199. Številki V UnMJiil, v Četrtek. 29. avtutu 1901 XL leto. ishaja vsak dan zvečer, IzimSi nedelje In praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za£Lfabltaiio s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taje delele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva In apravnlitvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 34. Mesečna priloga: „Slovenski tehnik". Poaaaaosno številke po 10. k. Upravništva telefon it 85. •i Pozor, rodoljubi!" S tem pa, da gospodje v Ljubljani eliminirajo verski moment in govore le še o narodnem mišljenji, postavili so družbo na odločno slovensko liberalno stališče. ,Mira. št. 36. t. 1. Koroški rimskoklerikalni »rodoljubi« mislijo torej, da je Družba sv. virila in Metoda liberalna, če -k^bi za to. da se v slovenski šoli vzgaja slovenska mladina v izključno narodnem duhu. Liberalizem je torej, če se naši otroci zavedajo svojega slovenskega pokoljenja! Liberalizem, če se navdušujejo za svojo domovino iu njene naravne krasote! Liberalizem, če se jim vceplja ljubezen do v.ševnih slovenskih genijev, ljubezen do dela za prospeh rojakov v gmotnem in duševnem oziru! Liberalizem je torej, če slovenski učitelj govori slovenski mladini o slavnih prednikih naših in njih velikih rodoljubnih činih, o njihovi narodni značajnosti, o vseh plemenitih svojstvih, ki so dičila naše najboljše narodne može, ki so nositelji naše zgodovine. Vse to je po nazorih koroških klerikalcev liberalizem, ki ne spada v šolo, katerega je treba pobijati z vsemi silami. Tem možem, ki oznanjujejo v glasilu za slovensko ljudstvo na Koroškem take nauke, je izročeno žali-nog politično vodstvo naših rojakov Tužnem Korotanu. In posledice, ki izhajajo iz takih »rodoljubnih« doktrin, se kruto maščujejo na telesu celokupnega naroda, predvsem seveda na koroškem slovenstvu. Koroško j u d s t v o nikakor ni konservativ-kakor si domišljajo klerikalci. To kažejo že neuspehi koroško-sloven->ke dosedanje politike in prodiranje mstva v naše ozemlje, ker se svobodomiselni Korošci družijo raje z porednimi strankami, nego da bi slušali rimske nauke raznih naših goreev. In verski moment nočejo [vsem uvaževati v naši šolski družili! Ali na Koroškem ni cerkva in prižnic. duhovnikov in spovednik? se po koroško-slovenskih cerkvah naše ljudstvo brati in pisati, ali je navdušujejo duhovniki v cerkvah slovensko domovino in njene težnje in potrebe 1 Ali ni po celem svetu lanes merodajeo princip deledc- Zakaj naj v družbenih šolah prepuščamo dragoceni čas verskemu principu, ko se mora v njih vendar doseči njih namen, nuditi narodu izobrazbo na podlagi slovenskega jezika?? V ta namen se je ustanovila družba, čeprav jo imenujemo pO dveh svetnikih- Kako se dela po šolah nemškega Schulvereina ? Ali se tudi tamkaj učijo otroci v prvi vrsti verskih resnici Vpliv nemških šol se mora z vzgojo v naših šolah paralizovati, da se otroci, ko odrastejo, ne dado premotiti vabljivim glasovom renega-tov in tujih agitatorjev .In v to svr-ho je neobhodno potrebno, da je v naših šolah narodnostni princip rn-vi. Narodni radikalizem, oblažen z etičnimi nauki, brez katerih narod ne more dospeti do višje kulture — to mora biti geslo vodstva naše šolske družbe! In če bi imeli recimo na Koroškem protestantske slovenske občine, ki bi bile v narodnem oziru v veliki nevarnosti, morala bi jim družba priskočiti v pomoč, če hoče izpolnjevati svojo nalogo; verski moment bi morala pa v takem slučaju popolnoma prezreti. Dušnih pastirjev v takih občinah naloga pa bi bila, delati v cerkvi za spreobrnitev teh svojih rojakov; delo, ki bi je imela vršiti družba v narodnostnem oziru, bi duhovnikov pri njih cerkvenem delu nič ne oviralo. Tako mora razumevati vsak rodoljub, ki ne zlorablja tega imena, nalogo naše šolske družbe. Bratovščin, misi jenov, božjih potov itd. imamo dovolj, ustanavljajo se lahko še nove, šolska naša družba pa je samo ena in njenega delovanja ne smemo omejevati s principi, ki izhajajo iz drugih namenov, za katerih dosego ni bila ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda. Kdor pa to dela, je škodljivec v naši narodno-obramb-ni organizaciji; dolžnost vseh rodoljubnih Slovencev je, da delajo z vsemi močmi na to, da se pravi namen naše velevažne družbe v polnem obsegu doseže. In pri tem velevažnem delu nas □e smejo motiti krivi nauki narodnih krivivtTcev, ee so ti tudi slučajno ►voditelji«. ___ Borut. Fihcllo o itollionstuu Trsta. Način, kakor hoče italijansko časnikarstvo vzdrževati pred javnim mnenjem tostran in onstran Adrije fikcije o italijanstvu Trsta, je že tak, 64 straneh knjige, kjer se našteva delovanje vseh ministrstev za njegovega vlada- nja. Pri tem je rekel ministrski predsednik: »V nagrado za Vaše napore, za Vaš trud in Vaše trpljenje predlaga bolgarski narod svojemu voditelju to knjigo o njegovem napredku in ponosno izjavlja: to je knezovo delo. Ta napredek je najlepša nagrada, ki jo more Vaša kraljeva visokost in bolgarski narod doseči za zaupanje, da sta se dne 14. avgusta 1887 združili usodi obeh in kar je Bolgariji najsigurnejše jamstvo v dosego narodnih idealov. Glede m a c e d o n -skega vprašanja pravi spomenica: Glavna naloga ministrstva zunanjih del izza ustanovitve kneževine je bilo izboljšanje položaja bolgarskemu prebivalstvu v Macedoniji v cerkvenem in civilnopravnem oziru. Od tedaj, in posebno odkar je zasedel prestol knez Ferdinand se ministrstvo zunanjih del vestno trudi, s posredovanjem pri turški vladi in pri velesilah temu prebivalstvu zagotovi znosi j ivo življenje in miren kulturni razvoj. Knez je izdal manifest, v katerem med drugim razglaša, da daruje iz lastnih sredstev štiri milijone frankov za ustanovitev sanatorija za bolne na pljučih. Dunaj, 28. avgusta. Cesar Franc Jožef je poslal bolgarskemu knezu k njegovemu jubileju sledečo brzojavno čestitko: »Na današnji za zgodovino Bolgarije pomembni dan, ko more Vaša kraljeva visokost z zadovoljstvom zreti nazaj na 201etno dobo notranjega ojačenja in mirnega razvoja Vaše dežele, izrekam Vaši kraljevi visokosti najsrčnejše čestitke v zvezi z najboljšimi željami za nadaljno uspešno delovanje Vaše kraljeve visokosti v blagor kneževine.« — Tudi minister zunanjih del baron A e h r e n t h a 1 je poslal knezu prisrčno čestitko. Francija in Nemčija Pariz, 28. avgusta. O sestanku med francoskim poslanikom Cambononi in nemškim državnim kancelarjem knezom Biilo-w o m v Nordernevju piše »Tempe«: »Ljubeznjivi sprejem poslanika Cam-bona v Nordernevju priča o medsebojnem stremljenju, da se razmere med Nemčijo in Francijo izboljšajo. Državnika sta se na tem sestanku bavila s političnimi, gospodarskimi in finančnimi vprašanji. Storil se je velik korak k izboljšanju razmerja med Francijo in Nemčijo. Javno mnenje na Francoskem se tega veseli in upa, da bodo sledili še drugi koraki.« — LISTEK. Čeden mož. Bilo je za vladanja papeža Gregorja XVI.. ko je vsled posebne protekcija prišel v Maceralo na Italijan-- em za prolegata abbate Antone 1-1 i . potomec staroslavne rodovine parjev in tihotapcev iz Sonnina v Apeninan. Mladi župnik bi bil prišel v zadrego, ko bi ga bil kdo vprašal, koliko njegovih sorodnikov je zaključilo svoje delovanje na vešalah, ker števila bi ne bil mogel navesti. Ker je bil zgovoren in zabaven, se je kmalu prikupil graščaku grofa Cleriei in dobil brezplačno stanovanje in brano v gradu. Grof je imel mlado lepo in jako pobožno ženo. Ker je bil strasten lovec, je svojo Seno puščal po več dni samo v gradu, tem lagljega srca, ker se je popolnoma zanašal na Antonellija, ki se mu je zdel jako pobožen, moder in vsega zaupanja vreden mož. Toda »hudič« hodi vedno po svetu. Hudič se je vtihotapil tudi v gradino grofa Clerici. Prej je bil ta £rad dom tihe zakonske sreće, a čim je čez grajski prag stopil abbate Antonelli, je smuknil za njim tudi hudič. Neko noč je grof Clarici nenadoma prišel ponoči z lova in je našel na svoji postelji poleg grofice pobožnega in modrega namestnika Gospodovega Antonellija. Grof je morda mislil, da se moti. Hotel se je prepričati, če ga oči ne varajo in zato je začel s pasjim bičem klestiti po golem človeku, ki je ležal na njegovi postelji. In ko je ta človek začel tuliti in je grof spoznal, da ima pred seboj abbata Antonellija, je S podvojenimi močmi klestil dalje. Težko je Antonelli ntekel iz sobe. Gol j<* bega] po gradu in končno našel luknjo, kjer se je zabarikadirah Toda grof s pasjim bičem je naskočil barikado, jo je zavzel in zopet začel pretepati Antonellija kar je le mogel. Antonelli je kričaje klical na pomoć Boga in orožnike. Bog ga ni oslišal, pač pa so prihiteli orožniki. Antonelli, ki je bil v papeški državi kot prolegat nekako to, kar je v naši državi okrajni glavar, je imel seveda vso .oblast nad papeškimi orožniki. I"kazal jim je aretirati grofa kot — puntarja in orožniki so to povelje izpolnili. Ljudstvo pa je bolj ljubilo grofa Claricija kakor prolegata Antonellija. Zbralo se je pred graščino, oboroženi s koli in s sekirami so se moški napotili, da ubijejo Antonellija, žen- ske pa so znašale suhljad in les, da bi mrliča sežgale. Goli Antonelli je v tem begal po gradu. Do svoje obleke ni mogel priti. Naposled je našel spalnico grofo-vega kočijaža. Hitro se je oblekel v kočijaško livrejo in v tej obleki se mu je posrečilo uteči razjarjenemu ljudstvu in pobegnit] v Rim. Grof se je seveda ločil od svoje žene. Iz žalosti se je vdal pijači in je čez nekaj let umrl. Grofica je šla v samostan, kjer jo je tudi kmalu dohitela smrt. Ljudje so radovedno čakali, kaka kazen zadene zapeljivca in zakono-lomca Antonellija. Kazen je bila res huda. Rim je neusmiljen. Antonelli je postal — namestnik papeževega državnega tajnika in prelat. Obnesel se je tako, da je postal kmalu kardinal in pravi državni tajnik, to je, prvi minister papežev. Omejenega Pija IX. je imel popolnoma v oblasti in je bil do svoje smrti pravi vladar katoliške cerkve. Kot tak je bil poseben prijatelj — vešal. L. 1849. je dal več sto »framazonov« umoriti in je bil sploh eden najkrvo-ločnejših rabljev, kar jih pozna zgodovina. Živel je pa skrajno razuzdano in imel vse polno metres. Tudi ni zatajil svojega roparskega pokolenja »Nabral« je kot papežev minister polno milijonov, ki jih je zapustil svojim trem bratom. Niti vinarja ni pri voščil ne cerkvi, ne v dobrodelne ali druge javne namene. Njegova nezakonska hči, grofica Lambertini, je poskusila s tožbo doseči en del teli milijonov, ki jih je njen kardinalski oče na ropa 1, a ni dosegla drugega, kakor da se je pred sodiščem razkrilo, kako svinjsko je živel ta poleg papeža takrat največji mogočnik katoliške cerkve. Prav kakor maščevanje usode se zdi človeku, če bere o početju tega moža, da je za njegovega vladanja mlada Italija uničila papeževo posvetne državo. = Brata. Povest. — A. P. Rušič. (Dalje.) »Jokav človek si!« je rekla Fina Hilariju. »lTrh, tvoj brat, je drugačen človek. Hoče, da postanem njegova žena. Kako mislita vidva o tem — a?« Počasi je vzdignil Hilarij glavo. Njegove naivne oči so šle naravnost po njen pogled. »Čemu gledaš tako srepo?« je vprašala Fina. »Omožim se morda vseeno!« Porogljiv in hudoben je bil sedaj njen glas. Ironije polne so bile njene oči. »Urh?« »Frh!« Zagledal se je Hilarij tja doli, kjer se je svetil med temuim zelenjem svetlozelen žametni telovnik. Nastavil je roko nad oči in gledal dolgo. Njegove bistre oči so zagledale druge, male, zelenkasto se bleščeče oči, ki so se smejale neprestano, hudobno izzivajoče. Ali se je smejal njemu, ki je trepetal pred besedami ženske ... Zasvetilo se je v njegovi glavi in mrena mu je padla iz oči. Kje je imel doslej ušesa in oči? Mislil je, da sovraži 1'rh Fino! Kako bedast je bil vendar. Zaradi sebe je napravil intrigo, grbee! In on je bil tako naiven in je mislil na Klarico, ki se mu je časih tudi smilila. Sedaj je videl jasno; zdelo se mu je, da je tudi sobice ta hip postalo drugačno, svetleje. Vse naokoli je postalo živeje; glasneje je bilo tudi petje ptic in odkritosrčne je so govorili vsi; niso se mogli več skrivati pred njegovim pogledom, hinavci. »Ti postaneš torej njegova žena ?« je izpregovoril po daljšem premišljevanju. Fina je trdovratno molčala. »Ne skrivaj se! Vsa zvijača ti ne pomaga več. Veni — on te je ugrabil in te drži!« Nasmehnila se je počasi in končno bušila v silovit smeh. Hilarij a je ta smeh zelo pogrel. p »Journal des Debats« piše: »Sestanek v Nordernevju hoče ustvariti okvir, ki je potreben, da se sklene konkretni dogovor med Francijo in Nemčijo.« — »Figaro« piše: »Čakajmo natančnejših poročil o sestanku, zakaj postopanje Nemčije v preteklosti ni odgovarjalo vedno postopanju kneza Bulowa. Razmerje med Francijo in Nemčijo more imeti le kupčijski značaj.« — Tudi »Petit Parisien« pravi, da dosežene rezultate ni pretiravati. Nemiri na Irskem. London, 28. avgusta. Na Irskem so se pričeli nemiri, ki pričajo o tajni zaroti. Poslanca Farrella in 40 pristašev so zaprli.. Vsi pridejo pred sodišče. Ministrski svet je izdal proklamacijo, v kateri se podkralj za Irsko pooblašča, da proglasi celi okraj za spuntan ter odpošlje pomnožene vojaške posadke tja. Punt v Maroku. Pariz, 28. avgusta. Blizu Ca-sablance je bil velik spopad med maroškim vojaštvom, ki je bilo na re-kognosciranju in med puntarji. Vojaki so začeli streljati, toda kmalu jih je obkolilo 500 puntarjev, ki so bili skriti. Ako bi ne bila prišla maroškim vojakom na pomoč francoska kompanija, bi se jim bilo slabo godilo. Tako pa so Francozi z dvema topovoma pregnali puntarje. London, 28. avgusta. Ves jug v Maroku je priznal novega sultana Muleja Hafida. Vsi poglavarji z juga se mu pridružijo, da mu pomagajo delati mir in red. Dosedanji sultan je zelo nepriljubljen ter nima upanja, da bi sestavil zanesljivo vojsko, zato se bo skoraj gotovo »prostovoljno« odpovedal. Pariz, 28. avgusta. Današnji ministrski svet se je bavil izključno s položajem v Maroku. V vseh tozadevnih točkah vlada popolno spora-zumljenje. Koncem seje je naznanil ministrski predsednik Cleraence-au, da je general Dru de dobil več vojaštva, kakor ga je želel. Francoska vlada ne ve nieesaro umoru sultana Abdula Azisa in tudi o pravih namerah Muleja H a f i d a ni poučena. Madrid, 28. avgusta. Sultan Abdul Aziz ne more odpotovati iz Fesa v Rabat, kakor bi rad, ker so upoma plemena sklenila, da mu za-pro pot. Sultanove vojake, ki so prišli k plemenu Zrana pobirat davke, so puntarji napadli ter jih 20 ubili. Rim, 28. avgusta. Oficiozno se potrjuje* da se namerava Italija zavzeti z vsemi sredstvi za pravega sultana proti njegovemu nepokornemu bratu Muleju Hafidu. Dogovori na konferenci v Algecirasu so se sklenili zato, da ostane zakoniti sultan na prestolu. Pariz, 28. avgusta. V Casa-blanei se organ izu je popolnoma francoska policija s francoskim policijskim komisarjem na čelu. Evropejci se lahko sedaj povsod kažejo brez vsake nevarnosti. Policijska uprava daje ulicam francoska imena ter nabija francoske ulične table. Dnevne vesti« V Ljubljani, 29. avgusta. — Pripravljalni odbor za kongres »Svobodne Misli« in Riemanjci. Pripravljalni odbor za kongres »Svobodne Misli« v Pragi je poslal Rie-manjcem to-le pismo: Spoštovani g. župan! »Usojamo se sporočiti Vam, da vzbuja junaško Ricmanje, ki ga imate čast zastopati, s svojim ne- Cutil se je premaganega — in kar je še huje — nesramno ogoljufanega. Silno je vrelo v njegovih prsih. Srce mu je bilo močno, kakor še nikdar. V goltancu se je nekaj dvigalo. Mokre so postale zopet njegove oči. Z naporom vseh sil je zadušil grenkobo, besnost in užaljenost, ki je silila na dan. Kar je samo sumil trepetaje, kar so blodile njegove nepriznane misli, to se je uresničilo. Ogoljufali so ga in ta ki se je predrznil to storiti — je bil brat! Do besnosti srdit je postal; tako zelo, tako odkritosrčno še ni nikdar sovražil nikogar, kakor je začel sovražiti ta trenotek Urha. In vrelo je vedno bolj v Hilarije-vih prsih. Težka peza je legla na njegove prsi in čutil je: Nikdar ne odvalim to strašno breme s svojih prs. Prej omagam, pred no more priti rešitev. Rešitev? Kaj je sploh še rešitev? Nem se je vrnil h Klarici. Otrok je ležal bolan, zavit v cunje, zapuščen in zavržen. Ardigal je ves čas molčal. Ni se mu zdelo vredno govoriti. Prižgal si je komodno cigareto in mislil bogve kam. Fina je odšla naglo navzdol. Tudi Ardigal se je počasi napotil za njo. Ko jo je došel, jo je predrzno objel in privil k sebi. In ona se ni branila. (Konec prihodnjič.) ustrašuim nastopom proti rimskemu pritisku in s svojo samozavestjo pri nas Cehih čuvstvo iskrenih simpatij in navdušenja, ki se množi od dneva do dneva. Že pred dvema letoma so priobčevali češki listi, pred vsemi »Svobodna Misel« vesti o Ricmanju, ki so jih povsodi čitali z velikim zanimanjem; letošnji kongres »Svobodne Misli« daje znova povod, da smo se spomnili na Vašo neustrašno občino. Od 8. do 12. septembra t. 1. bo namreč v Pragi mednarodni svetovni kongres »Svobodne Misli« to je svetovne zveze v obrambo pravice svobodno izražati svoje misli in svoje prepričanje. Vsa napredna Češka se sestane tu, vse prosvetne družbe, vsa izobraževalna društva vseh vrst, korporacije itd. bodo poslale delegate, no, ne samo to, tudi iz tujine pride mnogo delegatov; že danes imamo mnogo prijav iz Nemčije, Francoske, Italije, Rusije, Belgije, Španske, Portugalske, da, celo iz Argentini je in iz Združenih severnoameriških držav pribite zastopniki, ki delujejo na svojem polju za osvobojen je človeštva iz okov praznoverstva in predsodkov. Škoda bi bila, ako bi na tem sijajnem kongresu ne bilo zastopano po svojem poklicanem delegatu tudi Ricmanje, ki bi bilo od prisotnih pozdravljeno kot vzor občina, ki je z Rimom že obračunala; a povsodi se izraža mnenje, da bi bilo umestno, da bi bilo Ricmanje zastopano vsaj po enem delegatu, da bi tako svetu lahko pokazali, da so se tudi med nami našli možje, ki so praktično izvedli ločitev države od cerkve. Za dokaz, da ni pretirano, kar smo navedli, pošiljamo Vam praški list »Češki svet«, razširjen v 20.000 eksemplarih, ki priobčuje iz Ricnianj članek, ki iznova budi zanimanje za Vašo občino in izraža željo, da bi bila na kongresu zastopana tudi Vaša občina. Iz tega razloga Vas prosimo, spoštovani gospod predstojnik, da bi ta dopis, ki je namenjen ne samo na Vas, nego tudi na vse ricmanjsko prebivalstvo, izvolili prečitati in v našem imenu naprositi občino, da pošlje svojega delegata na kongres. Bodite prepričani, da ga bodemo sprejeli kot redkega gosta in da se bodemo potrudili, da se bo pri nas počutil kakor doma. V nadi, da boste ugodili naši želji, ki predstavlja željo na tisoče Čehov, pričakujemo Vaše prijazne odločitve ter smo Vaši prijatelji. Karel P e-lant, tajnik »Svobodne Misli«. V Pragi, 22. avgusta 1907.« — Ljubljanski škof v Wiirzbur-gu. V Wiirzburgu se vrši nemški katoliški shod. Oficijalno se imenuje »54. Generalversammlung der Katho-liken Deutschlands«. Kakor poroča »Festblatt« so se tega shoda udeležili sledeči škofje: nadškof dr. pleni. Abert iz Bamberga, wiirzburški škof dr. Schlor, misijonski škof Henning-haus iz Kine, mis. škof Gever iz srednje Afrike in — knezoškof Jeglič iz Ljubljane. Nad vse je značilno: 1. da je izostalo mnogo nemških škofov, dočim je prihitel na shod en slovenski škof; 2. da ni na shodu ne enega drugega tujega škofa kot Jegliča; 3. da ni šel noben drugi avstrijski škof na ta shod, razen Jegliča. Nerazumljivo je, kaj je imel avstrijski in povrhu še slovenski škof iskati na shodu katoličanov iz Nemčije. Še nekaj. § 4. pravil tega kongresa se glasi: Zur Teilnahme an den Verhandlun-gen und Abstimmungen der General-versammlung sind alle ersvachsenen Deutschen, katholischen Manner berechtigt, welche sich gemeldet ha-ben etc. Kako je torej prišlo, da je bil škof Jeglič pripuščen na ta nemški shod? Ali se je morda izdal za Nemca? Ali je nastopil kot pooblaščenec nemško klerikalne zveze in zastopnik pobožnih ljubljanskih nem-škutarjev? Čudno je vsekako, da je Jeglič edini avstrijski, edini slovanski škof, ki se je udeležil tega shoda, ki je namenjen Nemcem iz Nemčije. — Poglavje o svinjstvu je sprožil škofov list. Včeraj piše: Mi menili k>, da nikomur ne more škodovati, ako pride v svinjskega »Simplicissi-musa«, ker tudi še nikomur nič škodovalo ni, ako je prišel v »Narod«, ki je vendar v svinjarjenju že davno prehitel svojega monakovskega kolega.« — V tej psovki tiči lep kompliment. »Simplieissimus« je danes prvi evropski satiriški list in se mi takega kolege prav nič ne branimo. Če smo ga še prehiteli v razkrivanju duhovskih lopovstev in nečednosti, je to za nas le častno. Rak se mora izžgati in svinjarstva, ki jih uganjajo »Sloven-eevei« na Kranjskem se ne dajo drugače odpraviti, kakor z brezobzirnim razkrinkavanjem. Kar smo kdaj storili v tem oziru, je dobro in koristno, je pošteno in plemenito delo. Škofov list pravi, da to še nikomur ni nič škodovalo. Lepe razmere morajo vladati med kranjskimi klerikalci, da jim nič ne more škodovati. Torej ni tam nič pravice, nič poštenja, nič morale več. »Slovenec« bo že vedel, kako je. Kaže se celo,da ima prav in da je res tako, da pri klerikalcih nikomur nič ne škodi. Potem pa tudi ni treba, da bi bili še dalje tako usmiljeni, kakor smo bili zdaj časih. Saj ne bo nikomur nič škodovalo, če pojasnimo svinjstva, ki jih je zakrivil tisti mazil j enec Gospodov, ki ga je pri Krškem are to val policaj, če opišemo metodo ali verskonravne vzgoje, ki jo je praktikoval drug tak izvoljenec blizu Ljubljane, ali če priobčimo pisma, ki jih je pisal neki duhovnik bivšemu frizerskemu pomočniku Bukov-nikovemu,ali pa pismo, ki ga je iz goriškega le m ena t a nekemu dekletu pisal tisti prasec, ki sedaj v »Slovenče-vih« predalih psuje »Slov. Narod«, da svinjari. Se Govedie bi zarudel sramu, Če bi čital to pismo »Sloven-čevega« moralista. Saj nikomur nič ne škodi! — Jurčič in »Narodna tiskarna«. Znani ljubljanski prelagatelj, ki zadnje čase v zakotnem kamniškem listu kakor Krpanova kobila bije okoli sebe ter v kruhoborski nevošč-ljivosti in škodoželjnosti črti in blati v narodnem delu preizkušene može, se je zadnjič z brezstidno predrznostjo kakor Brdavs v Krpanu zaletel tudi v »Narodno tiskarno« ter ji očital, da jez ^dajanjem Jurčičevih zbranih spisov na naravnost nepošten' način obogatela. V naglici smo že na primeren način zavrnili ta infamni napad ter dokazali, da »Narodna tiskarna« z izdajanjem Jurčičevih zbranih spisov ne samo ni imela nobenega dobička, ampak naravnost izgubo. Danes pa hočemo dokazati na podstavi tiskanih virov, kako je ta sežgani tat tuje časti nesramno lagal. Po Jurčičevi smrti se je leta 1881. ustanovil »Osnovalni odbor za Jurčičev spomenik«. Odbor si je postavil nalogo z narodnim skladom Jurčiču postaviti trojen spomenik: nagrobni kamen pri Sv. Krištofu, spominsko ploščo na pisateljevem rojstnem domu in izdanje Jurčičevih zbranih spisov. (Glej »Ljubljanski Zvon« L, str. 387). Prvo nalogo je odbor rešil leta 1881., drugo leta 1882. ter začel tudi izdajati Jurčičeve spise. (»Ljubljanski Zvon« L, str. 707, II., 380 in 573). Odbor je mislil, da se bodo ljudje za Jurčičeve spise kar trgali; zato je v dveh letih (do konca 1884. ) izdal tri zvezke. Ker se je večina nabranih novcev porabila za nagrobni spomenik in za spominsko ploščo, bi bilo nadaljnje izdajanje zbranih spisov samo tedaj zagotovljeno, ko bi se z izkupilom prvih zvezkov mogli zalagati poznejši. V tej nadi se je pa odbor bridko varal. Čujmo, kaj piše o tem urednik »Ljubljanskega Z^-ona« (IV., str. 771) : »Sramotno je za našo inteligenco in ves naš »narodni ponos«, da se tako slabo izvaja ta lepa narodna knjiga. Prvega, drugega in tretjega zvezka se v p o 1 d r u g e\m letu ni prodalo niti za 300 gld. in na prvih pet zvezkov se je oglasilo iz vseh slovenskih pokrajin samo 2 1 naročnikov. Ako slovenski narod ne bode iskrene je kazal svoje hvaležnosti prvemu pripovednemu pisatelju našemu, nego jo je kazal doslej, ter ne rajši kupoval njegovih spisov, bode prisiljen odbor ustaviti izdajanje Jurčičevih zbranih spisov; potem pa tudi nihče ne govori o našem razumništvu, o naši zavednosti in o narodnem ponosu slovenskem.« Navzlic temu je odbor leta 1885. izdal še četrti in peti zvezek, stroškov za tiskanje in vezanje teh dveh zvezkov pa ni mogel poravnati. Odbor je o svojem poslovanju priobčil štiri račune (»Ljubljanski Zvon« II., platnice 2. zvezka, III., plat. 3., V., plat, 2. zv., VI, plat 3. zv.) Zadnji račun kaže 44 gld. 76 kr. prebitka, a s tem prebitkom je bilo poplačati še stroške za četrti in peti zvezek, ki so za tiskanje in vezanje znašali 13 6 0 g 1 d. Odbor je zašel v zagato, ki si ni mogel pomagati iz nje. V tej sili mu je priskočila na pomoč »Narodna tiskarna«. Dasi-oe bila tisti čas sama v kritičnem položaju, je iz hvaležnosti do Jurčičevega spomina prevzela nadaljnje izdajanje njegovih spisov, kar je tudi »Ljubljanski Zvon« (VI., str. 190) naznanil tako: »Odbor za Jurčičev spomenik, ki je doslej izdajal Jurčičeve zbrane spise, je odstopil lastnino in nadaljnje izdavanje teh spisov »Narodni tiskarni« pod tem pogojem, da se ona zaveže nadalje izdajati zbirko Jurčičevih spisov, o njih voditi poseben račun, oskrbovati pri Sv. Krištofu Jurčičev grob ter po sklenjenem končnem računu polovico čistega dohodka izročiti »Matici Slovenski« za Jurčičevo ustanovo . . .« Prebitek četrtega računa v znesku 44 gld. 76 kr. je odbor izročil »Slovenski Matici« ter se razšel. — To je čista resnica. Kdor drugače govori, stvar zavija. Kakšen »velikanski dobiček« je naredila »Narodna tiskarna z Jurčičevimi spisi, smo povedali že zadnjič. — Čudež na Brezjah. Imenitno so se pogodili na Brezjah. Škofov list prijavlja celo klobaso o čudežu, ki se je zgodil na Brezju. Na vse načine trobenta j o o tem čudežu, samo nobenega zdravnika ni dobiti, da bi to trobentanje podprl s svojim imenom. Zaje, Dol-sak, Robida — še teh se ne upajo poklicati, dasi bi pošteni ljudje v takem slučaju najprej poklicali zdravniške avtoritete, predno bi se sploh upali javno nastopiti. Toda ti naši klerikalci tega ne bodo storili, saj jim je le za k š e f t, le za denar, le zato, da bi lahkoverno in nerazsodno ljudstvo zvabili na Brezje in je tam o ž e m a 1 i in drli kakor že znajo. — Občinske volitve v Kranju so se vršile dne 27. in 28. t. m. pri precejšnji udeležbi, brez vsakega boja. Klerikalci, v svesti si svoje onemoglosti, se seveda volitev sploh niso udeležili, in izvoljeni so bili v mestni zastop skoro soglasno vsi po meščanskem volilnem odboru priporočani narodno-napredni kandidati, in sicer v III. razredu: Ciril Pire in Iv. Rakovec z 93 glasovi, Al. P e č -n i k , Janko Sajovic in An t. Šinkovec s 91 in Jo s. Kovač z 89 glasovi. Za namestnike so izvoljeni: Iv. Jagodic, Mat. A ž m a n st. in J o s. Bučar. — Spremembe pri finančni straži. Za višje respiciente so imenovani respicienti Iv. Lončar, Fr. M o d i c in Iv. K r e n; za respiciente nadzorniki Fr. K o g e j , Iv. Flori-j a n č i č , Fr. K a r 1 i n in Jos. V i -d i c. Premeščeni so titularni respicienti Ant. M u c iz Mengša v Črnomelj, Andrej W e b e 1 e iz Črnomlja v Postojno in Fr. K a r 1 i n iz Postojne v Mengeš; nadpazniki Fr. S a 1 e r iz Žužemberka v Ljubljano, Peter G o 1 o u h iz Mengša v Črnomelj in Jak. H i r s c li m a n n iz Postojne v Mengeš; pazniki Iv. R u pni k iz Ljubljane v Žužemberk, Fr. S m r d a iz Črnomlja v Postojno, Ant. W e r 1 i iz Kočevja v Ljubljano in Josip Hren iz Ljubljane v Kočevje. Na novo sta sprejeta v službo paznika Jos. B e g u š in Iv. L e n a s i. — Novi ravnatelj državne železnice v Beljaku. Dosedanji vodja be-ljaškega ravnateljstva vladni svetnik K. Wagner je postal dvorni svetnik in ravnatelj. Novi ravnatelj je rodom Gradčan, a za njegovo politično prepričanje govori najglasneje dejstvo, da je častni meščan v Orni-govem pašaliku, Ptuju. — Iz justične službe. Pravosodni minister je imenoval dvornega tajnika pri najvišjem sodišču d r. AntVvna P o v š i č a za deželno-sodnega svetnika pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu. — Črnogorski red je dobil urednik »Slavenske Misli« v Trstu A n -te J a k i č. Knez Nikolaj ga je odlikoval z oficirskim križcem Danilovega reda. Planinski sestanek bo dne 4. septembra zvečer in dne 5. septembra dopoldne na Lisci. Užgali bodo kres in užigali umetnini ogenj. Zjutraj bo budnica potem streljanje na dobitke. Za jed in pijačo je dobro preskrbljeno. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja, da bodo imeli filijalni poštni uradi Ljubljana 3 (Cesarja Jožefa trg), Ljubljana 4 (Stari trg) in Ljubljana 5 (Vodmat) od 25. avgusta dalje za promet s strankami sledeče uradne ure: ob delavnikih: od osmih dopoldne do ene popoldne in od treh do sedmih popoldne; o praznikih: od osmih do dvanajstih dopoldne; ob nedeljah: od osmih do enajstih dopoldne. Agitatoričen shod podružnice Ljubljana I. društva avstr. slug v Novem mestu. Da se pridobijo tudi tovariši z Dolenjskega prepotrebni organizaciji tega stanu, priredilo je vodstvo te podružnice shod dne 25. avgusta v restavraciji g. Jakaca v Novem mestu. Shod je bil dobro obiskan in so bili vsi sloji stanu zastopani, vendar smo pričakovali večje udeležbe iz drugih mest Dolenjskega. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Mežnaršič, sluga okrožne soduije, ki je pozdravil zastopnike Ljubljanske podružnice, ter dal besedo načelniku podružnice, ki je po uvodnem odzdravil z vidnim navdušenjem za stvar predaval sledeče: Težko mi je bilo, ko se niste ravno vi, ki ste mi rojaki po krvi in nagnenju, ki ste mi sodrugi v trpežnem našem boju, odzvali našemu pozivu, pristopiti k stanovski organizaciji. Žal mi je, da smo tudi mi predolgo bdeli v tmini in voljno prenašali težko breme soci-jalnega našega položaja in priznani, da nas je moglo še le dejstvo materijalnih uspehov, katere so nam priborili naši sobratje, dunajski kolegi z lastno požrtvovalnostjo in z lastnini naporom, zdramili iz te letargije. Sklenili smo tedaj osnovati podružnico našemu društvu ter s tem podpirati in podkrepiti njegovo stremljenje. Saj je tudi jasno, da bi bilo ne- * čuveno, da bi pustili naše tovariše se same boriti in denarno trpeti za vse, sadove njih dela pa da bi z radostjo sprejeli in vživali. To bi bilo sramotno in nevredno, vsakega našega stanu, čigar dokaz je bilo doslej še vedno poštenost in neporečnost. Sve- ta dolžnost je tedaj slehernega našega stanu, da podpira in se- pridruži celotni organizaciji, ki je temelj naši bodočnosti. Naše stremljenje je naperjeno v korist vsakega. Napredek se razširja povsodi, toda ne v vsem v našo korist. Napredek prinesel nam je tudi nepopisno draginjo, ter s tem vrednost denarja zmanjšal, kar je bilo nekdaj veliko je sedaj nič. Treba je torej na vsak način tudi nam napredka, a ta je dosegljiv le z združenimi močmi. Naše društvo ima ravno sedaj velikansko nalogo in deluje m umorno v zvezi z nam naklonjenimi državnimi poslanci. Treba je pa seveda tembolj, da se društvo od vseh prizadetih krogov podpira, da je k< ^ stavljeni nalogi. Na naše prizadevanje posrečilo se je nam pridobi predsednika našega društva na Dunaju, ki pride na naš glavni shod dne 8. septembra 1907. Predaval bode o delovanju in stremljenju in o uspehih društva, poročal bode o namerah za bodočnost ter razpravljal o pomenu zborovanja delegatov dne 14. septembra na Dunaju. Povabim torej vse navzoče, da se udeležite našeg glavnega shoda dne 8. septembi 1907 v Ljubljani ob 3. uri popoldn-v hotelu »Ilirija« in preje pristopit" k našemu društvu kot udje v kori^ celotnega stanu in sebi.V daljnjih gi vorih enakega smisla so predavali na to še kolegi Ljubljanske podružnh 0 položaju, neki tovariš o raznovi nostih, lokalnega pomena, ravno t; neki drugi tovariš o prenaporno-službovanja. Zastopnik cestarjev je v svojem govoru navedel zares presenetljive stvari o denarnih kazni katere se cestarjem nalagajo in ki znašajo kar po 10 do 15 K na rnese*. Skoraj neverjetno z ozirom na pla< 50 kr., a resnično. Po zaključku si da prijavilo je okolo 30 tovariš, svoj pristop k društvu. Ljubljanski tovariši so obžalovali, da so morali vsled zadnjega vlaka že ob 4. uri popoldan zapustiti preprijazni se^ nek z dolenjskimi kolegi. Na sviden tedaj na 8. septembra 1907 v Ljuh-ljani na glavnem shodu. — Iz pisarne slovenskega gledališča- člani slovenske drame, opere in operete (razen zbora in kompar-zerije) se prosijo, da se snidejo v nedeljo, 1. septembra, ob 10. dopoldne v gledabšču (dvorana). — Vodstvo slovenskega gledališča v Ljubljani. Splošno slovensko žensko drilfttvO opozarja svoje članice ca veselico političnega in prosvetnega druStva za Krakovo in Trnovo, ki bo dne 8. septembra pri Steinerjn. ,,Svoboda" Vsi dotičmki, ki -dobili 1. štev. nSvobodea, glasilo svobodnega in naprednega dijaštva, naj nam blagovolijo poslati kar najhitreje v povrnitev stroškov mal dar, da b demo kmalu z vsem na jasnem. T slov. akademiki, ki žele naš list iu hočejo zanj kaj darovati, naj pošljejo darove na uredništvo nSlov. Nar.u ali pa naravnost na nSvobod< -. Celje. Vsi svobodomisieoi na dan in na pomoč! V Celju dne 27. avguva 1907. Uredništvo „Svobode- Slov. planinskega društva osrednji odbor poživlja Člane in prijatelje planinstva, da se ude eže i m mi ve planinske veselioe „Planin-skega sejma- pri Sv. Frančišku v gorenj« Saviuski dolini (pri Ljubne ki jo priredi savinska podružnica v prid Frisohaufove koče na Oferešjju v nedeljo, dne 1. septembra pop, dne. Iz Ljubljane se potuje najbolje Čez Kamnik in potem ali peš ali z vozom do G-ornjega grada, kjer bodo vozovi do Sv. Frančiška preskrbljeni. Po veselici se vrše izleti v Logarsko dolino in v Grintavce. Veliki vojaški oddelki pod poveljstvom tržaškega brigadirja generalnega majorja Semue so marširali včeraj popoldne skozi Ljubljano proti Medvodam. Na čelu je vozila nad > voz broječa bagažna kolona s kmečko vprego. Pehota, ki je v Rudniku eno uro počivala, je bila vsled naporne hoje in nadležnega prahu precej izmučena. Nič bolje se ni godilo eska-dronu dragonoev na penastih konjih. 87. pešpolk iz Pulja je maršira! s svirajočo godbo na čelu. Nekako ob treh mu je sledil 97. pešpolk iz Trsta; za njim pa je korakal bataljon lovcev in večji sanitetni oddelek. fc>H so na oesarske vaje na Koroško. Umrljivost v LJubljani nikakor ni taka, kakor jo slikajo nekateri listi. Glasom izkaza tukajšnjega mrliško - popisnega urada je bilo do vštetega 28. t. m. naznanjenih 8St> slučajev smrti — izmed teh jih je umrlo za legarjem 9 oseb — dočim jih je bilo lani v i3tem času, in takrat ni bilo legarja ali kake druge kužne bolezni, umrlo 887 oseb, torej 1 več nego letos. Pri tem pa je treba pripomniti, da ne bi bilo nič čudnega, tudi ko bi bilo letos več mrličev nego lani, saj število ljubljanskih prebivalcev itak trajno narašča. Mota na svojem mestu se je pri zadnjem romarskem vlaku posebno izkazoval neki mlad — kaplan-Ker je videl, da njegovi starejši tovariši niso za porabo, se je podvizal, da ustreže vsem potrebam, da se pri odhoda vlaka kaka romanca ni ponesrečila. Sukal se je okoli vosov, kakor pravi strokovnjak. Povsod si ga videl, pri sprednjem kakor pri zadnjem vozu, prav povsod je mož kazal svojo spretnost tako, da so ga ljudje kar občudovali. Svojo pozornost pa je obračal le na mlade, brhke romarloe, dočim se za stare revioe in za otroke ni nič brigal. Mladim jo posebno rad pomagal s fizično močjo v vozove. V Idrijci je 24. t. m. utonil hlapec Jos. Gnezda z Vojskega. Gnal je kopat konje svojega gospodarja Pidiča pod jez v bližini oinobrske tvornice. Konju, ki ga je jahal, je v vodi spodrsnilo, da je padel in pokopal pod sabo Gnezdo, ki se vsled tega ni mogel rešiti, dasi je znal plavati. Umrla je v Postojni gospa Ivanka Presl roj. Zupan, stara 23 let. N. v m. p! Načrti za meščansko solo v Postojni. Kakor znano, je razpisal c. kr. okrajni šolski svet postojnski tekmovalnim potom dve darili za napravo najlepšega načrta za meščansko šolsko poslopje. Kakor se nam iz verodostojne strani poroča, je tekmovalo vsega skupaj 14 arhitektov s svojimi načrti. Presojevalni odbor, kateremu je načelo val deželni stavbni svetnik Klinar, je imel te dni svojo sejo v Ljubljani in priznal prvo darilo arhitektu Jos. C o s t a Perari v Trstu, drugo pa Makso Zbrisa ju, stavbnemu voditelju kranjske ctavbinske družbe. Iz Ljubna na Gorenjskem se nam piše: Prostovoljno gasilno društvo je pričelo ta mesec zidati svoj „L^asilni doma. Stavba bo priprosto •a lepo izdelana, in sicer po načrtu, ki ga je izdelal brezplačno g. Ljud. Stricelj ml. v Ljubljani. Bodi izrečena g. Striclju najpresrčneja zahvala za to blagonaklonjenost in sploh za vso prijaznost, izkazano našemu društvu. Slovesna otvoritev bode spomladi prihodnjega leta. Cestni mojster S. Kolb v Javorniku je upokojen in njegovo mesto razpisano do 15. oktobra. Iz Zagorja ob Savi. Velika ljudska veselica, ki so jo priredila zagorska narodna društva v korist fondu za „Sokolski doma, je nad vse pričakovanje izvrstno uspela. Po izvajanju prostih in orodnih vaj zagorskih Sokolić in Sokolov se je razvila neprisiljena prosta zabava, pri kateri so vrle narodne dame, na čelu jim gospa dr. Zamikov a, v okusno okrašenih paviljonih postregle gostom z izborno pijačo in okusnimi jedili. Na ražnju pečena janjca sta kmalu posla. Pozornost vseh gostov pa so obračali nase prekrasni dobitki, ki jih je bilo čez 100. Neumorno sta ves oas delovala slav. rudniška godba iz Trbovelj in zagorski tamburaški klub, ki jim bodi izrečena najtoplejša zalivala. Par lepih pesni nam je zapel pevski klub „Zagorje**, ki se sedaj pod pevoučiteljem g. Vaštetom kaj izvrstno razvija. Bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala cenj. damskemu in moškemu veselič-nemu odboru za njih De umorni trud v prid tako prepotrebaemu „Sokol->kemu domu"! Na zdar! —d— Nove klerikalne posojilnice v Celju Generalni štab se je sešel 28. avgusta k odločilni seji. Šlo je med drugim tudi za to, ali pristopi nov denarni zavod k celjski „Zadružni zvezi" ali pa h klerikalni — kranjski. Vederemo! Zblaznel je v Mariboru tamošnji trgovec Ignacij Lorber. Prepeljali so ga v blaznico v Feldhof pri Gradcu. Verska nestrpnost. V Radgoni je umrl 19. t. m. Srb Mihojevič v tamkajšnji deželni bolnici. Pokojnik se je prišel zdravit v radenske toplice, a ker se mu je bolezen nevarno shujšala, so ga prepeljali v bolnico v Radgono. Nekaj ur pred smrtjo je prišel k Mihojeviču radgonski kaplan in ga dal v poslednje olje v mnenju, da je bolnik katolik. Kasneje je kaplan izvedel, da Mihojevič ni bil katolik, marveč pravoslavne vere. Zato je izjavil, ko so prišli pokojnikovi sorodniki k njemu glede pogreba, da se sme pokojnika pokopati na katoliškem pokopališču samo v onem kotu, ki je določen za samomorilce, na da bo mrtveca sicer pokopal, toda ne v ornatu, marveč samo v civilni obleki. Ker sorodniki teh poniževalnih pogojev niso mogli sprejeti, da bi Mihojeviča pokopali kakor kakšnega zločinca, so se obrnili na radgonskega protestantskega župnika s prošnjo, naj ga on pokoplje. In protestantski župnik ni samo dovolil, da so smeli pokojnika pokopati na odličnem mestu na protestantskem pokopališču, marveč je tudi drage volje opravil pri pogrebu cerkvene obrede, ki jih predpisuje protestantska cerkev. In tako se je zgodilo, da se je ob grobu brata Slovana molilo nemški, ker je imel Nemec pred veličastvom Smrti več spoštovanja in pietete, kakor pa brat Slovenec, ki je ie vzpričo vseporavnajoče smrti sovražil v brata Srbu — drugo ver ca! O ta nesrečna verska nestrpnost naše katoliške duhovščine, ki ne miruje niti vzpričo veličanstva smrti! Brezuspešno delo Uprava državnih železnic je hotela preložiti s v/o j o progo Spodnji Dravograd-Volš-perk, in sicer so začeli že spomladi kopati skozi gorovje med Labodom in Ettendorfom predor. Po parmesečnem kopanju, kar je provzročilo velike stroške, so sedaj spoznali, da je vsa gora do najnižjih plasti iz gibljive zemlje ter je predor sploh nemogoč. Pri kopanju so bili uposleni največ Slovenoi iz Notranjske in Primorske. Knjižnica akad društva „0o« rotana" Razveseljivo je dejstvo, da da so začeli slovenski akademiki s podrobnim delom na polju ljudske prosvete. Nikier na Slovenskem ni to delo važnejše kakor na Koroškem, kjer se v šoli slovenščina popolnoma zanemarja in ljudstvo ne dobi skoro druge slovenske knjige v roke kakor knjige „Družbe sv. Mohorja, ki so pisane v znanem duhu in med katerimi se nahaja vse preveč nabožnih knjig. Akademiki so prišli na preko-ristno in prehvalevredno idejo: ustanavljati ljudske knjižnice, ki so na Koroškem neprecenljive vrednosti. Zdaj se je otvorila taka knjižnica skoro na skrajni jezikovni meji severno od Vrbskega jezera v Srejah pod Strmcem, kjer je še mnogo zavednega slovenskega ljudstva. Prelepa je bila slovesnost otvoritve te prevažne knjižnice; z velikim zanimanjem se je sešlo ljudstvo v Srejah, kjer je otvorii zborovanje zadnjo nedeljo v imenu akad. društva „Goro-tanau gosp. cand. iur. Josip Biser, razložil namen knjižnice ter podal potem besedo gosp. odvet. kand. dr. Jos. Oblaku iz Celovca. V navdu-šujočem govoru je pojasnil dr. Oblak zbranemu ljudstvu, ki je z oči vidno pozornostjo poslušalo govornika, pomen samoizobraževanja s čitanjem knjig in se posebej slovenskih knjig na Koroškem z ozirom na znane razmere; posebno je poudarjal narodnostni moment, ki leži v ustanovitvi slovenske javne knjižnice tu gori na meji. Navdušeno pritrjevanje od strani občinstva je pričalo, da je govornikova izvajanja dobro razumelo. Ko je nato še akademik Čemer predaval o zgodovini Slovencev, ter je za njim govoril še g. Ferdo Lavrinc na srce zborujoČih, se ljudstvo kar ni hotelo raziti ter želelo poslušati Še naprej lepe govore. Zato je gosp dr. Oblak še enkrat v svojom končnem govoru zlasti opozarjajoč na lepoto slovenskega pismenega jezika in književno bogastvo malega, a velenadar-jenega naroda, ki je dal svetu že toliko odličnih mož, pozival ljudstvo, da črpa iz knjig ljubezen do svojega naroda in jezika, ki je temelj narodne zavesti. Pevaje narodne pesmi se je ljudstvo razšlo. Bil je lep dan, ki dela čast prirediteljem, ki so si napisali na svoj prapor: naprej v znamenju ljudske prosvete! C. Žnleznica na Veliki Zvonar Železniško ministrstvo je podelilo Redlichu in Bergerju na Dunaju pred-koncesijo za ozkotirno električno železnico iz Gornje Bele do Sv. Krvi in od tam na Veliki Zvonar (Klek). Narodna si a vnos t na Prošeku K veliki narodni slavnosti, kojo priredi pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku dne 8. septembra t. 1., so se nadalje priglasila sledeča slavna društva: pevska društva: 9.) „Danicau, Kontovelj, korporativno ; 10) „Skala", Sv. Križ, korporativno; 11.) „Nabre-žinau, Nabrežina, korporativno z zastavo; 12) „Zarjau, Kopriva, korporativno z zastavo; 13.) „Domu, Re-pentabor, korporativno z zastavo; 14) „Zvon", Opčina, korporativno; 15.) „Lira", Komen, korporativno; 16) „Napreju, Dornberg, korporativno ; 17 ) „Brjeu, Brje, korporativno z zastavo; 18.) „Rihenberg", Rihen-berg, korporativno; 19.) „Adrija", Barko vije, korporativno z zastavo; 20. ) „Draga", Orlek, korporativno ; 21. ) „Kolo", Trst, po deputaciji z zastavo ; 22.) akad. ferijalno društvo „Balkan", Trst, po deputaciji; 23.) „Delavsko podporno društvo", Trst, korporativno z zastavo; 24) „Trža-Ško podporno in bralno društvo", Trst, po deputaciji; 25.) PrvaŠki „Sokol", Prvačina, korporativno z godbo. — Slavna bratska društva, bliža se oni slavnostni dan, ko zaori prekrasna slovenska pesem tja preko valov naše mile „Adrije". Od daleč in blizu pri-hitite k nam bratje, da si ponovno prisežemo: „Vse za narod, domovino!" Poživljamo vsa še ostala društva s prisrčno prošnjo, da se nemudoma priglase, da nam omogočijo čim prej sestaviti bogat in obširen spored. Dosedaj je priglašenih enajst društvenih zastav, 21 društev sodeluje korporativno, Štiri pa po deputaciji. Veličasten zbor, broječ nad osemsto pevcev, bode pel prekrasno našo pesem „Morje adrijansko". Ker prihite že v jutro mnogi bratje k nam, napravimo predpoldne ob 10. uri izlet v Miramar, ter si skupno ogledamo predivni park in grad. Torej do vidova! Odbor. Poskusen samomor v Tratah V torek ob 11. ponoči je v Barko vlju skočila v morje neko mlado, lepo dekle. Redar, ki je to videl, je skočil za njo in jo rešil s pomočjo na obali se nahajajočih ljudi. Dekleta, ki si je hotela končati življenje, so prepeljali v bolnico. V bolnici ni hotela povedati niti svojega imena, niti vzroka, zakaj si je hotela končati življenje. Is Krapinskih topilo se nam piše: Mesec avgust se sicer bliža koncu, a vzlic temu je tu še tako živahno, kakor je bilo letos v dnevih glavne sezone. Eni odhajajo, drugi prihajajo, a število kopaliških gostov je pri tem vedno večje. V to krasno kopališče je doslej prišlo 4810 oseb, torej za 765 več kakor lani. Da je tako, ni samo posledica tega, da je kraj, kjer leže Krapinske toplice, krasen in zdrav, a železniška zveza na vse strani vprav izvrstna, nego je glavni vzrok te velike frekvence v prvi vrsti to, da neprestano širijo glas o zdravilnosti teh toplic oni, ki so tu okrevali od težkih bolezni, kakor kostoboli, revmatizma, nevralgij, nevrastenij in raznih ženskih bolezni. Dne 1. septembra se začne zaključna sezona, v kateri so cene stanovanjem znižane za 25%. Ker so jesenski dnevi v tem kraju takorekoč brez izjeme topli in lepi, kopališko poslopje pa tako izvrstno zidano, da so stanovanja, kopeli, restavracija, Čitalnica in kopališka dvorana pod eno streho in spojeni s kurjenimi hodniki, je tudi v hladnih dnevih nemogoče, da bi se kdo prehladih Pohvaliti je tudi restavracijo, kjer so jedila okusna, oene zmerne in postrežba dobra. Kar v jesenski sezoni še posebno priporoča Krapinske toplice, je to, da je tu prilika, uživati vsakovrstno sadje, zlasti sladko grozdje. Trta je dobro rodila in se grozdje že prodaja. Kar je tu povedano, je le malenkost tega, kar bi se moglo povedati, zadostuje pa v dokaz, da je tudi jeseni ugodno in koristno muditi se v Krapinskih toplicah. 8 COSto« Včeraj in predvčerajšnjim ponoči so bile šipe pri podiranju šentjakobskega župnišča trem pekovskim pomočnikom tako na poti, dasi v svoji „fajhtnosti" niso mogli napraviti drugačne zabave, kakor da so jih bombardirali s kamenjem, kar je zbudilo vse v tamošnjem obližju stanujoče stranke. Vsi trije so znani in dobijo za to zabavo zasluženo plačilo. — Predvčerajšnjim so se v Igriških ulicah sprli štirje hlapci in si naposled skočili v lase. Ker se je enemu zdelo škoda pesti, je prijel za „krepelec" in pričel ž njim po svojem nasprotniku udrihati, drugi pa ga je nameraval naskočiti z vilami, kar mu je bilo pa še pravočasno preprečeno in tako je napadanec odšel le z lahko telesno poškodbo. Spor se bode poravnal pred sodiščem. — Stari nad-ležnež. Včeraj popoldne, ko je po Dunajski cesti korakal 97. pešpolk, katerega je gledalo nebroj občinstva, je začel policiji znani in že predka-znovani vagant Mihael Vojska ljudem nagajati, da je moral vmes poseči stražnik. V tem je pa Vojska, kakor že običajno začel obsipati še stražnika in ko mu je ta napovedal are-tovanje, je postal tako silovit da ga je varnostni organ mogel le s pomočjo dveh gospodov ukleniti in še le, ko mu je prišel na pomoč tovariš, ga je bilo moč spraviti v varnost. Tudi ta ne odide zasluženi kazni. Nesreča. Včeraj je zgrabil v Trojani m lati In i stroj za desno roko Simona Odloma, kateremu je skoraj odtrgal štiri prste. Prepeljali so ga v deželno bolnišnioo. Izgubljene In najdene reči. Posestnica g. Oecilija Mejačeva je izgubila črno denarnico, v kateri je imela do 10 K denarja in očali. Šolska učenka Ana Janežičeva je našla svilnat solnčnik, šolska učenka Bogdana Ferenčakova pa nekaj denarja. Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 100 Slovencev in Hrvatov. „Društvena godba ljubljanska priredi danes v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulioe društveni koncert. Začetek ob osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin. * Drobne vesti. Dalmatinski in nižjeavstrijski deželni zbor sta sklicana na dan 9. septembra. —R umunski kralj Karel pride 25. septembra na Dunaj ter obišče cesarja. — Vesto sestanku med nemškim cesarjem in saškim kraljem na gradu Pillitz ni resnična. — Italijanski minister Tittoni se je vračal včeraj v avtomobilu iz Gor. Štajerske skozi Beljak in preko Predila v Videm. — Zaradi legarja v Sarajevu se začne pouk v šolah šele 1. oktobra. — Spomenik avstrijski m i n p r u s k i m vojakom, ki so padli v vojni leta 1866., so od- krili danes na pokopališču v Dražda-nih. K slavnosti razkritja sta prišla tudi poveljnika avstrijskih polkov 21. in 42. — PorokaCiganaNvari-jazgrofico Vilmo Feste-t i c s je bila včeraj v stolni cerkvi v Šopronu. Za priči sta bila dva Cigana. Cerkev je bila natlačeno polna. — Italijanska kraljica — vdova Margerita je prišla na 3000 metrov visoko goro Monte Rosa k otvoritvi znanstvenega zavoda. —Z aradi poskušenega roparskega umora v avtomobil u je sodišče odredilo, da se zaprti dijak Hertzka preišče na duševno stanje. Izpred sofflffn. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Italijanov ni maral. V Korenča-novi gostilni v Naklem je sedela dne 10. t. m. večja italijanska drnžba. Navzoča sta bila tudi Janez P i č -man, posestnice mož iz Naklega, in njegov tovariš Jernej C e r n i v e c. Medtem ko se je Černivec mirno vedel, je Pičman Italijane dražil in jih izzival. Posledica temu je bila, da so oba iz gostilne iztirali in vezna vrata zaklenili. Umevno je, da ni bilo to po Pičmanovi volji, kajti jel je pred hišo razsajati in preklinjati. Otilija Piuttija je Pičmanovo razgrajanje jezilo. Da bi nemirneža odpodil, stopil je k vratom vkljub temu, da ga je tovariš Angelo Zanini zadrževal, boječ se kake nesreče. Piutti je vseeno odprl duri. V tem trenutku ga je zunaj stoječi Pičman trikrat vsekal z nožem tako, da mu je prerezal dve rebri in ranil jetra in vranico. Piutti je z vzklikom: »Mio Dio« stopil nazaj in se zgrudil. V tem nevarnem položaju so ga pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer je čez dva dni umrl. Pičman z vrača krivdo na tovariša Črnivca, češ, da se ta je sam hvalil, da je Italijanom z nožem pokazal. Priča Angelo Zanini z vso sigurnostjo potrdi, da je pri vratih dobro videl, kako je Pičman sam brez Črnivca z nožem proti Piutti ju mahal. Pičman vseeno taji svoje dejanje. Ker so priče podale povsem nejasne izpovedbe, je bil Pičman oproščen. Sirov napad. Bilo je dne 9. junija t. L, ko so šli tvorniški delavci France D o 1 i n a r , Matej G o r -j a n c in Peter B e v c iz Potokov po državni cesti skozi Koroško Belo na Javornik. Dolinar je nekoliko zaostal, tovariša sta pa v Kosmačevi gostilni na Javorniku izpila vsak vrček piva. Ko je prišel Dolinar na Javornik, ga je napadel Janez Jerman, delavec na Javorniku, brez vzroka in ga z zaprtim nožičem in z nekim količkom obdeloval. Med tem sta stopila Peter Bevc in Gorjanc iz gostilne. Tema se je Dolinar pritožil, da ga je Jerman tepel. Peter Bevc je stopil proti obdolžencu, kateri se je preskrbel z dolgim kuhinjskim nožem, ter mu očital, zakaj je Dolinarja oklal, ki mu ni nič hotel. Pri tej priliki je pa fant France Bevc, ki je ravno poleg prišel, z nekim lesom Petra Bevca po glavi udaril, tako da se je naprej nagnil. V tem trenotku pa mu je Jerman zasadil s tako silo kuhinjski nož v hrbet, da ga je moral v rani parkrat zasukati, predno mu ga je izvlekel. Tovariša sta ga spravila v delavsko bolnico, kjer je po preteku ene ure umrl. Obdolženec priznava dejanje, izgovarja se le, da je storil svoj čin v silobranu. Obravnava se je preložila, ker sta dve glavni priči pri orožnih vajah. Izgubljena eksistenca. Na zatožni klopi je danes sedel 291etni brezposelni Ivan K u k 1 a , pristojen v Rosice na Moravskem, zaradi hudodelstva goljufije. Za obtožencev o vzgojo so potrošili njegovi reditelji mnogo denarja. Po dokončanih srednjih šolah se je vpisal na univerzo in odločil za juridično fakulteto, kjer je ostal dve leti, ne da bi napravil izpita. Popustil je svoje študije in živel do leta 1906. na stroške svoje matere in očma v Ljubljani. Bil je kratek čas v službi pri tukajšnjem odvetniku dr. Furlanu za stenografa, a je bil kmalu odslovljen. Zapustil je potem svoje starše ter meseca oktobra m. 1. vstopil v odvetniško pisarno dr j a. Brejca v Celovcu, ki ga je pa po preteku enega meseca zaradi raznih ne-rednosti odpustil. Mesto, da bi se poprijel resnega dela, se je klatil po Avstro-Ogrski in živel od raznih sleparij, ter presleparjeni denar razkošno zapravljal. Njegove žrtve so bili večinoma prejšnji znanci in sošolci, katerim je bilo znano, da je Kukla iz imovite in poštene obitelji. Njegov siguren nastop, izdajal se je za doktorja prava, oziroma odvetniškega uradnika, je izdatno pripomogel, da je dokaj lahko svojo žrtev zapletel v nastavljene mreže. Oškodoval je tako štiri častnike, dva uradnika, restav-ra terja Lorber j a na Jesenicah, pa-sarja Jožefa Piškurja v Bolcanu in bivšega hotelirja v »Unionu« Josipa Kamposcha. Skupna škoda, ki jo je obtoženec povzročil, znaša 2270 K. Denar je izvabil na ta način, da je dotičnikom pravil, da je denar izgubil, in da ga bode telegrafiČnim potom vrnil, ali pa, kakor je na Jesenicah storil, da mu je zmanjkalo denarja na potu iz Celovca do Trsta, kjer ima substituirati dr. Brejca, in mora za svojega klienta založiti nek depo-zitum, a da je slučajno z denarjem v zadregi in ga bode telegrafiČnim potom vrnil. Vsakdo mu je radovoljno in brez pomiselka naprošeno vsoto posodil, ne sluteč, da je opeharjen. Neki častnik si je celo izposodil večjo vsoto denarja, da je obtožence vi prošnji ustregel. Le v Jesenicah se mu ni posrečilo izvabiti Ignacu Para za 100 K, ker se je temu vendarle dozdevalo nastopanje obdolženčevo sumljivo. Kukla svoje dejanje v polnem obsegu priznava. Vsled soglasnega porotniškega krivdoreka je sodišče Kuklo obsodilo na 21/2 leta težke ječe. Telefonsko m brzojavni Boročllo Dunaj 29. avgusta. Deželna zbora dalmatinski in nižjeavstrijski sta sklicana na dan 9. septemjbr a. C££>Praga 29. avgusta. Z ozirom na to, da češki dež. zbor še ni sklican, pišejo „Narodni Listyu: Vlada je od deželnega odbora zahtevala, naj se izjavi, ako želi, da se skliče deželni zbor. Dasi se je 'dež. odbor izrekel za sklicanje, vendar se vlada Še vedno pomišlja, ugoditi tej zahtevi. Vse kaže na to, da stoji vlada pod vplivom gotovih krogov, ki bi na vsak način radi preprečili zasedanje dež. zbora. Res je, da vlada ne more dobiti od nobene stranke jamstva, da bi zasedanje steklo po njeni volji, zato je naravnost čudno, da si pomišlja dež. zbor razpustiti. List zahteva, naj vlada Čimnajpreje odloči o usodi češkega dež. zbora. Kolonija 29. avgusta. Na danskem dvoru se na jesen zbero zopet odlični gostje iz vladajočih evropskih hiš. Najprvo pride v Kodanj grški kralj Jurij, kmalu nato pa angleška kraljica Aleksandra s svojo hčerjo. Četybo"carica-vdova prišla, Še ni gotovo. Skoraj gotovo je, da posetita letos danski dvor car Nikolaj in carica in govori se, da istočasno poseti Dansko tudi kralj Edvard v svrho, da se snide s carjem. Pariz 29. avgusta. Iz Tangerja poročajo, da kroži tam vest, da so uporna plemena naskočila Fez, vdrla v mesto in plenila, kar jim je prišlo pod roko. Pariz 29. avgusta. Iz Feza dohajajo poročila, da je tamkaj izbruhnila revolucija. Sultan AbdulAziz in njegovi ministri so baje ujeti v palači. Uporniki ropajo po mestu. Pariz 29. avgusta- V Cannesu se je potopil Čoln, v katerem so bili igralka Mer o de, odvetnik G re mi er in pisatelj Lormandis. Vsi trije so utonili. London 29. avgusta. Iz Tangerja poročajo, da ima Raisuli spričo poraza šerifske vojske namen odriniti proti Fezu in naskočiti mesto. Tanger, 29. avgusta. Po vesteh iz Feza je tamkaj položaj skrajno resen in nevaren. Maghzen El Mrani, ki je odšel, da pokori uporna plemena, je bil baje premagan in se je vrnil, sam ranjen v Fez, izgubivši vse svoje vojake. New York, 29. avgusta. Na pošti v Filadelfiji je eksplodiral paket, ki je bil naslovljen na tajnika finančnega ministrstva. Proti praha jem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznan« Taio-clin tinktura katera okrepčajo lasisče, odstranjuje laske in preprečuje Izpadanje las. 1 stelilenle« z navodom t krona. Razpošilja se s obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod T. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka i LJubljani, Ritljm cesta it. I polog novozgrajenega Fran Joierovega jabu. mosta. 10—35 Borzna poročila f,Kr#ditna bank« v Uradni kura! dun. bora« sy. na)ska renta srebrna renta V, 4% avstr. kronska renta. . 4i „ zlata „ . . ef, atrska kronska renta . 41, . zlata 4ČU posojilo dež. Kranjske 4118, posojilo mesta Spljet ••'/,•/. - - Zadar 4Vi*» bos.-herc. železniški- posojilo 1902 . . 4% češka dež. banka k. o e*) w m 9 l. o 4*///. zast. pisma gal. dež. hipoiečne banke . . pest kom. k. o. z 10 pr...... zast. pisma Innerst hranilnice.... zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . . f1/«-/. 2- P's- °6r- niP- Dan 4%e/e obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. 4*t,*/p obl. češke ind. banke 4*!e prior. lok. želez. Trst Poreč...... 4% prior, dolenjskih žel. t« 4 prior. juž. žel. kup. ' : 4» , avstr. pos. za žel. p. Srečke. Irečke od L 1860*/i . . . , od L 1864 . . . . tizske...... _ zem. kred. I. emisij? . - » - ogrske hip. banke , srbske a frs. lOCr- m turške...... lasilika srečke . . Kreditne . ... hiomoške > . . Krakovske , • . Ljubljanske . . . ■ Avstr. rdeč. križa 9 ... Ogr. , » • . . Rudolfove , ... Salcburške , . . Dunajske kom. . . . Delni««. lužne železnice ..... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke Ogrske „ . . - živnostenske » Premogokop v Mostu (Briix Alpinske montan . . F^raške Žel. ind. dr. . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe V»,m.. C. kr. cekin..... 30 franki...... 90 marke...... tovereigns....... Marke....... Laiki bankovci..... tublji........ beiarji........ žitne oeno v Budimpolti Dne 29 avgusta 190?. Tora*!* Pšenica za oktober , sa 50 l§ K 11*60 Rž m „ ...60.. 9 90 Kornza . oral 1908 ... 60 8 , 6'92 Oves oktober . . , 6C , . 8 26 BffeMtV. Nespremenjeno. Meteorolosično poročilo. Tiiia* nad cortis 8c6 Srednji «r*čnl tla* "86 0 mm. L|ubi|am' avgusta 1907. l»rn». 96 10 96 3 > 97 86 i 98 05 9686 96 45 114 90 * 11612 9»6& i 92 75 109 65 i 106*85 9fi*6H U93> I04'h0 i 102 - 9985 100 85 ' 9? 40 98 40 95 r-0 6 96 76 i | 96 25 99 — 10,,- 1-3 53 i 4 - 98 99 - 98 - 99 9926 l 25 9« 5 1 »bo 99 76 1 76 9§ V* a »a 99 7* 294 23 293 25 99 2' 10 >25 U7 50 149 50 S3V— 239 — 139-50 142 60 862 — 268 *>6« 25 27425 228 - Z33 — 98 102* - 1829 183 90 *!4C> 22-40 •18 — 424 — 86' 88*— 90- - 94 — 61 — 64- - 4* — 47 — *6 25 28 25 63 67 — 86 5 89-5U 4*8 — 434 — 163* 5 154-05 64875 649-75 780- - 179 — 634 25 tO 741-50 840 - 849' - 726 - 732 - 692 — 593 — 636 - 530*75 531 75 868-— 262 50 470 - 475 — 138 - 142 — 11 c5 11-39 19 14 1917 1*47 2353 13 99 24 06 117-85 1 7*55 96 70 95 90 1-53 2-54 484 6- Večje Število & > m Cas opazovanja Stanje baro- j metra j t mm I 1 h 2 -• -E- B Vetrovi Nebo 23 j 9 a* 738 6 ! 19 3 si. szah. jasno 29. i 7. a). 7388 13-2 er. jvzhod megla pt pop. 7b7 3| 27 9 1 bI. vzb. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 12 2 nor- male 17 4. — Padavina v mm 0 0 Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti iskrenoljubljene soproge, oziroma matere, hčere, vnukinje, nečakinje, sestrične in svakinje, gospe Ivanke Presl m. Zupan ki je danes 27. avgusta ob polštirih popoldne, po kratki mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 23 letu svoje dobe, mirno zaspala v Gospodu. Truplo drage pokojnice se bo v četrtek, 29 avgusta ob štirih popol. v hiši žalosti blagoslovilo in potem na tukajšnjem pokopališču materi zemlji izročilo k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tukajšnji farni cerkvi. V Postojni, 27. avgusta 1907. 2875 Žalujoči ostali. riev sprejema proti dobremu plačila Ivan Zakotrttk, tesaraki mojster| Dunajska cesta at 40. 1666 - 44 t» w *n 2830—3 pritlična hiša ■ lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, z vetiko Kletjo, se proda, na lepem prostora v ljubljanskem predmestju Novi Vodmat št 124. — Več se izve v hiši pri hišnem gospodarju. Trprti pomočnik Špecerijske in ielezninske stroke, vefcč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, teli pre meniti slu t bo. Kdo, pove nprav. „Sl. Naroda". 2861—3 Objava! Na oddajalnem skladiščil juž. železnice v I.|uI>1|huI 88 6 prodalo se bode jutri, v petek 30. avg. dopoldne ob 9 uri 3 z java. Podpisani Anton Repiž v Zapuiah izjavljam s tem, da sem 6. maja 1907 g. Štefana Šelja žalil brez povoda in obiamjem ter preklicem vse neosnovane žalitve in obdoliitve, katere sem takrat izrekel. Obenem se zahvaljuj sn g. Šeljn, da mi je odpustil kazen. Jtttton Htplč itfM Žapuio štev 24. z okroglim čolničkom (Ringschiff), dobro obranjen^ 86 proda zaradi pomanjkanja prostora prav C6O0 2854 2 ielenburgove ul. 6,1. nadstropje levo. Dva 2873-1 kislega zelja potom prostovoljne dražbe. Blago se lahko ogleda neposredno pred prodajo v omeojenem skladišču sprejme takoj Ivan Turiič, sobni slikar v Cerknici. Plača po dogovoru. Crlje se sprejmejo na dobro hrano In lepo zračno stanovanje v novi hiši v Kandiji prt Novem mestu. Oddaljeno od gimnazije 5 min. Naslov: „Stanovanje" poste rest. Novo mesto. 2818-3 Perutninorstuo JU AH Čl Ć" u Karlovcu na HrvaŠkem, o clllUowano k veliko srebrno kola|nu priporoča v nabavo za razploditev Čistokrvno pasmo perutnine, -4—5 mesecev stare: 2g69 Plymouth-Robs in Orpinston rumeni katerih razplod je nabavljen iz Angleške in nagrajen na vseh razstavah s prvo nagrado. Razpošilja tudi posamezne peteline za križanje In obnovitev krvi. Zdiavilisce Krapinske toplice na HrunšKem o cl f» m- t; mrse 1 e a o • Od zagorske iel. postaje Zabok-Krapinske toplice 1, od postaje Rogatec lok. železnice Grobelno Rogatec 2 vozni uri oddaljeno. Do 1. oktobra vozi omnibus vsak dan dvakrat v Zabok-Krapinske toplice, in sicer k vlakom Zabok, ki pride ob osmih 21 minut, ob desetih 29 minut dopoldne in ob štirih 13 minut popoldne; v Rogatec k popoldanskemu vlaku. Cene za stanovanja od 1. septembra naprej znižane za Z5%. Izvrstno urejeno lečiliša izborna restavracija, krasno sadje, posebno grozdje; milo podnebje itd. itd. 2872 1 Podpirani se nsojam javiti velecenjenemn občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem si nabavil I nov voz za prevažanje pohištva. Ji ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. M Dalje se priporočam za prodajo K 1} f> x* g 1x1 oga i m drv«. S Z velespostovanjem il^. JVtarlin tatnpert | 24bo-6 Ljubljana, Kolodvorsko ulice št 31. I| Ura z verižico za samo K 2-—. Zaradi nakupa velike množine ur razpoeitia šle-lijaka razpošiljalEiea : prekrasno pozlačeno 36-nrno precizijbko aro ankerico s lepo verižico za samo 14 &•— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prnako-ileiijslM razposlljevalnica P. WINDISCH v Zrakoma U/38. NB. Za neugaJHJoče denar nazaj- 2870 Zelo dobro vpeljana 2$an]ekuhuTi]a v hiiiini Ljubljane z mnogo odjemalci *e radi rodbibSRih razmer takoj ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20.000 gld. 276 -11 P^pudbe pod ^Priložnost 224" na uprđfetitfltvo ■ Slo venskega Naroda*. pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka Jtttisot Bergmanna&Ko. DeČin n.^L. Ta izvleček prekaša po svojem prirodnem barvanju las in brade vsa dosedanja barvila. Naprodaj v steklenicah po K 2*50 pri: O. Fettich - Frankheim v Ljubljani, m 2iu3-f> 200 bi. vina belega in rdečega ima na proda] po jako ugodni ceni na dronno in debelo vitez/ plem. Thierry v Sromljab pri Brežicah. 2722 7 Vse bližie se izve pri Francu Warletzu v Brežicah. V nojem se odda takoj dobro idoča z vso opravo vred, potem 2871—1 prodajalca in delavnica pripravna za vsako obrt. Istotam se pa tudi odda »t« nova nj & z 2 sobama in pritiklinami za 1. november. Naslov v upravništva „Siov. Naroda% »M«ko«viBiro«1ia4i ofraf«. v«. t*uwUm d*m: ZaTaraje poslopja in premtJhiine proti požarnim škodam po naj nitjih cenah fekode oeninle takoj in najknlantneje. Uiiva najboljši sloves, koder pt aluje. Dovoljnje ia čistega dobička iadatne podpore v narodne in obonokoristu* namene. Prva domača slouensko piuouoino G. AUER-jevih dedičev obu«.!!.... 1.1. «54. v Ljubljani, Wolfove ulic. štev. 12 m«i<>" — marčno pivo v sodcih in steklenicah ariporoia nlavnemn občinsta io spoitovanim goHtilDiiarjem svoje |V txboroo Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pusto« lemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1. D-^B B$D LE 9