben mi ostane ta dan, bil sem prepričan, da so me s svojim zornost je pa še vzbudil med udeiežniki dosedaj še samo enemu delu poznani dalmatinski poslanec Ivaniševič. Po opravljenih uvodnih formalnostih, se je podal kratek pregled kongresnega programa in potem so se razdelili prisotni na štiri panoge, da vsak po svojem veselju ali zanimanju sledi zadevnim razpravam. Takoj o polednajsti uri so se začeli zaupno posvetovati vseobči narodno-gospo-darski, poljedelski, industrijski in trgovski oddelek. Prvi je pač, ker že vse druge obsega v sebi samem, za nas najvažnejši in njemu bomo posvetili posebno pozornost. Banket v Tivoli. Ob eni popoldne je pridelil ljubljanski občinski svet udeležnikom slovanskega gospodarskega kongresa banket v hotelu Tivoli, ki se ga je udeležilo impozantno število slovanskih gostov. Med banketom je pozdravil udeležnike v imenu ljubljanskega mesta g. župan Ivan Hribar, ki v iskrenih besedah pozdravlja sprožitelja ideje gospodarskega kongresa dr. Lenocha in Šilenega. Nato je govoril podžupan dr. Tavčar, ki povdarja, da so gospodarska vprašanja eminentno politična, ker le takrat bo mogoča emancipacija Slovanov v Avstriji, kadar bodo neodvisni od Nemcev! Državni poslanec dr. Švejk pozdravlja župana Ivana Hribarja. Viharen aplavz so vzbudile besede, ko je poslanec Švejk rekel, da pozdravlja Hribarja, če prav ga cesar ne potrdi, a potrdil in priznal ga je slovenski narod in vsa slovanska javnost! V imenu Poljakov je govoril Kus ib a, v imenu avstrijskih Rusov pater Ni ženko v s ki, ki kliče slavo slovanski federaciji. Državni poslanec Ivaniševič pozdravlja v imenu Hrvatov historični dan slovanskega gospodarskega kongresa. V govoru protestira proti nakani vlade, ki noče potrditi Hribarja ljubljanskim županom. V imenu Bolgarov je govoril predsednik bolgarske trgovske zbornice v Sofiji g. P e j e v, ki je napil stolnemu mestu Ljubljani in njenemu županu Hribarju! V imenu slovanskih gasilcev pozdravlja gospodarski kongres poslanec g. Turk. Inžiner Večere 1 pozdravlja kongres v imenu čeških industri-jalcev. Moravec Holuboček povdarja geslo „Svoji k svojim!" Podžupan kraljevske Prage Jirousek zagotavlja podporo Čehov Slovencem v vseh gospodarskih vprašanjih. Dr. Tavčar nazdravlja slovanski ženi kraljic naših src! Vrsto napitnic je zaključil deželni poslanec dr. Novak, ki želi največjih uspehov gospodarskemu kongresu. Nato zaključi podžupan Tavčar oficijelni del. Udeležniki so se potem razšli k popoldanskemu posvetovanju raznih sekcij. (Sledi.) Celjski sokolski zlet. Radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti še danes poročila o včerajšnjem zletu slovenskega sokolstva. To poročilo priobčimo jutri, za danes se pa omejujemo na konstatiranje, da je zlet vspel v vsakem oziru nad vse pričakovanje. Sicer je pravična vlada zabranila, da bi sokoli korakali čez mesto in so morali izstopiti iz posebnega vlaka v Štorah, odkoder so šli potem peš v Gabrje, ali to je samo povečalo veličastnost cele prireditve, ker korakanje tolike množice Sokolov čez slovenske okoliške vasi je silno navdušilo slovensko ljudstvo, ki je pozdravljalo Sokole s takim navdušenjem, da se lahko reče: vhod slovenskega sokolstva v Gabrje je bil naravnost triumfalen. Orožnikov je bilo vse polno in tudi vojaštvo je bilo konsignirano. Vse nepotrebno, ker sokolstvo je tako disciplinirano, da so bili Nemci lahko brez skrbi, Sokoli pa še bolj, ker se Nemci in nemčurji ne bi upali napasti jih niti ko nobenega orožnika ne bi bilo; bilo bi to preveč nevarno za nje. pohodom mimo jetnišnice hoteli pozdraviti moji prijatelji, da hočejo pokazati, da niso pozabili ,ia me! Vedel sem, da so te sokolske fanfare, ki so se razlegale kakor mogočen bojni klic pozdrav meni in onim, ki smo kot demonstrantje zdihovali za zamreženimi okni! A še nekdo drug je razumel pozdrav teh fanfar, dobro je vedel, komu veljajo ... Že večkrat prej je v tihih večerih sentimentalno zadonel v oskrbnikovem stanovanju glasovir, naslanjal sem se v svoji zapuščenost ob teh glasovih; užival sem ko sem v svojem obupu poslušal lahko melodije znanih operet! A ta dan sem bil bridko razočaran! Bilo je nekako pol ene popoldne, ko se je oglasil zopet klavir, in v dno duše me je pretreslo, ko so zadoneli prvi akordi znane vsenemške pesmi »Wacht am Rhein" kot odgovor na sokolske fanfare! In zadoneli so otroški glasov^ ki so z navdušenjem prepevali to vsenemško pesem, ki se je mogočno razlegala po avstrijski jetnišnici! Razočaran sem poslušal to pesem, naenkrat slišim močno trkanje v sosednji celici, kjer je sedel tudi demonstrant Kamenšek, hotel me je opozoriti na to petje, odzval sem se mu, a že v tem trenotku je trkal moj drugi sosed na zid! Razen slovenskega sokolstva, ki je bilo zastopano zelo številno, — več kot 1000 Sokolov v kroju — so prišli oddelki hrvaških Sokolov, srbski Sokoli iz Zagreba in Belgrada, zastopniki češkega sokolstva in zastopniki bolgarskih »Junakov". Pri javni telovadbi in pri veselici se je kar trlo domačega prebivalstva in zavednega ljudstva iz bližje in daljše okolice. Konfliktov ni bilo nobenih, samo v Štorah se je pri prihodu in pri odhodu posebnega vlaka nekje za grmovjem — žvižgalo, čemur so se Sokoli od srca smejali. Štiridesetletni jubilej „LjubUan-skega prostovoljnega gasilnega in reševalnega O p sedanjosti: ? O ? — zlata, srebrna, tula, 1——— nikelnasta in jeklena se dobi samo pri dobro zažmahane, stare in nove, velike in majhne prodaja IV. BTJGG-E1TIG, sodarski mojster v Ljubljani. H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ———— Tovarniška var- i—-—.... ? I ? stvena znamka: r 1 r IKO TUA« IKO ? O ? ?0? dbitalnica -v Spodjnji ŠižOsi ustanovi Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob G. url zvečer. Dva dobro ohranjena otroška vozička eden za spati, drugi za sedeti in otroški stolček se proda v Ilirski ulici št. 21, 1. nadstropje na desno. 191/2—2 Dve postelji z žimnico se ceno prodasta na Starem trgu 32, 11 nad. 192/3—3 Vsled tega kupi tamburaško orodje. Ponudbe sprejema, g. Jernej Grošelj, krojač, Spodnja Šiška. Na zelo prometnem prostoru v Spod. Šiški, ob glavni cesti, se proda ali odda takoj v najem nekdanja Aubeljeva V pisurno se »prejme prnktlknntinja vešča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe in dopisi na inseratni biro .Jutra*. 193/2—2 Otroški voziček za sedeti se ceno proda. Stari trg 34 (pošta) 193/1—1 Tri dljuklnje »II dljnke sprejme na hrano in stanovanje Terezija Babšek, Stari trg 22, II. nadstropje. pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša kakor tudi vsi notranji prostori so popolnoma na novo preurejeni. Na hiši je 10.000 K intabulacije, katero kupec lahko prevzame. — Več pove lastnik R. Oroszy v Ljubljani, ali pa v tovarni v6z Petra Keršiča v Špod. Šiški. Starejše gospodične ali vdove brez otrok, katere veseli na deželi stanovati, dobijo stanovanje z eno ali dvema sobama in drugimi pritiklinami na Vrhniki, pol ceneje kakor v mestu. — Pismene ponudbe pod »stanovanje na Vrhniki” do 18. t. m. na inseratni biro „Jutra“. — Model lOlO. — Edino zastopstvo znamke Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem preselila svojo Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch-koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna in cena izvršitev. - K. ČAMERN1K, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. . . . . Ce Jiiki im žrljo brezplačno. - - - s 1. avgustom iz Židovske ulice št. 7 na Jurčičev trg št. 3. Zahvaljujem se cenj. naročnikom za izkazano mi dosedanje zaupanje ter se priporočam še za nadaljna njihova naročila in beležim z odličnim spoštovanjem Josipina Herrisch, Jurčičev trg št. 3. JULIJA ŠTOR Ljubljana Prešernova ul. 5 la trbovljski kosovnik prodaja na drobno in debelo četrt, pol ali cel vagon, po strogo premogokopnih cenah I. Pretnar v Spod. Šiški št. 34. Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Vi prihranite <1 e n a r! Automatični namizni pri-~ žigalnik |l|r (poraben tudi kot |4f žepni prižigalnik) oblastveno zava-rovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Zavod za pohištvo in dekoracije FRAK DOBERLET Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu »MrnvuD iiArucrom trcmvrpm. cfostilničariem, društvom i. t. d. i. t. d. Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik! t T ”T':r Telefon štev. 135. V : Poštne hranilnice št. 49.086. f Giro račun Avstro-ogrske banke. T Število zadružnih članov čez 600. I Stanje hranil, vlog sklepom 1909 I K 3,700.000. tr f Varnostni zakladi sklepom 1909 : K 160.000. : glavha posomnci reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so domači hranilniki. 1 Prvo slovensko podjetje za napravo električnih, central. Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem. V sakovrstne transmisij e za mline, žage itd. Poprave 'bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje. D FAKIN str0j'n0 ključavničarstvo in • I /\I\11\ podjetje za elektr. naprave Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73. Poletna oblačila za gospode in dečke kakor tudi damska kon-= fekcija se prodaja zaradi minule sezije =zz pod vsako ceno v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Največja zaloga najfinejših barv in potrebščin za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Hiisseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera "barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. =z=z Firneži, olja in retuše za slikarstvo = = Slikarsko platno — ----- Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča A n ni f TTq n -ntm ^ n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, ii.U.Ull -LL& U jJ ulLLciiiiij fimežev, lakov in steklarskega kleja. K Prva kranjska Bo izvozna pivovarna in sladarna m Vrhniki priporoča slav. občinstva svoje najizbornejše izdelke. Naročila sprejema tudi K_________ t .jn irn ja.m sira Iferedltz^a, lo&r*Jaaef* v HoUL"bljemi. offi E F. P. Vidic &Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ponudi vsako poljubno množino 52—9 pja-teanLtira-ni dvojino zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzolau. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma vama pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popie Spretni zastopniki se iščejo. f Rezervni fond: K 450.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. 301—46 Stritarjeva ulica štev. 2. ======== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =========== Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|0.