81. Jtnflta. ■ IfNIJH^ 1 Bllt 1« IprUI JMIa Lll. lefo. .Sovcflriđ Nm od* vs^ft p# pcillf m kmjt btorfe Avgfeo-Ogpfce: a Nca£Qo: jato teto sk*p«j ttpnj. . K tt> uprtj . . . . K 65r— St w« : : ;; ; Jfc: »***** * « *«* ***: »• ■§•« • • • • • 5*50 cdo teto ptpf«| . • • . K Tfr— VpMfanJein glede buctsta* te naj priloži a odgovor rfnfiwfti ali mamka. gprraUtTO (ipodaj, prit«K taro). ■■»!!«■■ II— t §. HMtaALtf). iBMMtt te aifaaiain po pmMJaK» p*ottoru ta atear 1 mm vta* tor MMlnk prator po 30 vliurjev, prt vetkratnt pdobOM popmL fvmmo (cMk piootef)50 vbL ■oti aancaBn b^j avpm* ■■•«^*» vvu* i^^^ pv ihihhl ^aaaaj ■a bhm paHMM Bifteke krti aadat?« 4eaar|t se m atrtat aftaaar tsfcaC .Slovenski Narod- velja w L|ablianl i dostavljea aa dom ali Ce te hodi ponj: odo teto naofii . • . . K 58— I čctrt leta naprej . . . . K 15.— pol leta....., 29*— | na mesec.....K 5*— Posamtzna itevilka velia 30 vlnarjev. Dopisi naj te frankirajo. Rokoplsi se nevračajo. Pl •<■!!!»> i KamflOTm vlloa iL S (v t. nadstr. levo), telefon *!• 34. Juna" vsentilišMIi profesorici. Z ozirom na to, da je pododsek za medicinsko fakulteto v Ljubljani stopil v dogovor s prof. Zarnikom in prof. Mi-kuličićem v Zagrebu, donašajo zagreb-ške ^Novosti« od 31. marca članek, naslovljen »Naš medicinski fakultet in slovenska vlada«, v katerem čitamo: *$to se tiče profesora na našem medicinskom fakultetu, to je vlada bila pri tom sretno ruke i posabrala Je ponajvrsnije sile, koje uživaju odličan glas u nauie-njačkom svijetu. Stajalo je to i truda i žrtava, ali glavno je, da dođe stvar u ruke sposobnih ljudi, koji su kadri udariti jake temelje takovaj instituciji. Ali nekojimi krahovima u Ljubljani nekako kao da to nije dalo mira. U težnji, da učim i kod sebe dobru stvar, zaboravili su na neke obzire, pa kud 6e da posegnu nego u Zagreb, da ondje poruše ono i uzmu tako rekuč gotovo, Što je bilo tako teško naći, sabrati i održati. Kad smo ovih dana razgovarali o tome s jednom odgovornom ličnošću, rekla je od prilike: Ma recite, molim Vas, što bi rekli Slovenci, da mi nakon toga. Što su jednu stvar jedva uredili, dodjemo pa da razrušimo? Ne bi li punim pravom s ogorčenjem graknuli na nas? Ti su upiti sasvim opravdani samo treba podsjetiti pri tom još i na to. da sada hvala bogu živimo kao sjedinjena braća u jednoj državi, pod jednom vladom pa da ne mogu vrijediti pregovori interna-cijonalne naravi o zamjeni profesora kao ono izmedju Njemačke i Amerike. Nadamo se. da će se one stvari bratski rješiti i raspraviti kako i valja. Ne rroremo si mislit*, da b' biie to res besede neke odgovorne »ličnosti«, kajti da bi bile odgovorne »ličnosti« v Zagrebu tako malo orientirane o vse-uciliških vprašanjih in običajih. vendar ne verjamemo. Tzmena profesoriev med raznimi vseučiilšči je vendar slavni moment, ki vzdržuie vseučilišča na svoji visini, ravno radi međsebo.inega tekmo-vanja uspevaio in napreduieio vseučilišča v zapadni Evropi. Tekmovanje je povsodi načelo napredka. V celem kul-turnem svetu velja za posebno počašče-nje vseučilišča, ako zove njegove pro-fesorja drugo vseuČHišče in Še nikdar nismo čuli, da bi kako vseučilišče radi tetra »graknulo« na drugo. Ali dopisniku »Novosti« ni znano, ća so ćelo v Av-striji, kjer je z vseučilišči upravljala samo ena centralna vlada na Dunaj'u. pozivali profesorie iz Gradca na Dunaj, iz Inomosta v Gradec ali na nemško vse-učflTšče v Pragi in obratno? Ni ravno dejstvo, da so na Nemškem vedno tek-movala vseučilišča med seboj. oovzdig-nilo nemška vseučilišča na njihovo visino? Ni nam znano, da bi radi pozivanja profesorjev n. pr. iz Tiibingena v Heidelberg došlo do kakorŠnekoli na-netosti med Wfirtemberžani in Baden- ci. In kolikokrat smo čitali, da so pro-fesorja. ki je bil komaj pol leta na kaki univerzi in si napol uredil svoj institut pozvali na drueo, pa se je vsc vedno vršilo v najlepšem bratstvu in razume-vanju visokih ciljev vseučilišč in njihove svobode, nikdar nišo ni eni ne drugi »graknuli«. Ako bi v Jugoslaviji ne ob-stojala svoboda vseučiliških profesorjev, bi to zadušilo razvitek naših bodo-čih vseučilišč, značilo bi, da ostanejo naša vseučilišča za večno samo nekake sole za izobrazbo »uradnikov in zdrav-nikov, a ne središča svobođne znanosti. Dopisnik »Novosti« govori o profesor-jih, Tco da to nišo svobodni Ijudje, nego nekaka stvar, katero se dobavlja kakor trgovsko blago; menda vendar ne ob-stoji več v Zagrebu mentaliteta Khu-enovc vlade, v kateri so smatrali vse-učiliške profesorie za nekake boljše vladne sluge. Saj vendar ljubljanska komisija ne sili no-betiega zagrebškega profesor j a^ da priđe v Ljubljane niti ga ne more siliti, nego profesorji kot svobodni Ijudje se bodo o tem že sami o d 101 č i 1 L Ako jih žele obdržati v ^asrebti. ic "*•"" '"^ 72rr**c^^T"nTnu s^na-tu in vladi odurta T>ot. da d\isrnejo nivo sorjev, kaknr smo to brMi v istih »No-vostih« od 29. marca. Ni krivda Slovencev. ako si žele profesori i iz Zasrreba vLiubliano, nego krivda na tem leži drug-je, in ako tega v Zagrebu ne razume jo. jim ne moremo pomagati. Ako eovore v »Novosrih«, da so z velikimi žrtvami uredili medicinsko fakulteto. je treba pripomniti. da sta medicinski fakulteti v Zagrebu do sedaj urejeni samo na papirfu in v plavah profesorjev in da so razun dveh pro-storov anatomskecra instituta vsi zavodi medicinske fakutete do danes samo prazne sobe (v sicer res iako lepih poslopjih), dasi se profesorji že eno leto bore za to, da bi se institute uredilo. Praznih sob bi pa za silo tuđi v Ljubljani našli, a nolegr tega resno volio vstvariti vseučilišče. ki naj bo res pravo vseučilišče svobođne znanosti. Mi se z dopisnikom »Novosti« stri-njamo, da se bo vse bratski resilo; a bratstvo po našem mnenju ne obstoji v tem. da se krati z zabrano izmene nro-fesorjev svoboda vseučflišč in o?ebna svoboda naših učeniakov. nego da se fih podpira v njihovih znanstvenih tež-niah ter s tem dvigne naša vseučilišča in ugled našega naroda med kulturnimi narodi sveta. V informacijo zagrebške »odgovorne ličnosti« naj še povemo, da se je vršila izmenjava profesorjev med Ameri-ko in Nemčiio na že!k> nemške vlade in da so se profesorji samo za 1 ali 2 se- LISTEK. Kal ga pspiike Uh? V zadnjih časih smo čuli mnogo predlogov in načrtov, na podlagi kojih naj se reformira naše šolstvo tako, da bo odgovarjalo zahtevam in potrebam Lodočnosti. Zadnji čas je ze. da se bac-ne iz šol nepraktičen sistem, ki je bil nebroj let coklja napredku našega šol-stva in je moril učitelje in učence. Ako hočemo, da se bosta razvijala narod in kultura vsporedno. jima moramo dati trden skupen temeH in ta temelj je roć-nost in praksa. Naša nova šola naj vadi mladino v ročnem delu in v ustvarjenju svoje iast-ne sodbe, uči naj jo samostojnosti in sa-mozavesti, zahteva naj, da poznajo poklič, kateremu naj se posvete od A do Z, poznajo naj ga kvalitativno in kvantitativno. — Nacrt o »šol! materuelne kulture«, katerega nam je pred nekaj dnevi prinesel >Slov. Narode, nam to-rei odpira novo strujo v naSem šolstvu. Ali bo prišel ta nacrt v doglednera ali nedoglednem času v veljavo, tega danes Se ne moremo rečl, jedao pa je gotovo: prišel b o, ker ga potreba časa sama uveljavi. 2al le, da se ta nacrt ozira v prvi vTsti le na moško mlacuno. Res je, da se bo v bodoče posvecala tuđi ženska mladina raznim obrtom in pokličem, pri katerih pred vojno ni so-delovala; res je pa tuđi in ostane več-na resnica, da se posveča v prvi vrsti onetnu pokliču, za katerega !e niuboU potrebna in najbolj na mestu in to je gospodinjstvo. Kdor pogleda glo-blje v temelje, na kojih sloni vsa kultura, ves napredek, ta vidi, da je eden najmočnejših stebrov dobro gospođini-stvo v lastni hiši. Da narod lepo uspe- ■ va, da se razvija zdrav in krepak, mu je treba pred vsem dobre* pravilne prehrane, ki jo pa more dobiti le v razum-nem gospođinistvu. Brez te je razvoj nemogoč. Tekom vojske je vsled nezn-dostne in nepravilne hrane dcTcneri-ralo milione ljudi. Deset in desetletii bo treba, da se dvigneio na povpreČno stopinjo zdravia. Dolžnost naša je, da ; v tem oziru priskočimo našemu narodu na pomoč. To pa storimo s tem. da po-skrbimo našim dekletom gospođiniskih šol, kjer naj se poleg vsega drugega naučijo dobro, pra\ilno, razmeram pri-merno, kuhati. Poleg srednjih in visokih Sol daite našim dekletom tuđi gospo-dinjskih Šol. Pred vojno in tuđi med vojno je morala vsaka, ki se ie hotela količkaj naobraziti v gospo din jstvu, v tujino. Ali naj se godi to tuđi v novi državi? Poglejmo Čehe, kako znajo ceniti svoje gospodinjske Sole. Ni ga mesta, kjer bi je ne imeli, zato jim ni treba pošiljati svojih hčera v Nemčijo, kakor se godi pri nas! Ali imamo mi sploh kake gospodinj-ske 5o!c? Da, za celo Slovenijo imamo eno v samostanu pri Uršulinkah, drugo pa v »Marijanišču«, ki pa je izključno samo za kmetska đekleta. m Ali res ni potrebno, ali ne zaslužimo, da bi imeli več gospodiniskih 5ol? Na to naj odgovori ženstvo samo. mestra izmenjavali, da kot gost Je predavajo na prekomorskih vseučili-ŠČih; to torej s pozivom profesorjev !z enega vseučilišča na drugo, kakor v našem slučaju, nima prav nobene podobnosti.____________________________ ItaHJiTpo „znifljr. >Le Petit Journal« prinaša od svojega rimskega poročevalca Alberta Londresa eledeči članek, kateremu bodo, upam, znali naši strokovnjaki dati primeren odgovor. Evo beeedila: >Ko je Italija po končani bitvi zo-pet odprla oči, ni več našla svoje so-vražnice- V mogočnem dihu zmage je izpuhtela: Avstrije ni bilo već- Toda na&a sestra ni erečna- Tesnobni strahovi jo navdajajo- Kajti iz zdrobljene lupine bo se izvalili piščanci, ki jo klfu-vajo Jugoslavija zaatruplja Italijo* Razložimo najprej njene gmotne stiske* Materielne težave- Pariz, kje si? S svojinu obedi po 12 frnnkov, čevlji po 60. obleko po 300, kije si? Kje je tvoj kruh, meso? Življenje je tukaj za 20% draž je nego v Franciji in. ker vsega nedostaja, ne zadovoljiš za isto ceno niti svojega teka niti svojih potreb- Vse zaloge eo izčrpane* Koncem aprila ne bo več žita- Ker divja kuga po padski nizini, bo še preostala živina pocrkala po hlerih, namesto da bi padla v mesnieah. Nobenih prometnih -redstev. iz isf^b vzrokov, kakor na Francoskem: oderustvo in uprava- Tr-^ovska mornarica je trpela, nerablje-ni tovorniki — to dela zmešnjavo <^e večjo- Sila kola lomi: redke zaloge, ki premorejo še kaj moke, zgoščenega mleka. odbijajo slehmo noč tatinske poskuse- Paradižnikova konserva, temelj vsake laske knbinje, je pravcato razko^je! Špinača se prodaja na hekto! Sira. opresnega masla, olja, vina, vseh pridelkov rimske poljane ni dobiti* Več ust je rediti nego pred vojno, ne-?teti izseljenci so se vmili, in manj ži-vil- Kmetje ne morejo več kupovati mestnih izdelkov z novci svoje zemlje, ker ie* vse predrago;zato ne marajo več plačila v gotovini in zahtevajo zamor-sko kupci jo: zameno- Da se ognejo omejitvam, so neko^ — pred 15 meseci — tukajšnje gosti Ine iznašle novo jed- Na listkih si Cital: ribja rebrca- To je bil telečji zrezek- Jojjmene! danes ni najmanjsega ribjega rebrca« Pred 5 dnevi sem do-spel preko A lp, a nisem še tmel pre-bavljati ni5 drugega trdega, kakor ginljive rimske kamene- Na kratko po-vzamemo ta položaj sledeče: v Rimu je pameten mož. ki stanuje tam že 25 let, to je dopisnik >Petit Jouraalac Ko sem bil v njegovi družbi in mu začel govoriti o Jugoslaviji, me je hitro pre-kinil: >Oh. ljubi moj, je vzkliknil, r*J-še o re-br-cu!< Dmžbene težkoee • Ker je Italija trema, zdravega razuma, poštena in nič mistična,, se boljševištvo ni prijelo njene kože- Si-oer namerava vodilna socialistična stranka gomazat:* Te dni jo razposlala poziv z razburljivimi teudencami na vse odbore, da jih vzbudi- V Turinu, Milanu. Bolonji, delavskih središčih, so hodi li po ulicah ozaljšani sprevodi delavcev, vendar mirni- Med Bolonjo In Jakinom je imela agitacija vseka-kor oporišca- Rovanje se nadaljuje- Do sedaj je bilo. samo dvoje manifestacij: modietovska stavka v Torinu ter urad-niki in čaenikarji, ki se združujejo- Ni hudega- Zahteve so povsod iste: menj ur robote, vecja mezda- Pričakovati Je krčev in zvijavic- Videli homo krize rasti, ne pa trzavice. Vendar ako iziđe Italija s pariških posveiovanj s takozvanim diplomatstdm porazom, bi to po uverjenju številnih, celo zmernih, Lahov utegnilo zmešati štreno. Gibanje bi znalo tedaj navzeti prekucufld značaj- Ali g- Giordana, ravnale]] pri listu Ep oca, clovek odprtega duha, zaključuje: >Ce pa nam dado Reko in Zader. nekoliko denarja» žita ali vsaj ladij in volitve v juniju, bo vse v reduc- Diplomatske ^apreke- In sedaj proniknimo v strastveni kolobar- Govorimo o Reki, Italija, celo-kupna Italija od konca će vi ja do vr-huncev Alp, hoče Reko- Hoće jo z žgo-Čo željo- Počasnoet pri odločirvi ne po-menja več čakanja, temuč muko- Karkoli ji pomaga upati, jo tolaži >Velike ljudske novine Le Chariva-ri - - •«, tako sem čital včeraj v glavnem rimskem dnevniku- In pod tem naslovom sta. sledila dva stolpiča, ponatisk od tovari&a* Za Trident in Trst je Italija stopila v vojno* Za Reko je pripravljena- Ce Italija ne dobi Reke, se bo čutila raz-trgana, zmagoslavje bo zanjo bolestna, okus pobede priskuten* Zakaj? Ko se je Italija spustila v b\>rl>o in podpisala Londonsko pogodbo, Reka ni bila vSteta v dobitvah, ki naj bi ji pripadle- Naxcninjaki, oni kl se zovejo imperialisti, bo sicer sanjali o tem, ako bi orožje potrdilo njih. zadevo, da zahtevajo Istro in Dalmacijo. Drugi nišo govorili o tem, še drugi pa niti marali nišo- Priđe pa zmaga, to se pravi Jugoslovani ee rode. Italija in Srbija sta se spravljivo pomenkovali med sovražnosrmi« Italija in Srbija sta bili na potu proti sporazumu- Cim se je spojila Jugoslavija s Srbijo, ji je prinesla svoje lastne za-htevke in obenem vse zamešala* Mi seveda razlagamo Iaško stali-šce, ne da bi se postavili na katero stran, zrelišče, ki smo ga izluiščili iz več nego 20 pomenkov z laškimi dr-žavniki vseh struj- Torej Jugoslavija vsiljuje Srbiji svoj imperializem- Presenećena se na-haja Italija na enkrat pred pohlepom svojih jadranskih tekmecev- To pože-lenje zahteva, se zdi, ne samo Rekot marveč i Gorico s Trstom- Osnplost-Be?- Rohnenje. Bolest- Tacas pa se, evo. Francifa izkrca v Reki. Francija 30 pristala v Reki, ker jo imela as živežem preskrbljati iztoČ-no vojsko- Če bi bili naii vojaki ob Donavi čakali na konservne škatlje preko Soluna in edine proge ob Var-darju, jih ne bi bili videli rejenih ob 6videnju« Italija se razburja! Po za-Plugi naših sodnigov in prijateljev, Francija v tisku >nekaj jemlje<- D' Annunzieva trobenta je le šibek spev partiture- Ako opozarjamo na ta koncert, hočemo bolje izrazati danes, s kakšnim srcem se nam odziva italijan-eko javno mnenje, konono poučeno- To je bil samo rodbinski prizor- Povsod čujemo: >Končano je- Veroo, da nam iz-kazuje Francija velike usluge« Pravi vzrok, zakaj ho?e Italija Reko« Zakaj se je nenadoraa Italiji eno-dusuo zhotelo Reke? Ponovimo razloge: 1« Vojaški ozir: Italija se ni boje-vala samo, da doseže svojo alpske me-je, ampak i pomorske me je. 2- Zgodovinski povodi: Istra in Dalmacija sta spadali od početka pod BeneŠko republiko- Benetke so spoznale, da je posest teh pokraj in neob-hodna za njih varnost- Sele po njih padcu sta provinci pripadli Avstriji-Pozneje ju je Napoleon priklopi! k ita-janskemu kraljestvu- Jedva dunajski kongres mu ju je iztrgal- 8- Gospodarski razlog: ako bosta Trst in Reka druge narodnosti, bo to smrt ene ali druge in vrelec tekmova-nja, polnega zahrbtnosti- Ali je to vse? Ali so to resnični nagibi nove in ognjevite laske želje? Ne- Obiskali smo, kakor rečeno, več nego 20 politikov* Ker smo jih naganjali, so nam vsi priznali: >Ah. spoznali bi radi * istiniti vzrok. Vedeti ho-5ete. iz česa se je rodilo resko vpra-šanje?« Evo, kaj so nam izjavili: >Jugoslovani so se pokazali koj pri svojih prvih kretnjah nespametne-Incidentov ne štejemo vec* Ođprli smo oči« Odkrili smo, da je kultura Hrvatov in Slovencev manj napredovala nego naša- Tedaj smo zatrepetali za svoje brate v Reki. Čisto dobro znamo, da prebiva jo v notrini dežele Slovani; tuđi vemo, da stanujojo v Reki Italija-ni iste krvi kakor mi- Ob misli, da bodo pod Hrvati bolj nesrečni nego pod Avstrijci, srna dejali: Ne, to ni možno, nismo se borili, da bi oni šo jokali, in mi, ki smo imperialisti, mi, ki nismo že-leli R^eke, jo sedaj hočemo- Hočemo jo tako zelo, da ne demobiliziramo, mi, ki smo hoteli razorožiti- Hočemo to iz usmiljenja, do svojccvT* Sedaj poznate do dna našo- — V Rim prest©, so mi rekli moji tovariži, laški dopisniki na pariški konferenci. ko sem jih srečal v jutro svojega odhoda, ah! torej pišite golo resnioo. Istina je. da je Italija pripravljena dati koncesij Jugo si ovan om, da ne bi pustila pod hrvažkim gospostvom gručo svojeov- Pripravljena je plaćati osvojitev "Reke s ceno, o kateri se da razpravljati- Ako se to posreči, bo fo več nego praska, bo rana- S tem se ne bo nikdar spriiaznila- Drugi naj povedo, ali se bo Srbija- A- D- V. Svafear: Ouire mm promsta. V zadnjem času slišimo zelo pogo-sto govoriti in ludi razpravljati o raznih prometnih ovirah in zaprekah, ki jako občutno otežajejo redni železniški obrat in imalo ob enem tuđi precej dalekosežne posledice na gospodarskem polju. Gotovo je, da preds-avlja reden promet na Želznicah važen donos k red-nemu gospodarstvu vsake države, Ob enem pa zadobi ta postavka še svoj veči in pos£bni pomen za časa raznih križ. — Današnji dnevi značijo pač v ćeli reorganizaciji javnega gospodarske-ga in socija'nega življenja iako mnogo, saj so to takorekoč dnevi, ko ćeli narod kuje za prihodna dcsetletja svojo uso-« do. Pogreški, bodisi storjeni hote ali prisiljeni bodo rodili velike posledice, ki bodo ovirale naš razvoj za dolgo dobo. Za redno narodno gospodarstvo je reden železniški in cestni promet izrednega pomen a. Država brez teh dveh pomožnih gospodarskih činiteljev je pač jako podobna kmetiji brez voz, brez živine. Ravno iz teh razlogov ie potrebno, da končno vsi skupaj vemo kaj nam manjka za iz-vrševanje toli važnega železniškega prometa — napraviti si moramo jasno bilanco našega stanja. Ali so res stavljene prometu tako velike ovire v današnji dobi? Na to vprašanje velia brezpogojno odgovor: d a ! So te ovire kvarne našemu gospo-darskemu in socialnemu okrevanju po ranah. ki nam jih ie zadela zadnja vojna? Nesporno! Danes, ko živimo v dobi revolucije celega sveta, ko priha-ja vendar, enkrat tuđi pravi narod v vsi svoji mo.Točnosti do velj'ave in ne samo par »reprezentantov« — bolje kapitali-stov, danes mora ostati naš promet po možnosti toliko ureien, da ne bo trpel ta narod, da ne bo stradal in hiral, pač pa da mu bo dano razmahniti s svojimi delavnimi zmožnostmi po ćeli njegovi zemlji — po ćeli njegovi državi. Kje tiče prometne ovire? Najkrajši odgovor na to je: po v s o d ! Skoraj v vseh panogah kaj manjka, ako hočemo našteti vse ovire, potem danes ne kon-čamo. Pač pa lahko naštejemo vsaj par najvažnejših, ki v resnici groze ustaviti ves promet vkljub vsem poštenim naporom in trudu od strani želczničarjev in žel. uprav. Pred vojno se je promet izvrševal sicer po pristno avstrijskem receptu, ampak vse skupaj lahko smatramo za nebesa v primeri, pod kakšnimi pokoji se je vse vršilo med vojno. Poprej je bilo vsaj vsega dovolj — bodisi stroji in vozovi — bodisi gorilni in mazalni materijal se je nahaja! v zadostHih mno-žinah na vseh postajah in je zadostoval tedanjim potrebam. Avstrija je imela 7714 strojev, 15.375 osebnih in 151.363 tovornih voz ali na km 0'33 stroja, 0*67 osebnega in 6*52 tovornega voza. Na razpolago smo imeli fini angleški pre-mog. razni drugi potrebni materijal se je lahko uvažal iz tujine itd. itd. Prišla ie vojna. Osrednje države žalostnega spomina sio kar Čez noč postale enake obleganim trdnjavam. Ni-česar se ni uvažalo, ničesar izvažalo. Takoj začetkoma je Avstriia »oddala« i Stran 2. »SLOVENSKI NAROD" tfnt *. april« 1919. S4. štev. Rusiji ćelo množino strojev in vasonov tam v OalicijL Začelo pa je počast pri-manjkovati vsega. Prepotrebnl crni pre-mog iz Anglije Je izostat rabiti smo morali domaćega črne^a iz Gornje šlezijc in manjvredni rnjavi premog. Dotok raznih vzdrževalnih materijalij za stro-5e in vozove, za delavnice in poprav-ljalnice je iz tujine kmalu ponehal — začelo se je štedenje — končno pa, ko ni bilo nič vcč razpoložljivega — se i« začelo krpanje, prenašanje enega stroj-nega dela na drugi stroj — skratka na-stopila je ona zmešniava — katere po-sledice čutimo sedaj mi. Vojaška oblast je takoj spočetkom nastopila s svojo »učeno« roko in si lastila do zadnjega vso oblast na železnicah. Da se je tu oziralo v prvi vrsti in edino za vojaške interes« in prav nič za droge potrebe države, nam je znano vsem prav do-voli. Začelo se je prav brezobzlrno izkoriščanje železniškega osobja in materijala v zaled-J u, ob frontah smo pa izsrubili velikan-$ke množine strojev in vagonov ob pri-Ijkf »zmaprovitih« umikant. Vse to je iako kvarno vplivalo na 2e itak obrab-Ijeni materijal, iako da se je vrstila le kriza za krizo — edino konec vojne je zabranil splošni transportni polom vsega avstro-ogrskega železništva. Ako b: bfla trajala vojna še par mesecev — ne bili bi v stanu oćpraviti umikajočih se vofaških mas domov — kdo ve, kaj bi nastalo. Dolga volna je nadalje močno iz-praznila vse državne blagajne, vsc Žitne zalome, skratka vso prehrano je pri-vedla do katastrofe. Nastala je draginja, ki so jo seveda občntiK tud! železniški nshižbenci prav tako. kot ostali državljani, ko pomislimo nizke njih plače, poleg tega ves razbiti materijal odpove-dujoče stroje, brezrbzirno izrabljanje osobja v službi in pa nastopivšo dragi-njo. poterr prav 1nbko razumemo, da uboga para železniška ni imela niti veselja niti rizične in duševne zmo?no-sti. opravljati službo tako vestno po predpisih, kot sicer. Po službi mn je- bilo privoščeno Ie 6 ur — reci šestur počitka — in nato so zahtevali od njega zopetni nastop dela — trajajočega ob mnogih prilikah tuđi nad 24 u r. V zimi in mrazu, v letu in vro-čini se je to vrstilo skorai 5 let. Kdo bi bil zmožen to vzdržati? Nikdo! In danes? Sedaj trpimo mi na po-slcdicah tcera nečloveškesra ravnarra z iislužbenci. Spodkr>r»ano zdravi e vsled nezadostne hrane in vsled prenaporne-;ra dela tekom vojne mora imeti zte po-sledice. .Moramo reci. da vrše vsi naši železničarii svoio dclžnost, toda vee leot toliko, kolikor jim DfipuSČa njih dfcdravje. več ne moreio. Poleg tega pa moramo omeniti §e fakt. dn v naši novi državi še danes nišo uzadovolie-n i ž e 1 e ?. n i č a r j i in njim bo konČ-no tuđi nošla potrpežliivost veđnega Ča-kaflfa. Ako se torej na?im v resnici no-žrtvovp'rvm ^'"zrirrcn ne bi da!o onega, kar rabfjo za svo?e človeku podobno življenje — nastala bo hut-šaprometna ovlra od vseh dose da njih — morali bodo odpo-vedati službo- — ker brez jela tuđi ni dela. Vojna je nehala. Prvi rnaki gospo, darske konsolidacije in pa soc^alrega ureievanja se kažeio vsepovsod. Promet tovorov in oseb. poprej uđu^en od vojaške oblasti potom le.citirnacii. opu-stitve vlakov itd. se ie začel nekoliko razvijati. Mnogo več ljudi potuje danes kot pred pol letom in pomnožilo se je število osebnih vlakov. Kaj nomeni vsa-ko zvišanje števila vlakov? Veejo uporabo stroiev, več osebnih voz. več osobja — vsporedno s tem pa tuđi večjo množino potrebnih maz^lmh, kurilnih in razsvetlievalnih snovi. Mi v naši državi pa še vsega tega nimamo. ker likvidač-na masa bivše Avstriie Še ni razdelje-na. Ako pomislimo, da je imela sama Avstrija brez Ogrske 7714 strojev, 15.375 osebnih in 151.363 tovornih voz. naša kvota pa znaša na teh Stevilkah okoli 9%. potem bi morali mi imeti oziroma dobiti okoli 700 strojev, 1400 osebnih in 14.500 tovornih vasronov. ne jrlede na izjrube med vojno in neslede na strahovito slabo kakovost po voja-štvu izrabljene^a in uničenejra železni-škega materijala. Danes pa imamo na Slovenskem okoli 500 strojev, toda iz-med teh okoli 30 °fc sploh ni za sedaj za rabo, tako so udelane po vojni Z ostalimi pa je stvar taka, da jih je polovica najmanj vedno v popravilu, ker so tuđi že močno obrabliene, toda tuđi 7. ostankom so vedni krizi in težave. Osebnih voz ima v naši deželi ravno-toliko. da z velikim trudom sestavljamo za osebni promet potrebne vozne se-stave ali sramiture. število gotovo ne presega .300. Tuđi tovornih vozov ni mnogo, gotovo pa do pet risoč pod na-šo 9 % kvoto. — Tojevelikaovi-ra našega prometnega razvoja. Danes je inozemski promet z našo Jdržavo še zaprt Iz Anprlije ni mogoc uvoz premoga. iz Ceškoslovaške in Nemške Avstrije ga ne dobimo, saj se le tam vedno nahajajo v premogovnih križah. Navezani smo tedaj izključno na našo domačo produkcijo. KakŠna 3e ta, smo že svoječasno razmotrivalf. ponavljamo le, da v količini dosega vpo-fi&o vsaj deloma, v kakovosti pa za-ostaja daleč za angleškim in sploh ino-zemskim premogom. Medtem ko ima angleški premog 8200 kalorij, gornešle-ski 7100 kalorij in oni rujavi iz Fohns-dorfa ^500 kalorij — znaša zmožnost trboveljskega rujavega premoga kot na$e najboljše kakovosti le 4400 kalorij in kočevskega !e 3400 kalorij. Kočevski prernog ima le 40 % oglifka in pa 5 % 2vepla* kar znači velikansko razliko v zmožnosti napram angleSkeran, ob eaetn im veliko Škodljivost pečem iz btkra y onemogočnje hitri promet 6ee 50 Im M uro — vsled tega nova ovfrm za Utrt promet, Vozeći materijal »c mora pf«unr-liati in popravljati. Za to so potrebna velike delavnice in popravtfd^ce a stroje in vagone. Mi vseh teh prtpomoč-kov nimaroov kar znači, da nam le po-kvarjene stroje in vozove nemogoča popraviti — moramo jih tedaj odstaviti — nič več ne sraejo in se moralo služiti prometa. S tem se zmanjSnje vedno bolj Število sa slažbo sposobnih stroj jv, vozov itd. Ako dalje na kratko omenimo še veliko pomanjkanje za obrat toliko važnega mazalnega olja, pe* troleja in pa mašilnih snovi — postane Stevilo raznih prometnih ovi r š e večje Pa dovolj! Nasteli smo le nekoliko točk. Naloga na^ih odgovornih faktor-jev. predvsem pa ministrstva za promet v Beogradu je, da skrbi vedno izdatno za odpravo teh neđostat-kov, da se naši železničarji ne prikrajSnlejo v svojih pravica h in da jim da kar lim sre. da orno* goči takojSnjo zgradbo delavnic.______ Pr Fr. I Cehl In mL /opet enkrat smo bili »razočarani« in smo zabavljali. Zabavljali smo nad Cehi, češ, izdali so nas Jugoslovane tuđi oni: >zvestoba za zvestobo« ni obve-Ijala. lo zabavljanje mi ni opajalo. Hotd sem o stvari izpregovoriti že pred Časom. Dr. Tavčar me je prehitel. a mislim, da tuđi sedaj Še ne bodo odveč na-stopna izvajanja. Rćtzočarane smo se čutili hj smo zabavljali, ker srna kakor mladi in ne-izobraženi ljudje, par notic že smatrali za dokaz in ker smo fakta čisto krivo t o 1 m a či 1 i in ker končno ne gledamo v svet s prepriCanjem, da so narod in pri vseh narodih I j u d j e m le ljndje, x raznimi vrlinami in slabostmi. Posebno kar se tiče zadnje točke, je treba naglasiti, da ie naimanj zelo n©politično, neka i čisa kakor zaverovan biti v kak po-litičei ideal, potem pa o prvi nepriliku ko se pokaže le metlica na tem nebe-škem obzorju, zmračiti čeio in obsoditl v mrak in pekel ves svet. Vneli smo <• za Francoze: toda če je kak francosld politik ali ameriSki državnik rekel be-sedo proti nam, smo kar obsodili vso Francijo. V takJh ekstremih se gib-Ijemo. Ce smo slisali očitke proti Ćehotn, je potrebno, da čujemo tuđi to, kar nam oni odgovarjajo. (Citiram tu !e ^Narod-ne Liste«, ki sem i ih dobil v roke.) 2e v št 47 >Nar. Listov« je Q. Z A -horskt napisal simpatično »Kaprtolo slovensko«. Na koncu svojega članka '-'-vori o najnovejšem razrneiia čehfjv in Slovencev ter pravi: »Ce5ki obrtnik na jtiirn ie že davno obratoval z dobtć-kom svojega dela, ko so se Slovenci k podjetjem ^ele pripravljaj. Njim je bila ta gonja za trseovskim uspeh om, d#bro premašijeni način denarnih obratov, nekoliko nesimpatičen; trgovska natanč-nost se jim je zdela nem^ka akuratnost. £ir5i krogi inteligence so nas poznali Ie iz knjig: slovensko dijaštvo, ki je studiralo v Pragi. ^e bilo maloStevimo; ražen tega so se mladi ljudje z juga pre-več izkliučevali iz naSe družbe ati pa se nišo stikali s temi vrstaml naroda, H bi lih mogli informirati o nas*em javnem življenju.« V St 64. pišejo »Nar. Lfsty« uvodnik o »razburjenem jugu«. »Ni med naroi Cehi nikogar. ki bi globoko ne čntil 7. Tugoslovani. Mi. kakor oni, smo se vftoi v mise! slovanske Adrije m na§i stik: z mesti in krogi, ki na* bi s« zda? odtrgali od SHS, so tako silno v nas v^gajaU čut, da bodo to krogi svobodne Jugoslavije, da z Jugoslnvani sedaj <>Hw« vznemirjenie. ki vlada dar dan ?s 7 Jti-goslaviji«. Poročalo se je svoj Čas slovenski iavnosti o besedah. k! jih ie baje o Jugoslaviji govorit dr. Kramaf. >Nar. Li-stv* št. 65 odgovarjaio. da Kramaf sigurno ni govoril tako, kakor se poroča. Sicer pa so mnogo boli obtežilna n^flro kake take besede »razna jugo^Iovanska memoranda. protestirujoča proti SHS proti Srbom, a tndi ta ne poslab§a]o situacije Jugoslovanov... V deželo fantazije spada tuđi poroČilo, če§, dr. Be-neš je z Italijo sklenil taien pakt proti Jiigoslovanom. Zares, Jugoslovani bi mogli iiiieti mak> več miru in zaupanja do nas«. Dr. Cok ie v »Slov. Naroda« pisal, da Cehi sedai vrše državno, ne narodne nolitike. da je njih generalissimas Italiran. da so baie na Trst neinteresi-rani in da žele cek> internacionalizira-nje iugosiovanskih Železnlc. »Nar. Li-sty« Cst. 61) odgovarjajo, da taki očitki nišo uDravičeni, češ »bili bi enako tud! mi Cehi nepravični in nerealni. Ce bi v svojih sporih s sosedi hoteli eksponira-ti Jugoslovane. Jugoskivanska pomoć bi za nas bila brez pomena, kakor ie naša pomoć brez pomena za njih; kajti čisto druge sile odločajejo o bodočlh mejah naših držav. Mi in Jugoslovani imamo skupne interese m skupno pot. Ce se bo v Parizu razsodflo delmitivno proti Jagoslovanom. bo to samo posledica londonskega pakta. Kdo Je omogočn ta nakt na to si morejp odfo-voriti Jugoslovani samL Od Cihor so Često slišali nasvete v tora pogled«, Cehi so jih Često opozarjali na škodlflve pojave in posebe so se 5e »Nar. Listr« tuđi med vojno, dasi je cenzura to ve-činoma zabranjevala, nekoBkrat s sva-rilom obračali do i a gostovati skih strank, kf sovrlile politiko dvoje ga železa. da, včasl samo enega, protisrbskef a. T naše strani tore! ni treba pojasnti: Se-Icfl smo si vedno »druženja Jagoitorm- Mtam; tlortt smo vse, kaf j# bilo ▼ natt noCeh, da M do tega prttlo. Da-MsptotM os ođk*m*mo tpL aal •• odk>^wap DitioatUti berfikor |a šm o nas odločeno. ni na boi proti trmm frontam bai lahek. Kako U bilo mogo-če zaht^vati da bi sbmmA pono6 đm-ghn?« To aadnie čeSiai polatnilo moramo v polni mtri uvaževatL Čitali smo v lotah ono poreat o »popotnOdo in madvadn« ter čaM nje veliko modrost. kl nam bale daje nauk: »Ne zaupaj prijatelju, dokler ga nisi pre-izkusfl v nesrečt«. Nikdo pa nam pri tef povesti ni povedal, da bi bilo naravnoat glupo, oničevati dvoje življenje, zato ker e n eg a ne moremo resiti. V naiem političnem Mucaju je pa stvar taka: Ce. hi nam sedaj ne morejo pomagati. Zato naj gledajo, da se sami ohranijo čim močnejSe. Priđe čas. ko nam bodo mogli pomagati, in takrat nara bodo tuđi hoteli pomagati. Naša naloga U. z njim! zvesto čuvati prijateljstvo, torei ne — zabavljati. Ob tej priliki Se eno besedo: K J c smo pustili Poljake? Tuđi oni so bili v trozvezi ki smo fc> sklenfli lan-sko leto. Toda ob polomu Avstrije so kakor izginill z našega obzorja. \% naSIh misli. Nekaj je kriva razđatja. promet itd. Opažal sem. da so možje. ki so takrat vodili našo politiko, povsem pre-rrli poljsko točko in skoro briskirali Poljake. To ni bilo prav. £e radi na5e koristi ne. Foljaki imajo v Parizu mnogo močnejSo pozicijo nego Cehi in Če bi mogli mi računati v Parizu na slo-vansko pomoč. bi bila poljska pač znat-nejša nego češka. Poznamo ČeSko-pofJ-ski spor; toda Cehi kot umni poUtiki nam poljskega prijateljstva ne M mogli zatnerirJ; saj to t>rijateljstvo Cehom ne bi Školovalo. onson n MiiMo. Triafti >t*Toraiore< prtnafta slede« saaimfr Slaaflkt Spodtv^aai Orl&ndo ima — kolUror se Sta in kolikor se *uj« — gotove si-Jajno ebliko govora; in ko Je govori! o solnao. ki at t blesteSeiB poldnevn, marveg je jutre s ^vetlobe mar*, otem-nele ie od megel Tiherja — tedaj Je napravil na poslnšales globok vtiiik s muzikalno obMko sfujega giifoia^ Ali. ko Je isfavll, da je lo, kar razđrvinje dobo, kl Jo prviivljaino, skrajnm mo*-nO6t poloiafev. Ja politika ▼ tem tro> notfcn b© more biti dragafoa, nego em-pirifea, (politika isknstov), da ©dini po-g*j. da more ideal triumfiimti, je ta, da ima* pred očmi razmere resniCoostl — ni le potnli] tisiega bistrenega peei-zniznML, v naspretstrv^ a avojin sietr manini i»ptiniisnHm< sa- kaierega Je eponoril opraviSeno posl* Cappa, mar-ref se je Orlando pokazal tndi v taft skromnoga meSčana ali vaseana. kt sprifio vsakega političnega đogođka, o kat«r«ra Je «Ul v listu po itirih ali petih dseh. ▼zkUka saSodeao eno tistih običajnih fra«: >Kdo bi bil rekel? Kđo bi Ml priCakova! kaj talcega?t< Orlanđn pa ni Aopnloeno, da bi se xai%dil- NJ^gova ekscelenca je med H-etlmi isToljeniroi, ki po sami poUHki in je ne le dožhrrjajo* Ce bi torej spoSto-vani Orlando re« hotel slediti Wil#ono-vim idealom, bi bilo le od njegov« in drugih njepovih tovarlScv volje odvie-no. da bf jih isvajal. Ah, on stavlja po-goj. da mora ideal imeti dobro pred ofimi r&zmere r#sni5noflti! Gotovo! Ovratni nakit mora objem&ti sknpnoat df-^ttv. lepih in grđih, istotako kot ble-st*?»ća ovratna v^rižica i« biserov- Toda Tfrrižica more objemati vrat lepe ali grđe gospe- Ce pa je sknpnost dejster gr« da, liri mora verižica naduiiti in ne srne doroliti. da bi narastala in se pomno-ferala t«3ro, da bi se ne mogla t«6 nteSm'evftti t verižico, da bi se ta pre-trr&la in bi se poivgabiti blesteT1 gospođje so no «areda-Jo, keflko asvi tea fgatlCnoat t Mftn »irslui< fiirropvi Je pr«U cuena ▼ glo-Mmš ««. kv ao MPaA\ đa «wrnfld ttfanajo ▼ija In da ao ga imeli le narodi; tišti, ki trpe, vidijo; tišti, ki so pre-trpeH In io trp« taljenja in krivice, vi-d^o, kako saioljiTO Jo praro pravičnosti- Vid za to, kar fe posebno, Je le ređ-koma dan tUtim, kl soapo4iijejo med narodi, flaiaf pa m Je duia sveta vzdra-miU Im mM mora kili dana sadoleenje! Ti narodi ao uvideli, da njihovo vlade nišo apoaobno braniti Jih, ter da noben moderni kabinet nima predvidevnosti in Bodrosti> Ce v resnid mislite, da se mora napraviti konec vojnam, morate odnehati od uvažavanja naaprotujočih si interesor narodov, mislite marveč na moio, ženo, otroke povaod po svetu* Mi mislimo, da so držaTnUd, ki eksperi-meniirajo a narodi, neka kategorija mož prooejSnje svojeglavnosti in poleg tega — ciniki- Ti ljudje pravi jo: > Živimo ▼ svetu realnosti< (prav tako kakor ekscelenca Orlando), in razumeli boete, da to ni ide&len svet, ter da se jim ne ▼idi možno, da bi aklenili mir na pod-lagi ideala* Vendar ga ni nobenega med njim!, ki ne bi s#daj občntiL da Fe ne more povrniti med svojd eodržavljane, ne da bi bil storil kaj već, nego, da položi svoj podpis na mirovno pogođbo-Spominjajo se tuđi ti možje, da je edl-na trajna stvar na svetu fe pravična stvar in da vsakjt zgreŠena ali pomanjkljivA rešitev more biti le zač&sna- Orlando in Wilsom bosta sedela blizu drug drugega ter bosta morala sbliž&ti in spraviti v sogla^je svoje T»UH in evoje delo! Nikdar še ni bila ugoda človeštva v rokah tako malo mož, kakor je d&neg- Od teh je odviaen politični in gospodarski položaj vseh n&ro-dov- Od Orlanda in njegovih tovarišev, Clemenocaua, Georgea in Wilgon& bi moglo biti ođvisno, ali se tišti pesimistični vidoz strahu, ki se Je k&zal na zaključku govora italijanskega ministra, ne uresnlCi- Bi moglo, pravimo, ali v roenlci ni ođvisno- Da bi se to zgodilo, bi bilo potrebno, da pređstavi-tev buržoazije vstopi v na^o ladljo, polite sijajnih. iđealov., ko je njegova velika ladlja prenapolsjena x grdimi in »traSniini konkretnlmi đejstvi • • • (Zaplenjeno-) »Tempa« Je rekel pred malo dnevl: »Če dovolite Nemfilji vojsko, hitro se začne nevarnost za Francijo; &e JI je ne dovolite, §e razmakne nered, to Je: ne-varnoBt atikov s boljševizmom-c Kako to, da ne vidijo neprema^ljfvih težav proti tetnu, da bi spravili v soglasje zgodovinske tradicije, geografiSne me-jo, stratogi^ne interes«, etnografi fcne jezikovne. gospodarske, med raznimi narodi in često tuđi v enem in istem narodu? Kako naj se doseže sogfosje s stariml sredstvi in sistemi, SeSkimi, poljskimi, romunskimi, srbskimi, ftali-lanfikiini, nemSkimi, dokler se postavljaj© na stališee raenih Sovenov in ra«-ličnih hegemonlstičnih ambidj vodilnih »•redov v vsakem narodu? (Zaktju-5ek zaplenien) p. p. hran lavrlfi: Pismo od Vanhrla. Sredi svečana t. 1. mi je poslal prijatelj nasleđnje vrstice. ki oznaSoiejo raspoloženje slovenskega le?rlonana: Kakor Ti ie mogoče znana smo jo ravno pravi čas ođkurili !z Italije. Se danes se Cuđim, kako da nas ie na$ dobri prijatelj Sonnino tzptistil iz kremp-Ijev — plesnhrega in reakcionarnega politika. Jeca W bila nprav sedaj nesnosna. Tako pa se na najam £i-hl Pa kliub temn lahko si misliš, ko poznaš mojo skromnost živim docela zadovoljno. Vese!i me prav posebno, da morem tako najbolje spoznati fjuđi in kraje. xa katere se fe prelilo tolikani krvi in 5e več crnila- Gospodarskih raz-mer nimam ba5 mnojro študiratf, ker so vrlo primitivne. Zato pa so tla za pod-jetne obrtnike in moderne trgovce, ki bi razpolagali z malim kapitalom, kakor nalašč ustvarjena. Boj s kramarji, ka-terih imaš par sto, bi bil zelo lahak. In treba fih bo izpodriniti, ker pravemu trpovskemu in gospodarskemu razvoju delajo samo napotje. Pomisli si takega trgovca: kupi ti nekaj vencev smokev, par sveč in dnige slične drobtine ter ti sedi in krade Čas Bogu in sebi v priča-kovanju, da ga kdo odreši te navlake. Edino, kar pogrešam poleg domaće družbe, to se samo ob sebi razume. so Časopisi. Najzanimiveiša doba in brez vsaJrih boli podrobnih vesti s kon-ference narodov, katero so vsaj obetali, čettidi Je postala ali vsaj se trudi kre-BhH na pot Dnnafckega kongresa. Gospoda od birokratske diplomacije v An-tanti je dvigla glave in se pokazala v pravi Inči, lahko rečem, da si z Nemci toeadevno mimo podajo roke. Po toli-kem povđarianju ivava malih narodov vidimo, da jih konferenca niti noće priznati, čeprav lahko smelo rečemo, da 9O mali narodi vitezi in zmagovavei, kajti če bi ne bilo njih. bi Afttanto vzel vrag in bi ji danas Viljem điktiral mirovne pogofe. Pa upajmo, da svet tndi z nfo pomete in to preje, nego se nade-Jamo. Rusi jim tako in tako mešajo Strene. Pred par dnevi sem govori! z vojakom, ki Je priSel iz Ljubljane, Vidim, da se inate dobro in; da se isvrstno ra- znmete z oaSimi zapadnim! soseđL Ti-raj »Makarona« nazaj, če vas je premalo« pridemo vam na pomoč. Smo vsi Jedne misli v tem. Naj se prelije magari Se krvi, samo da smo svobodni za vedno vsi, kar nas je rodila naša majka Jugoslavija. Naprej za svobodo. dajmo ji kri in življenje, aH svobodni hoćemo biti in moramo biti vsi Suženjstvo mora izginitL Novic nimam že od pamti-veka nobenih. NaroČi me na »Slov. Narod« in poSlji mi svoje »Poezije«, če so mej tem Že izšle... Kako kaj preživljaš predpust? Tu ima strahovito mnogo svateb. Doveka prime skušnjava, da bi i on kmalu zle-zel v »sladki« zakonski jaretn. Pa kaj hočeš, ko pa ni neveste? Glose. Bližamo se blaženim starim časom, v polemikah, žalibog ne tuđi drugod. Vse stranke brez izjeme so prepričane. da so se postoterile vrste njih sateli-tov in naravnost nestrmio čakajo na čas. ko bodo volivci z volllnicarai ro-mali na politični megdan. Ali je ta nada upravičena in s čim upravičena? V svojem skromnem mnenju bi mistil, da mora biti želja vsakega razsodnega člove-ka, da se niti ne sliŠi besede o kakih volitvah, kajti volitve v teh časih ne bi pomenile izraza kake strankarske pripadnosti, ampak izraz vsega trpljenja, ki se je vsulo v teh letih na narod, da 3e obupoval nad vsem, in bo dal v volitvah predvsem izraza temu čuvstvu, izraza radikalizmu, ki je ob takih prilikah samo in edino destruktiven. Radi povdarjamo. da pri nas ni boljševizma, zato pa je naša dolžnost, da ne riskiramo nobene prilike, ki bi pognojila tla tej eksotični cvetki — in volitve z vse-mi svojimi sumniČenji in vzaiemntmt obrekovanji so tako pripravna tla za ta fenomen, kakor malokatera druga. Zato je samo v interesu vseh. kot đržavlja-nov in obenem kot pripadnikov posa-meznih strank, da se izognejo vsakemu paroksizmn strankarskih bojev, kajti znali M priti na povr§je elementL da bi vse stranke začuđene strmele. BoljSevizem je danes tišti pojav, kl ga ali absolutno priznavajo ali absolut-no odklanjajo, ali koketirajo z njim, bo-disi posamezniki, stranka ali država. Zato se na te različne faze ne da ozi-rati. Madjari so ga vprizorili kot šovinisti — a nerodno. Nemci približno iz istih vzrokov — a mnogo bolj premc-teno, seveda, prave ga boljševika Lieb-knechta so previdno spravili s potL Pa ker so vse to že kolikor toliko kopije, poglejmo boljševizem pri nje-govem vrelcu, v Rusiji. Da ne bo nesporazumi jenj. povem že vnaprei. da je marsikafera politična oseba v Rusiji res zaslužila velala in poleg tega bi tuđi še omenil. da marsikateri mrtveci sum-lilvo vstajajo od mrtvih. Torej ie treba, da smo tu zelo previdni. Pa ker vlada boljSevfzem v Rusiji že dobršen čas, za to poglejmo njesrove sadove. Teh je malo. Razbili so res, kar je bilo gnilega, tuđi marsikaj drugega, pozitivno delo pa Je enako ničH. In to tndi ni čudno. Pri ruskih boljševikih je treba strogo ločirl dve stranki Prvo tvorijo Lenin-Čičerin-Lunačarski, drugo Trocki-Ra-dek-Zinovjev-Rakowski. Kar se tiče prve skupine, bi se dalo očitati Leninu, da mu je omogočila Nemčija pot v domovino — ali marsikateri politik bi si tuđi lahko očital da so bile njegove roke ob tej in tej piirlki — potrebne čiste vode. Govorice seveda. da je Lenin Jud. da s« baje imenuje Zederblum. jso pač govorice, zadostuje omeniti, da je bil Leninov oče srednje§olski ravnatelj. kar pač kot Juđ ne bi bil mogel postati v Rusiji. Ravnotako je Rus Cičerin, glede Lunačarskega bi bilo samo omeniti, da je mogoče najbolj kultiviran duh moderne Rusije. V drugi skupini so vsi Jndje. najbolj antipatične osebnosti Ra-dek-Sobelsohn, ki je v Berolinu hladnokrvno insceniral poulično klanje in jo-kaje prosil ob aretaciji, naj prizanesejo njegovemu življenju, in Rakowski, ki ga ie priporočal avstrijski eksponent v Kijevu. Hermann, svojemu »Kriegspresse-quartierju« kot eventualno Jako dobro podporo Avstrije v Rusiji. Pa pustimo zadnjo skupino, saj Je pisal sam Luna-Čarski, da je v boljševiških vrstah mno-Ko falotov, ki dobro žive na ta račun, katerih pa se bo stranka preje ali sleje iznebila. In navzlic temu, da je bilo pri boljševikih mnogo inteligentnih ljudi, ki jim ni bil program pobijanje, ne bo ostalo za njim dnigesra kot kup razvalin, ki bo nesrečna Rusija rabila mnogo časa, da jih bo pozidala. Smatrali so in Še smatrajo Rusijo za poskusnega kunca svojih teorij in danes — četudi se izgo-varjajo, da jih ubija imperialistična An-tanta s svojo blokado — nimajo pokazati ničesar. In to je najbrže dobro. Kajti če bi se mogel vzdržati boljSevi-zem, bi sledila za petami svetovne vojne drasa, knitejša in če mogoče še brezobzimejša, kajti mllitarlzem je isknl vsaj ugodnih priložnosti, da se je udej-stvil, boljševiški militarizem pa bi na-padel sosednjo državo iz edinega vzro-ka — ker ni boljševička. Vsaka stranka in vsak narod na] premisli, predno se začne igrati s tem ognjem, kajti zgodi se lahko, da bo začel sikati plamen ob lastni hiši, ko bo§ v največfi nadi pri-čakoval rdečegra petelina na sosedovi strehi. Ker smo že pri boljševikih, torei zunanjem pojavu, še par besed. Češka obec v Ljubljani je poslala listom nekak cirkular, kjer se ni omejfla samo na obrambo češke politike na mirovni kon-ferenci, ampak je postala iako radodar-na z nauki. Glede vseh lansiranih vesti sem stal na stališču: Pariz ni severni tečaj, ugotovi naj se, ali so res pađle inkriminirane besede, — in če so — naj se pozove češko ljudstvo, al se h- 84. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 9. aprila 1919. Stran 3. dentificira s temi Izrazi in potem narede konsekvenec. To tri bila jasna beseda in vedeli bi, pri čem da smo. Doklcr se to ne doseže, je vse pisanje nepotrebno delanje nepotrebnega razpoJoženja. Do tod konceriramo poslanico. Najuljudnej-Set a obenem najodločnejSe pa moramo odkloniti enkrat za vselej vsako vme-šavanje v na5o, bodisi notranjo, bodisl ztmanjo r>olitiko, kajti otroski srajci smo že odrasli, in nihče nam ne bo predpisoval. da bi vihteli kadilnice pred sklepi konference, ki nam misli rezati kose mesa s telesa; komur gori hiša, navadno ne hodi mirno Kori in doli ob nji in deklamira: >Koristna ognja je oblast . . .€ Mi smo danes država — velika ali majhna. je postransko — in si borao Že vredili sami svoj dom. Pa završimo z domačim. V nedelj-skem »Slovencu« je izšel članek »Po-donavska federacija« od drja. J. P. Da ne bom peroriral na dolRo in široko, bi omenil samo, da je bilo o lem že govora v Neumannovi »Mittel-europi« in da so bili za to idejo tuđi nekateri antantni kapitalisti, ki so bili mnenja. da bodo lahko dobili temveč vojne odškodnine. čimveč bo drža\\ ki se bodo lahko štele med premazane. Ta dva Klasova naj bi zadostovala. In na zunaj? Ce sklepa dr. J. PM da iz-klinčuje podonavska federacija italitan-ski Trst in italijansko Gorico — kaj bodo vedeli povedati o tem Italijani ? Da nas se vedno vleče srce tja. kier smo bili sužnji — to je k Avstriji! In Slede češke poslanice? Da smo otročji. če ne še kaj liujše^a. notrebni poduka pri vsakem koraku, ki £a napravimo v svet! Zatorej pomislimo, da je rnili-jon ušes okoli nas, ki se trudi jo, da bi slišale, kar ni rečeno! __________________J. J. nouinsbl pregled. »PRIMORSKE NOVINE« pišejo ▼ članku > Udovoljite narodima«! med drugim: Dočim se v Parizu okoli zete-rega stola natezajo, prepirajo in poga-iajo Wilson? Llovd George, Clemen-ceau in Orlando. trpe milijom, stradalo in ginejo- Nezadovoljstvo med narodi vedno bolj raste, ogorčenje je vsafc dan večje in potrpljenje je dospelo na vrhunec- Nemški imperijallzem je davi 1 svet skozi štiri leta, eedaj pa teče že šesti mesec, da ga davi in dusi za-vezniški imperijalizem- Široke mase vseh narodov in vsega sveta žele miru, ali pravega, istinitega mini, ki bo znal razumeti psihologijo mas in duha časa« Oni. ki krojijo usodo sveta v Parizu, morajo razumeti dušo narodov, duha časa in razmer- Ali, na žalost, zdi se nam. da so daleč od tega pojmovanja* Po većini oni žive še v predpotopni mentaliteti in so daleč od današnje dobe. Wilson je človek nove ga časa- Ali njegov glas raziunejo samo mase naroda, dočim državnik! ne občutijo po-jnena njegovih besed- Ako so državni-ki pozabili na svoje obljube, svoje be-Fode. načela, pa narodi ni^o tega pozabili, nišo pozabili toga milijom, ki so se bojevali za ta načela in te besede; bojevali so se za srečo človeštva, za jednake pravice vseh in proti tiranstvu in imperijalizmu- Volja narodov je silne jša od volje državnikova Izpolnite svoje obljube, dajte nam ono, kar ste nam zagotovljali pred vsem svetom, dajte nam pravico samoodločbe! Dr-žavniki umro in narodi nosijo posle-dice niihovega dela. >NOVA DOBA« v Celju piše o korupciji na Hrvaškem, da se zadnje čaše vršijo tam stvari, ki nišo več samo iz-liv pohlepa po obogatenju. ampak ki kažejo globoko - žalostno crto na značaju poedincev tega naroda, ki jih je pa žal na stotine- Edinstvena država smo, meje so padle- Toda hrvaška vlada je držala sotelsko mejo do trenutka, ko je bila proglašena svobodna trgovina- Člankar navaja račun, kako je bilo treba >znazati< v Slavoniji, da ee je dobilo tamkaj nakupljeno blago* Sicer bi ne bilo na razpolago ne strojev ne olja ne drugih priprav za nadaljni prevoz, ko pa se je pokazal denar, je takoj bilo vse na razpolago- List zaključuje: V takih razmerah se ozračje n.inolnjuje s strupenimi plini boljševizma in če ne bodo merodajni krogi na Hrvaškem z železno roko vmes po-segli in brezobzirno zatrli smrad, ki se širi v ozračju lepe dežele, bodo nekega dne brez obrambe stali napram razme-rnm. ki jim bodo zrasle Čez mejo ter strmoglavile v brezno nesreče nje in ceio đeželo- Da bomo trpeli ž njimi obenem mi Slovenci, je jasno in gotovo-Zato d vi gamo svoj glas in kličemo od-ločujočim činiteljem v sosedni deželi: zatrite korupcijo, da ne vpropastite ee« lega naroda! TRIBUNA« in za njo drugi laški listi slika dan na dan položaj v Jugo-slaviji za jako reeen. Prav irbira besede, kako bi bolj zrno naslikala naše razmere, in modro sklepa, da samo ena misel je skupna in sicer misel so-vraštva proti Italiji- — No, torej ven-dar eno skupno misel nam priznava >Tribuna« in pred to skupno mislijo jo je strah* >RIJEC SHS« izvaja, kako hitro je po 5 groznih vojnih letih na vsem svetu nastoplla želja po mira in reda* Vse človežtvo hrepeni, da napravi ko-likor mogoce hitro mir in red. Ali kako ae d» do—čit o I— ti narodi alio Wk jasnem- Vsak razvoj pa je mogoft 1« s bojem* Casi pred 1914- bo profili in se ne vrnejo nikdar ve6 Na nas prihajajo S(^*3 povsem drugačne zahteve v poli-tičnem socijalnem, kultnrnem in gospo-darskem pogledu- V tem razvoju se moramo prilagoditi tuđi državam okoli nas- Vse države se hočejo prenoviti In revidirajo ^vojo staro politiko- Jasno je, da bo tak razvoj trajal več let. Tuđi država SHS je mlada- Ali moti ee, kdor bi mislil, da bo Jugoslavija hodila po stopinjah bivše avstro - ogrske monarhije- Pred vsem mora biti svoiim državi janom prava domovina- V to svrho pa jim mora ust variti bolj se in &re$-nejše življenjske pogoje, kakor jih more nuditi kaka druga zdnižba na svetu »SRPSKA RIJEČ* v Sarajevu ee bavi 7 vprasanjem izvoznic in za-stopa to-le mišljenje: >Naredba nj i-nistrstva. da se dajejo iz-voznice talcem in internira n c e m. je stvar, ki je v redu- Pravično je, da se odžkodujcjo v*i or.i, ki so po nedolžnem trpeli in kadrih eksi-stenca je bila uničena- S tera smo na eistem. zlasti ko vidimo, da je §e dnres mnogo žrtev crno - žoltega sistema, ki se še nišo opomogle, ker nimajo sredstev- — Ali treba je še spregovoriti o lieki stvari: Z ozirom na razne alarmujoče vesti, da se te izvozrice razđeljujejo nepravilno, da igra protekcija glavno vloijo, da je dobil marsikateri, ki ni trpel, iz-voznice in da ogromna većina zrtev ni dobila niti beliča, dalje z oz:rum ua činjenico, da nimamo nobene kontrole, niti mesta, kjer bi mo^li kritikovati vse ostale elane naše vlade, ki nimajo vladno dolovanje, kon'-^o z czirom na niti pojma o manipula:ijah 7. i7.vo?ni-cami, a pegla vi tno v in'er^su žrtev samih, — zahtevamo od lađe, dn, tim najpreje predloži javno.-il imenik vseh onih, ki so dobili izvoznike■< Beogradski ^ZRIKLJORA !>V1K« ocenjnje na uvodnem mestu vrline srbskega vojnika in piše: »Evropa je v zvezi z Ameriko koncala vojno, toda srbski vojnik še čuva mrtvo stražo na bregovih Adrije. pri Trstu, Bršcu, Dubrovniku in Temišvaru; zanj še ni odmora, ker mu je treba čuvati in braniti vsako ped srbske zemlje, prepojene s krvjo. morda ćelo pred kakim novim napadom na sveto njegovo ognjišče. Vsi mi, kolikor nas je od Adrije do Bospora, od Pešte do Markovega Pri-lepa, se klajnamo pred genijem, ki se imenuje srbski vojnik, srbski poljede-tec in kličemo polni hvaležnosti iz glo-bine svoje duše: Živeli srbski borite-lji, srbski pofjedelci, čast in slava pad-lim borcem za svobodo Srbije, za sveto ujedinjenje našega naroda<- Beogradske »VECERJE NOVOSTI« razpravljajo o stališčn, ki ga naj zavzamemo Jugoslovani napram Madžarom in zastopajo to-le mnenje: >Mi Srbi in Jugoslovani imamo napram do-gorlkom v Madžarski samo jedno dolžnost, — da čuvamo naše granice proti nji- S Čuvanjem naših meja moramo preprečiti. da se pojavijo neredi pri onih delih madžarskega prebivalstva.ki živi na našem teritoriju- Naša vojska je pripravljena, da izpolni to nalogo, da, uverjeni smo, da bi se v to svrho pri glasilo veliko število dobrovoljcev iz vse Jugoslavije . • • Ako je komur-koli potrebno, da umiruje Madžarsko, raj to stori, naj to stori z romunskimi, cehoslovaškimi in ententinimi četami, ne pa z našimi-c V »PUČKIH NOVINAH« je napipala Zofka Kveđer - Demetrovićeva članek >Bodimo boljši!c, ki ga zaključuje tako-le: >Xašim kmetom, ki nima-jo zemlje, je treba pomagati, da jo dobe- .A)i mnogo je stvari, glede katerih si kmetje lahko pomagajo sami* Naj ho-do med sabo boljši in bolj enosljivi. Naj ne troši jo toliko denarja /a vino, žganje in tobak, a tako malo za časopise in knjige- Naj pošiljajo deoo v gole, da se kaj nauči. Naj pomagajo siro-maej?»m vdovam in sirotana« Bogatejši v vaši naj podpirajo siromašnejse- Pa-metnejsi bi morali poučevari one, ki ne znajo čitati, ki nišo bili okrog po svetu, ki se ne znajo kretati v metežu teh burnih časov* Vsi 8e moramo popraviti, poboljšati, odpovedati se tooranto svojim napakam, tako gospoda, kakor kmet je- Tako bodo potem nekoč otrooi in ofroci naših otrok zadovoljnejši io sro^nejši, kakor smo bili mi< Novosadska »ZASTAVA« oštru kritik uje razmere na Hrvatskem in pn se->Danes so razmere povsodi neureje-ne — ne samo v državi Srbov, firvatov in Slovencev, nego po veem evetn* Toda take, kakršne v Hrvatki in Slavoniji nlro prav gotovo nikjer dra^je n% sveln Tu vlada kaoe, kateremu je te*-ko dati pravo ime- Lahko rečemo, da se ne ve, kdo pije in kdo plafta* Z% javna upravo se sploh ne ve- Res je, da je bila 7ftraljska vlada dlje časa v demi-riji. a.i ludi, ko je do^el novi ban. p^ ni ničesar zboljšalo- Vse Ide po starem. Stari ijudje in stare navade- Oblasti ne dela je jo, nikjer ni nobene avtoritete-Frometne rasonere so naravnost strašne- Toda kdo bi vae to epravljal pred javnost, ko je jasno kot beli dan, da ni samo *nekajcnj! Morda pa škorpiton piči jameca sebe ... — Pripomnim §e, dn nikakor n e 7i!itevam. da bf priloženi odgovor res na-tisnili: dovolj mi ies da ga vzamete na znanje: sicer pa storite po svojem preuđarku. — Jaz sem s tem zadevo končal. — Z odličnim spoštovanjem udani dr. Tominšek. T. izticava tuka) svoje žrtve za oro-speh slovenstva. A Dtič se najbolj spozna po petju. Zato posluh! Leta 1917. je v Mariboru umri Krali k, po narodnosti češki renegat a sicer duševni in krušni oče enega izmed najpod-lejših lističev po avstrijskem žanru, zloglasne »Marburger Zeitung«. Ob tej pri-ložnosti ie »Marbnrger Zeitung« dne 8. maja St 104 prinesla sledeči srčnl izliv: Die k. k. Gvmnasialdirektion scbrieb an die Familie (Kralik): »Unser Gymna-sium fiihlt sich innerllch gestesvenvandt (!) mit dem hervorragenden Vorstand des bildungsfordernden (!) Unternehmens ta der Edmund Schmid - Gas se, wie er auch ausserlich die besten Beziehungen zu ihm ^flegte> pflegen musste («), da der grund-ehrliche, vorbildlich solide Geist der das Unternehmen belebte und belebt treue Anti anger gewann und festhielt Daz Gymna-sium beklagt den Verlust einer solchen Kraft das rTinscheiden einer markanten Personlichkeit unšerer Stadt Wir kQnnen das Andcnken des Verewigten nicht besser ehren, als dass wir seinem Unternehmen das schSnste Gedeihen wiincchen (!) rfoch-achtuigsvoll Dr. Tominschek. To Je pač hlmniis bolne duJe, zapet v čast in slavo tišti Marburgcrci, Id Je bila najzadnejša zver \z Časnlkarske Some ter bi osobito leta 1914. bila najrajši požrla vesolino slovenstvo in sfovanstvo. Le vorašajte o pri!ikJ il. pr. PaSane, gosp. dr. Tominschek. ostimlieri pri Nemdh«! In vraga, ali res ne Ctittte, v kakšno Daldašiio da tulcaj tiSČlte klasično gimnazijo? Da, da — samo k 1 i h a vkup Striha! — Nedavno tega ie celjska »Nova Dob*' (dne 15. februarja, št. 13) v svojem LJstkn prmatisnila tišti ostndni letak z naslovom »Da se otme p oz abIJ en J u«, kl Je bil ravnatelj Tominšek kot svojedobni pro-stovoljni prisranjač za vojno posolilo v tl-sočero izvodih I njim zastrupijal mlade dnSe. V tem letalai se na naravnost pro-stasid način meCe blato pred vsem ▼ slova n s k e saveznike Antante, posebe še v »zmaja« Srepa (= Srba!), kf da bi rad živo pf^rl nedolfno kraljičino na donav-skem obre^iu! Kdor ie prisiljeno Disal ka] t?Ve?a, ta pa5 — nf mogel drngače. Toda kdo Je silfl dr. TomfnSka, da se je vdlnja] sa takStn posel? Serija take Uterattrre ispod Tombt- hvale pri Slovencihc, lahko na-polnila ćelo Številko našega lista. Altrocbe trud za slovenstvo 1 — In kot gimnazijski ravnatelj v Gorici Je dr. TotninSek »slovenstvu krčil pot« kot vnet podpiratelj »kulturnih teŽenj« — Sudmarklnih! INTERPELACIJA posianca dr. Dinko Puca in tovari-Šev na g. ministra za pro^veto y zade-vi ravnatelja slovenske gimnazijev Mariboru dr. Josipa Tominška, ki je de-nunciral svojega tovariša. Profesor dr. Karol Ozvald. bivši gimnazijski profesor v Gorici, je znan kot iiavdu?lov. Naroda« letošn!es:a leta priobčuie njegova sopro-ga Hanica dr. Ozvaldova ponis nie.c:o-vega trnljenja tekom vejne. Dovoljuje-mo si članek priložiti v izvirniku. Na koncu označuje dovolj jasno onega, ki je njenega moža denunciral, in to je ravnatelj na slovenski gimnaziji v Mariboru dr. Josip Tominšek. Naj je Ie ta obdolžitev resnićna ali ne, znana je pa splošno, da ic ta gospod bil skozi in skozi vsa leta vojne aktiven avstrofi!, vsled česar nostaia obdolžitev verjetna. Će pa je to resnica, je sigurno, da je dr. Tominšek nesposoben za tako odgovornosti polno mesto, kot je ravnateljstvo gimnazije v Mariboru. Vsled tega vprašamo g. ministra prosvete: Ali. je voljan preiskati navedeni slučaj? Ali je voljan, ako se izkaže utemeljenost obdolžitve, ukreniti vse, da se navedenega gospoda odstrani z ravnateljskega mesta na slovenski gimnaziji v Mariboru? V Beogradu, 28. marca 1919. Slede podpisi. Naša posebna telefonična poročila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda. vOBZOR« IN POVER.IEN1ŠTVO ZA UGOTOVLJENJE KONFIDENTOV IN DENUNCIJANTOV. Zagreb, 8. aprila. Današnji »Obzor« zagovarja v zvezi z bansko naredbo jerlede poverjeništva za ugotovljenje konfidentov in denuncijantov osnutek nepristranskega in objektivnega foruma, da preišče pritožbe proti raznim uradnikom, radi niihovega postopanja v vojnem času. »Obzorx nad?lje obsoja sedanjo politično upravo, ker se pusti pri premeščenju in umirovljenju urad-nikov voditi samo od strankarskili mo-tivov. Ta strankarska gonja je dosegla posebno visoko stopnjo v Bosni in Hercegovini. KAKO MNENJE MOEAJO IttETI O NAS. Zagreb, 8. aprila. Današnja >Rječ SHS.« napada politike Narodnega Kluba, ki so se izrazili ob priliki bivanja inozemskih časnikartev v Zagrebu o ustroju nšae države tako medio, da bi imeli ti časnikarji povod dvomiti o njih resni volji za narodno in državno enot-nost. VTIS NAJNOVEJŠEGA RADIČEVEGA IZDAJSTVA V ZAGREBU. Zagreb, 8. aprila. Povodom najno-vejše vesti o Radičevem izdajstvu in o njegovi veteizdajalski brzojavki se obračii »Rječ SHS« v oštri obliki proti Radičn. katerega veleizdajstvo je postalo tako očito, da ne more nihče dvomiti več o tem. Radič bi bil pripravljen svojo domovino za nekai italr'anskih lir prodati, on kliče italijanske oficirje, naj pridejo v našo domovino kontrolirati našo upravo in postati nekaki zaščit-niki naše svobodne domovine. TUĐI MED DIJAŠTVOM NI EDI-NOSTI. Zagreb, 8. anrila. Na vsetieilišČu je bila včeraj dijaska skupščina, ki je imela namen, da osnuje nekako Dijaško Veče. Pri razpravi pa je prišlo do takih diferenc, da so sktepanie o tem odložili na ugodnejši čas. ORGANIZACIJA JDS. Beograd, 8. aprila. Parlamentarna komisija Demokratskega Kluba je v svoji seji sklenila položiti v vseh delih naše države Demokratski stranki nove temelje s tem, da se osnujejo že o Veliki noči po vseh glavnih mestih . kakor v Beogradu, Zagrebu. Sarajevu. Ljubljani, Splitu in Novem Sadu strankina tajništva, katera bo spajala politična organizacija JDS. V Ljubljani se spre-meni tajništvo slovenske JDS. v generalno tajništvo Demokratske Stranke. Vrhovno tajništvo stranke bo v Beogradu. Parlamentarna komisija je tuđi sklenila odboru DK predložiti organizacijski nacrt ter navodila za snovanje krajevnih in drugih strankarskih orga-n izaći i za ćelo ozemlje kraljevine SHS. Organizacija Demokratske stranke se raztegne po pristopu srbskega opozici-jolnega bloka tuđi po j>okraiinah bivše kraljevine Srbije. _______________ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. ■S—io«pniT«« o Vodniku. Glasilo stiroradikalne stranke »Samouprava« ie te dni priobaia o ValenMnu Vodniku članek, v katerem piše med drugim: »In ko se ie 1. 1809. pojavit Napoleonov duh v ju-soslovenskih zemljah hi uštvaril Iliri i o. H se Je rasprostirala od Kotora do E^,_.a, Je vodnik zakllcal: »Ilirija vstan!« Že samo s to odo sj je priboril pravo na odlično Ijl in zsradil sebi spomenik v ujedinjenem kraljestvu Stbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova ideja je danes stvarnost — narodni svobodi je zasijalo solnee«. Ali priditc kot bratić aii vas pa ne rabimo? Trgovski akademiki iz Zagreba so priredili v nedeljo 5. t m. v Krškem v sokolski dvorani koncert Bili so veselo spre-Jeti in obetalo se je veliko umetniškesa užitka- Razočarani smo bili nad uspehom. Vse kar bi bilo hvale količkai vredno, Je njihova dobra volja in potem smo pri kraju. Sicer so res še mladi, a da bi umetnost na tak način prodaiali, bi jim odsvctovali. Poleg tega si pa drztie še nek fantin izreci javno, čujte in strmite, »doli s Srbi«. Jeza nns ie pograbila in ako se ne bi obdržali, bi bil kmalu nasta! ropot . . . Zato pa veseli bodimo in lahko ponosno rečemo: Ćast slovenskemu dijaštvii. ki je oznanjalo In se pripravljalo že pred leti na danaSnji čas ta ga tuđi danes prav razumeva. —an— NIC PROTEKCIJE- LDU. Beosrrađ, 7- aprila. Semkaj je đospel bivši sef računske^a dvora v SarajcAii dr- M^ridič* Kakor se za.sjotfiv-Ija, je hotel osobno intervenirati pri beograjjski vladi zaradi sklepa, s kate-rim je vlada spre^'ela njegovo prošnjo za uDokoji'ev. ne da bi mu nakazala po-kojnino- VIac!r» ie njegovo pritožbo odbila, ker ie dobil dr- Mandič pravico do pokojnine samo s tem, da mu je avstrij-ski ce?ar milostnim potom izpregledal deset službenih let.Srbska ustava pa ne pozna takih izjemnih vladarjevih ak-tov. .'rato 90 {udi bpoarrajska vlada na to ni moHajduk Veljkoc- Priso-stvoval je ves bataljon omenjenega polka pod poveljstvom podpolkovnika Trnokopovica in ČastniŠki zbor naše armade z generalom VaSiČem na ćelu* Zaštopane so bile rudi zavezniŠke države s svojimi častniškimi zbori- De-želno vlado je zastopal predseđnik dr* Krstelj s .svojima tajnikoma- Vsa narodna društva so bila zakopana- Nepregledna množica občinstva je napol-njevala kraljevo poljano« Župnik Bu-lovan je imel ginljiv govor, a za njim je spregovoril general Važič v proslavo naše vojske in zaklical z vsemi pri-sotnimi gromovit >živio< na čast našemu kralju- — Po končain slovesnosti se je vršila parada srbske vojske pred generalom Vašičem in ententnimi 6a8t-niki. Heođreleno domovino. Kadi slovenske pesmi. Y Podgrajah* pri Ilirski Bistrici so zaprli dne 22. marca učitelja Sardoča, njegovega brata in dva drusa fanta, ker so prepevali slovenske pesmi. Vsi štirje se nahajajD 5e vedno v tržaSkih zaporih. V Rihenbergu pri Gorici so se prtd kratkim zbrali vaSJd fantje v neki gostilni in slovensko prepevali. Kma-lu na to pridrve v gostilno karabin^rji in jo rudi od zunaj obkolijo. Večtni fantov se je posrečilo ubežati, izvzemši Štlrim. Te so odgnali v tržaške teče, ociodcr jih še ni naza]. Hotelirja Ličena, ki je bil že izpu-ščen, so te dni zopet aretirall. Protizakonitf nnbor goriških fantr>v. V Gorici so nabit« plakati, s katerimi na-zr.ania laska okupacijska oblasi, da se bodo vršili nabori za letnlke 1897—1901. S to odredbo je Italija vnovič kršila medna-rodno pravo, kf ne dovoljuje okupacijski oblasti mkakih naborov v zasedenem ozem-Iju. dokler j! to definitivno ne pripade. KranfsM NemcI fn Italilani. Oskrbnlk graSCine Šumberk zahaja tedensko tri- do ^tirikrat k divizi?skemu povelistvu v Ilirsko Bistrico. Opaža se, da uživa ta nem-?kl oslrrbnik od Lahov vse metgoče u^od-noFti. Ali zastonj? Aretaclte v masah. 2 vlakom, kl pri-haia i^ Aidov?čine v Gorico, prevažajo Lahi dan za dnem ujete fante, može, de-Vleta in žene. Sumi se, da jih odvažaio v Italijo. Pritfsk na star§e. Na vsem zasede-nem ozemliu izvajajo italijanske okupacijske oblasti neznosen pritisk na one slovenske starSe, kl ne marajo dovoljevatt svojim otrokom obiskovanje italitanskec;a poduka. Odvzemaio jim aprovizacijo, pot-ne Iegitimacife. povzročajo iim raznovrst-ne sitnofitJ in jim groze ćelo z interna-cijami. Ker ni marala la?ke zabave. Na Krasu se neka učiteljica ni hotela udeležiti vc-če-rie, ki so jo priredili Iaski oficiri i, a prišli so ponio laški volald s puško in io prisilili, da se je udeležila zabave- P. P. NE GRE NAPREJ. _ ^ LDU- Trst, 4- aprila- (Zakasnelo-V Včeraj je bil shod italijansko-liberalne stranke, ki se je pečal z občinsko upravo- Govorniki so opisovali žalost-ni položaj tržaske obeine v financiel-nem oziru. Obcina ima danes 175 mili-jonov kron dol ga in nirna nobenih pre-jemkov- Obcina bi potrebovala kakiti 500 milijonov kron, da bi vzpostavila svoje financielno stanje in plodonosno delovanje občinskih institucij. Ker ni-ma nobenega premoženja in nobenih fi-nančnih sredstev, je popolnoma odvis-na od podpore italijanske vlade- Soči« alno-demokratlčna stranka se je ođpo-vedala sodelovanju v mestnem svetu in bi prevzela sođelovanje v mestnem odboru le z gotovimi pogoji, ki se tičejo zlasti varstva manjšinskih strank, ker sicer ne mara deliti odgovornosti za ža-lostni položaj občine* — Ker je italijan-sko-liberalna stranka, kakor većina ođfoirasnft sa mtetop SamoTiprava< je dobila iz doeela za-nesljivega vira to-le znnimivo porobio: Bolgarske oblasti so odredile v fvidinskem okraju rekvizicijo živil in hrane- Prebivalstvo se je uprlo in Lvnela se je krvava borba v blizini vaši Gamzov in Novo selo- Borbe se ,{je udeležilo več voja&kih oddelkov s ;strojnicami in štirimi topovi- Kmetje v ;onem okraju so prepričani, da pripa-'đejo njihovi kraji pod Srbijo, in so z ozirom na to nastopiii proti vsakemu umešavanju bolgarskih oblasti v njihovi stvari- Bolgarska vlada je sporočila Iprebivalcem v vidinskem okrožju. da 'se morajo vsi dobri Bolgari pravočas-|bo izseliti iz obmejnih krajev. toda temu pozivu se ni hotel nihče ođzvati.c *— Ta vest. o katere re^nicnosti nimarno Vzroka, da bi dvomili. kaže na to, da Sati narod v vidinskem okraju instinktivno. ri najboljpi volji ne inorejo pribaviti kar preko noći. St&tistični po-datki o naseljevaniu izprieujejo, (la je na primer turski in gr§ki element v vzhodni Rumeliji to je v Bolgarski južno od Balkana še dandanes tako jakr da številno nadkriliuje bolgar&ki ži-velj- V eeli južni polovici svoje države torej Bolgari &> sedaj nimajo absolut-ne. marveč samo relati\Tio većino- Z oairom na vprašanjo 0 bolgar?ki tole-ranci napram Turkom se sklicujemo na >Neue Freie Pressec, ki je bila in je £e đanes dobra prijateljica T5olgarije-Ta list jo konstafira.1, da so Bolgari 10-Eovembra 1912- ko so zavzeli Dede-aga5, b dinamitom pognali v zrak on-'dotno tursko mo«cjo, kjer je bilo 200 turskih beguncev. ier po ulieah pobili nad 5000 mohamedaneev. — To je bol-gareka tolerancn. ki so jo imeli priliku ob^utiti na svoji koži zlasti Srbi v •zemljah, ki so iili okunirali Bolcrari! Ju^oslovenski studenti u Pragn osnovali su društvo radikalno - demokratskih naprerlnjaka >Skerli6<- Cilj je društvu moralno, intelektualno i fizičko usavršavanje članova i izradjivanje ozbiljnih radnika za javni život. Dru-Srvo je razdeljeno n pet sekcija: političku, eocialno - ekonomsku. raano-higiiensku, kulturno - um etničku i organizacionu- Sekcije su otpočele svoj rad i već održale nekoliko predavanja-Naatavljuč i na rad i idejo predratne jugosloveneke na/nonalističk'© omladi-ae. društvo ćo produbljivati ideju narodnog Jedinstva, koje je stvaranjem jedinstvene nacionalne države dobilo svoju političku formu, a u zajednici sa društvima istih ideja i načela nasloja-€p> da opet of.ivi r^iret 'rolađog pokole-nju, ko]j će n^i-odnoin jedinstvu dati im baairano sa preoteo očcMmmh programa: nacionalnotn, knllanm I socialnom- Definitivno ce redigirali svoj program, pošto »tupi u veta sa sličnim studenskim organizacijam 1 svojim starim i novim istomliljtaiei-ma- DniStvo stoji iznad i izvan rvih političkih stranaka* Adresa drufttv*: Skerlić: jugoelo vensko akad«OMkft društvo Rađena- — Praha II-, t« fltooo-kach 22- . IZJAVA KRAMAftA- LDU- Praga, 8- aprila- "(OTU-J >Ec!air< prinasa nastopni intervju s ministrskim predsednikom dr- Kra-raarem: Dr- Kramaf se je izrazil o eta-Hšču, katero zavzema čohoslova&ka država v boju proti Nemčiji ter o svojem trudu, da onemogoči nemški nacrt ie-leznišk© zveze medHamburgom In Bagdadom, o stremljenju Čehoelovaškega ljud,stva po samostojnosti in o avstrij-pkih persekucijah, ki bi ga bila kmalu dovella v smrt in o svojem bivanju v ječi. O razmerah na Ogrskem je rekel dr- Kramar, da je madžarsko boljSevf-ško gibanje prenapeta gledall£k* igra, isrra z oornjem in da £re Madiarora samo za to. da uredi30 svoje denarne tel-ko^e in da ovirajo Slovake, Romune in Jugo?!ovane v njihovih težnjah za svo-bodo. Bila je velika napaka, da ni An-tanta takoj po sklenjenem premirju poslala policijsko ekspedicijo na Rusko, da tam vzpostavi »opet red in mir-N'emTija bi na ta način ne imela časa vzdigniti s© proti Slovanom- Cehoslo-vaška republika je na vseti straneh podprta od Antante in bo tuđi prva opora proti nrmškira stremljenjem* IzobraZevaht! sdsek Sokola l." Opozarja na svoje tretie jsvno pomlađno predavani«) kl se vrSi v soboto dne 12. aprila 1919. zvečer ob !'j8 uri v veliki dvorani Mestnega doma. Prcđava br. inž. Stan (siav Bloudek : Razvoj in bistvo bencinovega motor'a ter njegova vporaba. — Razlagalo se bo na podlaci modelo?. Prijatelji sokolstva, vdeležtte se tega predavanja poinoStevilno ! Vstopnlne ni; prostovoljn! prfepevlđ pa se hvaležno sprejemajo. Nazdar! Odbor« Đratje, sestre! Sokol I. naznanja vsem bratom In sestram, da se je vrnil brat načelnik Stane Vidmar iz laskega vjetoiStva, kjer se je zvesto boril za našo sveto stvar ter vstopil nato tuđi v srbsko vojsko. Na Čast vrnlvšemu se vrlemu vaditejju mu pTfredi dru?*vo časten ve5er, jutri v četrtek ob pol S. uri 2večer pri bratu Zupančiču na Ahacljevi cesti. Udele.ffte se ga pohio-šte\-:lno! — Na zdar! Odbor. Ljubljanski MmM svet. Ljubljana, 8- aprila* 55upan g- dr- Ivan Tavčar otvori ob 6- uri zvecer sejo obćinskega sveta ter konstatira, da j© opravičil svojo od=otnost vgled bolezni otčinski svetnik g. Anton Jeglio- Za overovate-lja zapisnika sta imenovana ©očinska pvelnika gg- dr- Triller in Bahovee. Nato preide g- župan k dnevnemu redu ter prečita razne dopise, kakor tud! uspeh raznih preiskovanj in zla »ti konstatira, da so bili napadi v posla-nem lista >Naprej< na upravo mestne ubožnice popolnoma neutemeljeni in deloma tako zastareli. da o njtti ne pre razpravljati po dolgi vrsti let- župan konstatira, da ee tekom vojne ni vložila od strani prizadetih nobena pritožba in da so bili napadi na upravitelja meetne ubožnice g» Trdino popolnoma neutemeljeni- Zapisnik zadnje seje se odobri- Prememba ob^in«kega volilnegm re ljana« O tej premembi je poroda 1 t.a-topnik socijalno demokratske strani™ g- inženir Stebi, ki 30 pondarjal xao©t-koma svojih izvajanj, da se jo lzkax»la nujna potreba premembe obeinskeg* in občinskega volilnega reda* da pridejn v mestno zastopstvo v resnici zastopni^ ki v3eh krogov. To svojo zahtevo 3© «• inžerir štebi obzirno ntemeljeval. pr* ćemur je zašel tako d&lež, da ie pričel kritizirati meatno gospodarstvo ter de-liti nasvete tuđi v raznih gospodarskih vprasanjih, očitajoC dosedaajeum mest-nemu zaftopstvu nemodemost in po-časnost- Dotaknil se je pri tem vprasa-nja električne centrale, očitajoč, da Je mestna občina ljubljanska lamuđiia ugodno priliko, s katero bi si lahko ngotovila zađostno količino elektrike-Nadalje je zahtoval komuniziranfe prehrane, uredbo solskega vprašanja in končno zahteval aktivno in pasivno volilno pravico za osebe obojega spola, ki so dovršile dvajseto teto- V svoji kritiki se ie povzpel ćelo do trđitve, da je ljubljanski šupan posabtl staviti svojo dolžnost ob Caso, ko so s« sa barbaricen način odstran|ali ▼ Ljubljani gpomeniki, ki jih )e imela mestna občina v oskrbi- Na opombo ostalih ob-rinskih evetnikov, da ćela ta kritika ae spuua k utcmeliev&a|n predloga, je g< tlvm«nu takljuoku in »abtoval: spMk d# siiako. direktno in tajno voUlno pravica po proporcionalnom volilnem aistaosA, katere n*j boda drfefcii tuđi vojaki in im*** im aktivno in pasivno TOlilao prmvieo sm vs# osobe, kl eo doeegl* »- leto in ki Mvs|o ▼ obOni vssj pol leta- Zakljoćil je svoja isvaja-nja s prodiogom, da naj se isvoli 6olaa-eki odaok, v katorem nej ine> vsaka stranka po dva leetopnika, ki naj Mela novi volilni nacrt do 1* Junija t 1, na kar so občinske volitvo tako} razpi-ftojo in naj so volitvo isvrie do 1. av-gu&ta t- 1- Podfiapan dr- Triller odgovarja na isvajanja pre^Dajgat^a ugotavljajoo, da nameravajo predlagatelji s svojim prodlogom doseći samo hiUr razpis novih volitev in da je lirokopotezni gospodarski program, ki ga je podajal poročovalec, bil v pretresu v seđanjem občinskem svetn že veokrat, da so se vršile o vsaki posamezni točki tega programa obširne razprave, ki so se pa vsled odpora prejšnje vlade in de-želnega odbora rasblinile v ni& Poro-Čevaleo hoc« e svojimi izvajanji vzbu-diti med javnostjo mnenje, fieš, da se-danje mestno zastopstvo o občinskem gospodarstvu nima pojma niti pravega razumevanja svoje naloge- Kar se tiče električne centrale In vodne moći na Savi je mestna občina storila vso, če ji je pa delal bivii deželnl odbor zapreke in eelo tako, da je mestna občina svojo pravdo pred najvišjim sodišc«m izgubila, to pa£ sikakor ni krivda občine in zastopetva' Komuniziranje prehrane, kakor to predlaga poročevalec, je samo program in bolj umestno bi bilo, 6e bi bil poročevalec prišel s konkretnim! predlogi* V šolskem vprafia-nju dela poročevalec občinskemu »vetu najvecjo krivico- Solekih zdravnic sc-daj ni možno nastavljati, ker jih ni na razpolago- Kar se tiče pa stanovanjske politike, poročevalec ni vpoStoval, da od leta 1909- mestni oblini ni bil na razpolago niti en potrjen proračun in si je morala občina pomagati samo s provizorijem. Kar se tiče pasivne volilno praviee za dvajsetletne osebe obojega spola, £a£ ni treba omenjati, da nikakor ne kaže nelzkusenih mladih ljudi voliti v tako važno z&stopstvo* Istotako ne kaže pritegniti k volilcem tuđi vojaštvo, ki je nastanjeno po me-stih samo mlmogrede in tuđi ne kaže pusčati vojake, ki naj Sčitijo nepristranost in stvarnost, v volilni boj, kar bi bilo v gotovem slučaju sigurno opasno-če se bo izdelal kak nov občinski volilni red, se bo moral izdelati za ćelo kraljevino SHS, no pa samo za posa-mezne občine in bi mestna občina ljubljanska v tem slučaju igrala zopet vio-go po&kusnega kunca- Tuđi pojmova-nfe demokratizma. kakor ga poudarja poročevalec, je med stranko veSine in med zastopniki socijalne demokracije popolnoma raslično- Pravi demokrati-zem obstoja pač v tem, da se da pravična volilna pravica veem slojem, nikakor pa se ne more zahtevati nekako brezpravnost buržoazije, kakor 30 vse-buje predlog in nekako diktaturo pro-letarjata- Kar se tiCe izvolitve iest-filanskega od na njegovo osebo in konstatira, da v osom časa, ko se 30 ▼ Ljubljani iz vrši 1 oni vandalizem pred ocrni vlade in sodnije, pac* ni mogode njemn očitati nobenega greha, ker ee je on edini upal s polnim imenom v ča* sopieih obsojati to potege,, nikakor pa ni imel v roki moči, da bi te pobalin-stva preprecll- — Gospod iupan pre-etta aa to obstojeoe pređpise in kasvter tira, da zafcieva poroespralsc m tem, dft predlaga ffestcJifiesi ođeek% da abdicira eadaajft većina, kar pa no sodanjih pređpisih ni mogooe- Zato predlaga ključ in sicer za Tedneko stranko pet, sa elane SLS 3 in sa eleno socijalno demokraiskega kluba e»eg* &*** lz' nasledDjl gg-: dr. Triller, Pustoslem-iek, Dimnik, Franchem ia Planinšek; dr- Adleiič, Rojina in Kolosa od 6LS in občlnski svetnik Kocnmr od socijalno demokratsko stranko-* — Predlog socijalno demokratskih občinakih svetni-kov se odkaie na to temu odseku- Rasna porobila. PoroCilo personalno - pravnega od-soka o dopisu županovem glede resolu-cije občinskega svota v zadevi vštetja fitirih in pol let vojne dobe vsem mutnim uslužbencem v službeno dobo ee na predlog porooevalca občinskega svetnika ga* Pustoslemška snrejme in so bo v kratkem izdalo nastavljencem tozadevne dekreie* — Predlogu istega poročevalca o prizivu Antona Deghen-ghi^a proti predpisu kanalske pristoj-bine eo ugodi deloma in predpiše mesto 1313 K 97 vin- samo 252 K 55S vin- na leto kot kanalska pristojbina. — Poro-čilo finanenega odseka: o prizivu treh deželnih uradnikov proti predpisu de-želnih in občinskih doklad na plačarl-no se sprejme, in se jih na predlog po-roSovalca občinskega svetnika Liko-zarja oprosti- — Ka predlog obeinske-ga svetnika g- Smoleta eo poviša eo-razmerao prietojbine za uporabo re-šilnih voz- Na predlog istega poročevalca se odpire obresti hipotečnih po-sojil pri Mestni hranilnici ljubljanski Slovenskemu planinskomu društvu- Na predlog občinskega svetnika g- Liko-zarja se odobri nakup provizornoga mostu električne cestne železnice poleg St- Peterskega mostu za svoto 12000 K in se ta most prenese tako, da bo ve-zal Opekarsko cesto s Prulami. Ietota-ko se odobre predlogi finanenega od-seka glede prodaje, oziroma ponudbe nekaterih etavbnih parcel poverjeni-štvu za javna dela in Ljubljanski kreditni banki- — Nato vloži občinski svetnik g- Hudovernik nujni predlog glede odpovedi najemnice hotela Ti-voli ge- H<5gerjeve in ee temu predlogu prizna nujnost ter dovoli odpoved. Na-jemnica se izseli meseca oktobra* Ker io na dnevnem redu še razne važne točke, ki ee jih ne more v nagli-ci resiti ln ker Je razprava o doseđanjih točkah zavlekia sejo že čez 8- uro, je odredil g- župan, da se seja nadaljuje v petek ob 5- uri popolđne* Dnevne vesti. Poset retenta Aleksandra t LJobljaoi hi asio sole. V kratkem posetf slovensko prestolico Njegovo VisoČanst\ro regent Aleksandcr. Poskrbetl bo treba, da se našega prvega narodnega viadaria, ko stopi prvič na slovenska tla, sprejme čim najsi-jajnej$c čim nalprisrčneie. Pri sprejemu bodo seveđa sodelovmle tuđi vse naše sole. S pripravami za spreiem na naših šolali se hna pričeti brez odlaganja. Posebna navodila za te priprave izda mestni šolski svet. II. promenada! koncert gtasbe Srbske Kraljeve Garde bo v Zvtzđl v četrtek dne 10. t m. popoldne od 5. do 6. ttre pod vodstvom kapelnika k. RendJa. Naval k sinfonlSnlm koacertom orkestra Srbske Kralleve Oarđe ]e tako velik ln nt-vduSenje tako prfstno da fzraža ljubljansko občlnstvo željo, naj bi se še tretji slnfo-nični koncert te izvrttne srodbe vrSi! v Ljubljani. Naznanja se tore) občinstvu. da prtredl orkester v petek, 11. t m. 9e tretji s!nfon!Cni koncert Vstopftice se prodajajo v Prešernovi ulici 54. Spored objavljamo na drugem mestu Včerajšnji koncert kraljeve sarđe. Spominjamo se koncertov ti stih časov, ko Je v Ljubljani stal glavni stan Boroevića. Takrat s© mu ni Še sanjalo, da se mu svo-Ječasno ne bo izpolniia želja aretirati našo deželno vlado, še manj se mu je na sanjalo, da bodo sredi Zvezde mesto kapelni-kov sedmeca in dragih polkov israli »las-beniki garde prvega kralja vseh Sloven-cev, Hrvatov in Srbov. Tište čaše Je s kazine visela Široka nova frankfurtarca in s Tonhalle široka in neznansko dolga pni-ska zastava Crno - belo - rnđtča, po Ljubljani so se šopirili razni erehereoci in dru-fl ttapnlkt Gođba je svirala »O du mein Oestcrroich« in »Gott erhalte«. ml smo se pa morali odkrivati in salutirati kdor tega ni storiL je Wl pa obtožen. Vćeraj je bilo vse drugare. Zbrano je bilo Ijndstvo vseh slojev, general in polkovniki nišo imeli svojega posebnega drevesa, ampak so po-fluSaii godbo s poročniki, godba je igrala koračnico >Sprem'te se, sprem'te se, četnici!« in »Triglavske rože«, »srpsko kolo« ia oaše narodne poleg nekaj opernjh pot-poorriiev, občinstva se je nabralo na zadnje več kot tri tisoč, da so napolniH vso Zvezdo in ko je godba odkorakala po mestefli ulieah. sviraje koraCnico »Rado Ide Srbin u vojnike« so godbi sledile poleg mladeži sto in stoglave množice vseh slojev ln z vseh obrazov si čital: Casi se hvalabosu spreminjaja Dolso smo jih ča-kali, sedaj smo jih doCakali. — Naj bi nam glasba naže kraljeve garde kmalu zopet »svirala sai smo vsi potrebni nekaj veselja v ten resnih časih. b želeiaKersklh krojtov. Živimo v Času splošnega razburjenja, katero gotovi elementi med nam! z neresniCnimi trditva-mi še ometao pomnožuiejo in s tem gladilo pot tvojim nečednim namenom. Pribijemo za enkrat da je pooolnotna izmišljena m neresniČna trditev, da bi bilo uradnlštvo zahtevalo pri skupni vladi v Beogradu za-se tenđencHozne vesti o ušeh in raznih druge nshtfbence. Ni res, da bi se bilo o tem •plah kdsj na kakem sostanka ali shodu raspravljalo aH sklepalo. Kdor take stvari »dokazuje« ali trdi — sli5i travo rasti. Trdi se dalje da je ravnateljstvo državnih že-tenk odjedlo železničarjetn • betnncem begimsko podporo. In kaj Js resnlca? Ravnateljstvo je Ie potrdllo vprašanje dežefne vlade, čs so svoječasao Izposoieni ali evakuirani felezniCarji zopet prevzeti v službo našfh Seleznic Jn Ce službo tuđi oprav-tlafo. Ka] pa Je tndi mcrlo dražega storiti, HVnr notrdtti resnic«? Će &l ie vlada na P'-diagft !• infomsoije ustavila prizadetim ali je potem krivo ravnateljstvo? Smešno je iskati krivcev tam, kjer jih ni. Poglejmo Še gonjo radi barak v StrniŠču. Razširjajo se tendenciiozne vesti o uših in raznih drugih nedostatkih, ki jih inorajo bajc pr.ena-Sati tam nastanjeni železničari). Kaj vsega ne vidtjo razni »prijatelji železnlCarjev«! Tišti železničarji pa, ki so se vrnili iz Str-nšča in zopet nastopili službo, zatrju}eiot da so bHi tam v splošnem zadovoljni, da stanovanja sanitarnim zahtevam popolnoma odgovarjajo in so razmeroma udobna. Ne bavili bi se s tem, da gonja ni brez vsake stvarne podlage in tako sistematična. Med železničarji je še dovoli treznih ljudi, ki Ijubijo svojo svobodno domovino, in tem so namenjene te vrstice. Vsi vemo. da živimo težke čaše in da v Beopradu nismo našli onega razumevanja za na§ položaj kakor ga terjata naše delo in prospeh naše domovine, posebno pa naših železnic. vemo pa tuđi, da se žele/niČarju v Nemški AvstriJI kljub stavki godi še vedno slabšc, kakor nam, in da peščici tistih ljudi, ki ho-Če danes med železničarji v kalnem riba-riti, ni za blagor železničarj^V, ampak nn tem, da napravi med nami čimveč nereda in zmešnjav. Tore] želozničarji. pozor pred takimi »prijatelji«! Železnlčarska stavka odgođena. SnoČI se je vršil pred Mestnirn domom shod že-lezničarjev. \d ga je priredila socijalnode-mokratična železničarska organizacija. Zbo-rovalcev je bilo mnogo in Je bil shod prav buren. Proti takojšnil stavki Je govoril dr. Korun, proti neprimernosti stavke v se-danjem političnem položaju dr. Puc hrvatski delegat je priporočal odgoditev stavke, na kar je bila sprejeta r^s oluci ja, s katero se izreka io Železničarji za odgoditev za teden dni. Pov©rienJ5ivo za aKoiovKev konff-dentov hi deaundjantov na ffrvatskem <;e je osnovalo. Kakor posnemamo Iz uradnih »Narodnih Novin«, šteje to poverjeništvo 21 članov in sicer 12 članov, H jih imenn-tejo politične stranke. 2 zastopnika akade-mičnega senata hrvatskega vseuffiliSča. 2 zastopnika »Jugoslovanske akademije znanosti in umetno«tl«, 3 zastopnike »Pravni-škega druStva« v Zagrebu, 1 član »Hrv. novinarskega druStva« in končno 1 vlad-nesa zastopnika. Sklep, da je bil kdo kon-fident ali denuncijant, je veijavcn samo. ako je pri seji navzočih 15 članov poverje-nfftva In ako je za ta sklep glasovalo dve tretjini navzočih članov. Ime, poklič ln prebi vališče ugotovljenih konfidentov m denuncifantov objavliuje poveTienl^tvo v uradnih »Narodnih Novlnah*, kjer je podati tuđi kratek oris konflđentovega zlo-I Člnskega delovanja. Obenem z objavo v i uradnem listu se ima sklep komisije vro-, ČHI vladi z vsem dokaznim materijalom. — i Takšno komisijo bi bilo treba osnovati tuđi • pri nas na Slovenskem. Predvsem pa bi bilo treba skrbetf za to, da se dobe z thinaja policijski akti bivše deželoe vlade kranjska in ljubijanskega policijskega ravnateljstva, kf so bili prepeljani tjakaj 30. oktobra 1. 1. in se nahajajo sedaj v min!strstvu no-tranjih def. Politična preganJanja. Dostavek k no-tlci, ki je bila v te} zadevi prejšnjl teden objavljena: Vst ki so bili vsled svojega narodnostnega al! državnopolitičnega mišljenja in delovanja pregranjani in stanujeio v mesto Ljubljani, naj naznanijo do 20. aprila t Lv dopofdanskfli uradnih urah mestnemu magistratu (Mestni trg It 2 v sobi St 5, nasproH posvetovalnice) na-šlednje podatke: 1.) Ime. 2.) Starost 3.) Poklič 4.) V katero občino Je pristojen? 5.) Sedanje bivališče (stanovanje). 6.) AH je samskJ ali poročen in koliko Ima otrok? : 7.) Radi česar je bil preganjan? 8.) AH je 1 bil interniran? Kje? Koliko časa? 9.) Ali je i bil v zaporu? Kje? Koliko časa? 10.1 AH ?e bil koofiniran? Kje? Koliko časa? — Mestni magistrat ljubljanski sprejema v »eznam tudl v tuJIni blvajoč« preganjance, kJ se lahko prijavilo pismeno aR pa po drugili osebah. Uraditi Hst. IzSla je It itevflka z dne 8. aprila. Prinaša običajno v$ej>fao. Raz-ven novih cen za tobak je posebno važna naredba o potnem prometu. Vsak potnik naj nosi s sebo) Izkaznico o Istovetnosti, da ne bo Imel na potovanju sitnostf. Tak-$ne izkaznlce so v sedaniem času potrebne, ker hodlio okrog nas razni tufd, ki nam žele škodovati. pa je kontrola na potovanju potrebna. OdvetniškJ Izplt 0. dr. Josip Kle-p e c je napravi! odvetniški izplt s prav dobrim uspehom. Svojo pišamo otvori v Ljubljani. Izpit Je napravil tuđi g. dr. Gustav Rosioa, kl se nastani ali v Kozjem ali v Slovenski Bistrici. Vsem učiteljem ln očiteljicam, ki imajo usposobljenostnf Izpit a so nastavljeni kot suplenti, odnosno suplentinje, je višji Solskt svet priznal in nakazal vojno draglnjsko doklado po I. stopnil 1 razreda od prosinca. 1919 naprej. Svoje službene prejemke dobe vsakega prvega vnaprej. Slovenska fllharmontia mariborska priredi 11. t m. koncert v dvorani hrvatskega konservatorija v Zagrebu. Koncerta se udeleži tuđi general Maister. — Prav dobro, samo ne vemo, kako da se sme ta vojaSka godba Imenovati z Imenom »Slov filharmonija«? To na! se pojasni. NemSkvtarenje. Snoči, ko je naše ob-činstvo Mtelo h koncertu godke kraljev^ garde, sta šetala pred »Unionom« gospod in dama, ki sta se naravnost kričale žaba-vala v nemškem Jeziku, kakor da. bi hotela Izzivati. Samo mtroljubnosti naših ljydi se je zahvaljevati, da ni prišlo do nepriietne-ga Incidenta. Ogledali smo si dotičnike nekoliko bližje in spoznali v njih Zagrebčane, ki brez nemščine, kakor se zdi, ne morejo-živeU. »AH Je res?« Dobili smo vest da se naliaja v petem razredu nemžke glmnazite samo 5 dijakov. Ne vemo, v koliko odgo-,varja ta vest resnlci, ako je istinita, bi vrašali ali se izplača za teh pet dijačkov plačevati in vzdrževati ne^šVe profesorje, kl Itak ne delajo drugega, Tcakor da na skrivaj rnjejo proti naši državi? Pri tem se spominjamo na svoječasno usodo gim-nazijskega zavoda v Kranju. Ker so bili rudi samo st>odntf razredi, zavod seveda ni mogel uspevatl tako, kakor bi bilo želetl. Število dijakov je padalo, a mesto da bi avstrijska vlada zlo odstranila na ta način, da bi zavod izpopolnila v popolno gimnazijo, Jo ie enostavno zađuSIIa, čes\ da je imel premalo dijakov. Mi pa sedaj vzdr-1 žujerno Nemcem popolno gimnazijo, dasi manjka učencev, ševe ker smo nobel in pravični in ker imamo menda preveč de-narj?.! Skandal. Kdor misli, da pose?ajo ttikalr- Uni'v ne-r5krt sitrmazUo sanio sinovi neir- ; ikih roditeljev se zelo motl. So tu otroci V 4 44. Itcv. ^SLOVENSKI NAROD" šm9. april« 1919. Stran 5* sicer z velikim ponosom, vmlj lako zatrjo-Jejo, nad čelom znak« našega kralja Petra. Da, tuđi takšni čakf 5e žive ta delujejo med uairii, seveda v — »naroden triagor«. Ali naj govorimo jasneje? »Milostiva«. To nemJko pritcpenko so jeli Cehi kore ni to čistiti — pričela Je ta akcija pri služkinjah in ne brez uspeha. Marsikaka češka dama je noće sllšati več in je silno zadovoljna, da se je iznebila tu-Jega, slovanskemu demokratizmu neodgo-varjajočega pridevka. Pri nas ta »častni« naziv Se vedno rad gospodari med inteligentnim! krogl in med jaro gospodo vojnih verifnikov, ki preradi pozabijajo, da narod kolne ob izgovarjanju te odurne primesi. Pravi izobraženec bo i v&o odločnostjo od-klanjaJ vsako nepotrebno besedo, ki prečega človeško slabost: milosti Jiv je samo Bog! Bili so nekdaj sramotni čaši ko se je grški suienl - učitelj v prahu moral klanjati pred paglavci oblastaega Rima in |im izkazovati božanske časti — sedaj je to prošlo in se ne vrne nlkoH več! Olikani fržncoski narod »milostivih« ne pozna, tuđi Lahi nas v tem oziru prekašajo. Kdor ne odobrava gabnih nemških titulatur, fcner-gično odklanja vsak poklon, ki Skoduje nje-govemu ugledu — prava kultura se meri samo po delih! Naša dolžnost je, da kot jt'zooštene?a rodoljuba v izvrše-vanju težkih stanovsko - narodnih dofžno-sti. Uvažujmo torei dejstva, !d odgovarja-jo duhu modemega časa — »milostljiva« pa -»pada v muzej med ostanke sramotne pre-teklo^ti. Resnega dela hoćemo! S pošte- Ker iraajo v Ljubljani vse trgovine, banke in dsnarni zavodi zakonito vpelian neđelj^ki počitek In Je blagajnički promet pri ljubljanskih Voštnih uradih v.-^led toga prav malen-knsten, se tildi pri ljubljanskih poštnih nradih 1. 2, 3. 4, 5. 6, crlede bla^njniskih poslov uredi nedeljski počitek- Za-čenši z 13- aprilom 1919 se pri imenovanih uradih ustavi vplačevanje na poštne nakaznice in čekovne položni-ce, kakor tuđi izplačevanje poštnih in T^kovnih nakaznic ob neđeljah. Preje-male oziroma izplačevale pa se bodo pri vseh uradih ražen št« 6 brzojavne poštne nakaznice v za nedelje določe-nib nradnih urah- Beffuncem! Pr! poverJenIStvu za socijalno skrb se ocrlašajo dan na dan mno-goštevllni begunci v zadevi naknadne be-jrunske podpore. Strošku ki jih Imajo be-grunci s tem, da prihajajo jrlede te podpore povpraševat v Liubljano. so popolnoma ne-p^ptrebni. Ako bt poverjeništvo dobilo kai aktov iz zasedenega ozemlja, bo dotične *>ejrunce o tem uradno obvcstflo. Prl^Iasiti se fn povpraševati ni treba nikomur! Ker bolnicom ob Šutljivo priman j-froj« postelj fer posteljnim© se ©očinstvo opozarja. da blasrovoll sledec« n pošte vati: Ob preobratu (razpadul Mvš© avgtro-ogrske so eastniki, kateri so odsli iz naše na novo ustanovljene države, pustili po privatnih sianova-njih eraricne postelje in drugo postelj-nino — ne da bi skrbeli, da se ista zo-pet povrne vojaški upravi. Pa tuđi na drugi način je prišlo večje število era-ričnega pohištva itd- v neprave roke in se še do peđaj ni povrnilo- Občinetvo. pri katerem se omenjeni predmeti (ki so last na5^» države) nahajajo. se s tem uljudno opozarjajo. iia is*o ▼ najkraj-v^em čaFu povrne. oziroma vojaSki In-tendanci za Slovenijo fkazina) naznani, katera bo tozadenio potrebno nkrenila-Vojaška intendanca ima evidencc čez omenjene predmete in lahko vsak čas dotične osebe (pri katerih se navedene eraricne stvari nahajajo) potom za to nastavljenih organov pregleda^ Opo-zarja se se, da se bo nadaljno prldrža-nie teh predmetov kot prestopek proti zakonu smatralo in se bo po istem ka-zengko postopalo- Kruha preo-"-Tta 1^19 dopoldno se oddasta pri podt»i- ir?eT! <"Vrainem gfavarstvu na Javni draf- M v y»Vtro lova občln: 1.) Lancovo ob ° v*\ ?n 2.) Ra teče ob 11. uri za dobo --Hh t^t to je od 1. Julija 1919 do 30. ju- Ma 1924. — Dra?benl pogoi! so na vpo- ~Ted med nrađnimf urarni pri okralnem j?la- varst>Ti v RadovIJid. Osobna vest. Sravbenl nadkomfear m-žener dr. Miroslav Kasal Je Izstopll pro-stovoljno iz državne službe In otvoril kot chilni oblastveno poverjen! stavbenT inže-ner specijelno stavbeno podjetje In tehničko pisarno z* betonske, železobetonske fn vodne zgrađbe v Mabljanl HHSerJera nHca 5tev. 7. Osebna vest PoverJenfStvo ta nk hi bo?ročast|e pri deželrrf vladi za Slovenijo v Ljubljani Je odločflo, dt državna nčna i'prava prevzame plaCevanje službenih r»rejemkov otroSke vrtnarfce Marije Hader-lapove na občlnskem oroSkem vrten ▼ že-lezni Kaplji. Braslovče. V na§f obHnl Izntte Stani ka rsko obrt vdova po dimnlkarskcm moj-s^ru Malingerju M Je ie v prvem vofaem letu padel. Da Je to zanjo neopravffenm nbrt nas prav malo brijra, aH brfea nas deistvo. da si 15Ce ona Ie nemsice ali nem-šhjtarsfce pomoCnfke. Pred kratJdm si Je dobila ćelo nekega Gornfcštajerca — rapi-7ene?a naSe^a nasprotnfka, katerec* JW*» &e\o ie bilo. da Je zacel takoj po svojem T>rihodn z impertlnentnin Ignoriranjem na-ših oblasti delatl razpoloSenJe za nemsTro A\^strijo. TakSne brejtpi Imerne nesrantno-^r! ml nlkakbr ne moremo irpetff Me «t-htevamo sicer, da $* vđovi - oemfkntarfd vram* nfĐprivICen« obrt, fcer smo bol] »- iMUracam am, kut H m nekdaj ■!«■ ***, avstrtjsld denuncitant. ali ml sakterramo. da oblasti poŽeneio njenega |MMHftf«iia f|sv kamor »Uši. To trn njett itik Mi bo Wta, ker se je sam izrazil da s# na Gornje Šta-Jerskem bolje živi, nego tu. Tore) naj po-skusl! Gospoda župana prosimo, asj rsm-me to zadevo v roke. Iz Gorio* ie prtspe! t LJubUaso tosp. đr. Pran Sve tek, btvii komlssr cortike-ga okrajnefa glavarstva, ki je bU svoj 6as internirali, potem pa pnićen na svobodo tai ie živel v Gorici. Ko Je kosil Je prttel k njemu karabiner x flfc*«^«*, da mora takoj odpotovatt kar se Je tndi nemudoma zgodilo. Kaj se )e tako mudilo rtalljaoski oblasti, da ie izgnala dr. Sv^tka. teea ni hotela povedad. Dndtro sawjavoav. Srbskl pesnik Zmaj Jovanović Ima oe-kje čedno prispodobo tpred trtrlevim grmom, v katerem cveto rožet stojlta dva dečka; prvi je i alos ten, ker so uboge cvetke obkoljene 2 oštrim bodičjem, drugi Ie ve-sel, ker nahaja pisane cvetlice ćelo med trajem. Evo đveh svetovnlh nazorov. Sled-nji pragmatlst bo izvolil radostnega in de-loval na pospe^evanje dobre volje. SHfi-nega mnenja so morali biti britanski pomorski častnJki ko so ustanovll »Klub nasmeha«. DniStveno geslo je relo kratko: »Smej se!« Na delo svojih pravil, Id so pravzaprav Iveri prepojene s popostlivo modrostjo, so dell sledeče verze poeta R. L. Stevensona: UpaJ z zlatom obsuto sinje nebo pa reci. da solnce štednje jutro vzhaja: če vzdiha tvoj bližnji, se smej med sebo. boš videl osupel. kak je kratka postaja. Skitplnica navdušencev si Je dala starinski naziv »člani nekdanje^a Reda smehljavih PIerm*Čev« in se ponaša t naj-odličnejšimi glavami te«a sveta. Tako je VVilson. če.^ar u$mev je očaraj Evropo, po-5rtal nedavno častni ud. Lloyd Oeorge, tudl počastni Član, ie obljubi!, da se potrudi ugoditi pređpisoni bratovSCine. Lord .Tellicoe, generala Pershing In Allenbv sir Douglas Haig isto tako klubujejo, se smejo hi smeio nositi društveni odznak »zvezdo nade«. Izjavili so da se med vojno nišo kdovekaj muzall da pa bodo po zmagl popravili za-mudo. Klubovec Cemenceau Je odrinil letnl prispevek (1 shilling), ne da bi se Ml iz-recno zaveza! izvrševati društvena navodila. A ml se h ah ljamo brez Članarine! Umrla jo v Ljubljani ga. Aulom*ja K r ti li m e mi Mval.t. N. v m. p.! Vremensko poroSlo. ^ VWi* nU uor*tm Mt-2 9r«*«JI mW tlak 7tt ■■. _ l (Stanje! i& I J^irS; t:|Vetrov! Nebo 8 2. pop.i 72(r21 14*0 i brezvetr. ob»ačno , 9. 2V. 7292 108 . veC. obi. 9. 7. z\. T2&6 frO . oblačno. Padavin* v 24 urah 84 mm — Srednja včeraišni temperatura 12 2°, normalna 83P. Vremenska napoved za jutri:— VeCinoma oblaCno, spremenljivo zapadno vreme. V zakasni deiel«! zdravstveni svet za Slovetdio so bili na občnem zboru »Sloven-skega zdravniSkega druStva v Ljubi lani« izvoljeni sledeči zdravnlki: dr. Mirko Cer-nlč, Ljubljana; prtm. dr. Vinko Gregori £ Ljubljana: dr. Ivan Oražen, Ljubljana; dr. Hugo« RobtC Celje; in dr. AloJziJ Zalokar, Ljubljana. Kultura. Repertoir Narodnega «le4aliiea ▼ Ljubljani- Drama- 9. aprila Spanska muha A 9/45- 10- aprila četrtek zaprto* 11- aprila petek Veriga A 43- 12- aprila eobota. Nelly Rozier C 44- 13- aprila nedelja popoldne Nellv Ro^ier izven abonm- 13. aprila nedelja zvečer Veriga izven abonm- 14» aprila ponedeljek Španska muha B 2/45- 15- aprila torek zaprto- 16- aprila areda Veriga ob zni-žanih cenah izven abomn* — Opera* 9- aprila sreda Ugrabljena Evelina in Pagliacci B 46* 10. aprila četrtek Ugrabljena Evelina in Pagliacci C 46-11. aprila petek zaprto- 12- aprila so-bota Slovačka prineeeka B a'41- 13-aprila nedelja Ugrabljena Evelina, in Pagliacci izven abonm- 14- aprila ponedeljek zaprto- 15- aprila torek Bohe-me B 3/42. 16- aprila sreda Ugrabljena Evelina In Pagliacci A 46- UmetnlSM koncert priredi »Narodna čitalnica« v Kranju v soboto, dne 12. t m. s sodelovanjem gdč. Mane Pjjjfpve-Igoro-ve, operne pevke, g. Riharda Zika, virtuoza na gosli in g. Janka Ravnika, dirigenta Narodnega gledališča v Ljubljani. Imena sodelujočih umetnikov jamčijo za prvovr-sten umetnišid užitek ter }e tuđi spored, o katerem izpregovorimo prlhodnjlC par be-sedi, zelo sreČno sestavljen. Kakor čujemo, Je zanimanje za ta koncert zelo veliko, Javno predavanje. V petek, 11. t m ob 8. zvečer predava ▼ Mestnem domu g. dr. R. Pai: Žena ni Sokolstvo. Zaradi obolelosti gosp. dr. Iv. P i n t a r J a se preloži predavanje o moderni bi higije-niCnl kosmerJM na kasneJS čas. Spored IIL sinfoničoega koacerta. ki ga bo izvajal veliki velBd orkester Srbske Kraljeve Garde v petek. 11. t m. v LtnblJani pod vodstvom viSJega kapelnika g. St. Đinlčkega je sleđeč: 1. BiulCkl: Uvertttra »Ir mojega zavičaja«. 2. Orteg: Dva nor-vesica plesa, R h 2. fDanses Honrlgieii-nes.) 3. Massenet: Iz opere »Od«. Airs de baltet a) Castfllase. b) Andslonse. c) Ara-gonals*. C) Aubade. đ) Catalane. e) Ma-drflene. f) Navarraise. — Odmor. — 4. Massenet: Uvertnra k »Pbddre«. (Tragede de Radne.) 5. Pendla: »Splet srpskih melo-dijac. (Mosaiqne đe Melodies Serbes.) & Wienlawski: Koncert sa gosli in orkester v D-mohL S^lra na gosli solist g. V. Prait 7. CaSlconrskll: Svečana uvertara »1812«. — Začetek točno ob potaosnri uri. Pisani* ergMisacije ljvbtjaaakega «mel}l$^i urmdoje ▼aak dan, rasreii Dedel] in praznikoT, od 5- ■ 6- wr* m^s* fr* t Učiteljeki tMktnl t, i»da»np|t Tam ae doto imm tnforaadje, Id ee titejo orgaAiM^I^ ^^ P* tanova^aga) gla«ila>: >JogoeloTa—ki uiSttel|iiteik«> Veem naroćnikom p» Jairliano, da> Je isfila droa^ AtoTilkav sav aneeee februar, UMj»i6 rasiMNilala, Kdor lista. 1» ni prejeL naj to iako} i»vi ha gori one-njeno pioarB4>, pismeno ali nateseno-Prihodnja 5t©vilka> sa, Bieesc maree, ls-ide proti konca aprila- Za. trno apamo* da bodemo ostalo TJimndo prebitoll do junija. Vse ostale, ki pa ie nišo naroft-niki >JugoBlovanskega nčitdljLSSnikac si pa doroljujemo prositi, naj se Baro5e na list, Id stane lepo opremljen 7 K polletrjo, 4 K četrtletoo- S tem podpir* te nafto mlado organizacijo in plemenit« ideje bodooih učiteljev in nčiteljic. Naročila aprejema pisama, po poiti pa 86 naj pošiljajo na upravnika: Joško Zabkar, Beeljeva oosla IO/TI. Ljubljana- VISOKOŠOL8KI VKSTNIK-AKADEMSKI DOM- Pa2 malokateri stan je trpel poS rplivom vojske toliko, kakor ravno di-jaški- Polni idealov in načrtor la iiv-Ijeri© so bili odtrgani od svojega mir-oega delovanja in pripravljanja na dalo 7.a narod- V obupnih. razmerah pri kadrih, se bolj pa na bojiSČa smo vtopeli za vee kar je lepega, Razve«a-ijivi polom naše stare maćehe A vatri je nam je mogel vroiti Ie đel prejsnje živahnosti in idealov- Taki smo se vr* ni II v narod je naše pomlajene domovine V zavesti, da je nezmožen za vsako cadaljevanje štndij, si je marsikđo po-i?tal službe, ostali pa smo cakall kaj bo. t sovražna nam nemfika mesta, v Prago je bilo tndi malo upanja, v Za-gr*b pa nam je branila neznosna dragi nja* Tedaj se nas je spomnilo par zavednih mož, ki se nišo bali žrtvovati toliko prostih ur za nas in so združeni z vlado osnovali društvo > Akademski dome, ki je omogooilo toliko slovenskim dijakom nadaljevanje studij na zagrebški nniverzi Žalibog pa vsota 150-000 K, ki jo je žrtvovala vlada, ni /adostovala ta >A- D.< stoji pred krizo Trkamo na srca vseh prijateljev đija-gfva, posebno na denarne zavode in pre-možnetše slojet da> se nas sporno i jo v rasi stiski, da ne borno ostali takoj zametkom drugega semestra na oesti, ker bo moralo sicer toliko nadebudnih akademikov, ki so dosedaj s heroično po-žrtvovalnostjo in priđnoetjo premagali -vse neprilike, ki ao nam nasprotovale pretekli semester. prekiniti svoje Studije Darila naj se bi ago vo Ujo po^iljati n% naslov: >TajnlStvo Akademskoga ?oma<, Ljubljana, FranSiškanska ulica H- % (Narodni evet.) , . STANOVSKA ZVEZA «M>V- 5UCA-DEMTKOV. Tud! na kr- vsen^iliStn Franje Josipa I. so razmere zelo žalostne- Vse-stransko pomanjkanje knjig — prav-niki smo imeli n- pr- dosedaj samo eno, druga (skripta za opcb pravno povijest) ja izšla sele zadnji teden, a ie to Ie deloma, podobno je tndi pri šumar-jih in filozofih — ]• marslkomu oneino-gočilo polaganje izpitov do sedaj io ve čina je prisiljena izposodlti si knjige pri prijateljih, ki jim je bilo mogoč« žrtvovati za 100—150 strani obsegajoča skripta 50 K. in porabiti velikonoSne počitnice za učenje- Da bi mogli v bo-doče nasprotovati takim in podobnim Đeprilikam, posebno pa, da icolikor mo-goče razširimo svoje obzorje v ftnan-Btvertem oziru in da bi mogli Se sedaj uspeinejše Siriti iaobrazbo (adi med narodom, smo osnovali razli^ne dijaške organizacije, ki so sa združile e podobnim! društvi hrvatskih tovar*šev. Tako n- pr- ja pristopila organizacija Slovenske Svobodomiselne Omladine k ABC klubu, katolički akademik! r DoinugoJ; te zaslednjejo h^ kolikor toliko tndi težnje etrank, kl jim pripadalo- Odi očno kulturne cilje pa si Ja stavilo dija-štvo ko se je združilo v stanovsko Zve-zo slovenskih akademikov, ki na] bi ščitila dijaštvo, rudi srednjaci?*«? proti vsem zunanjim in notranjim vplfvom-Osnovalo se je ve5 odsekov* BeguueJd odsek naj deluje posebno v prid tova-risev beguncev, veselični odsek ići naj izposluje sodelovanfe merodajnib fak-torjev pri prir^ianju evetličnih đni, dramatskih predstav, koocertov itd. in na} s tem deluje za isboljšanje gmotnega položaja Zvaze, pevski odsek% kl si je 7hD\ priđobil največ zaslng g. pravnik Beneđik Stanko, naj prireja koncerte po večjih in manjSih mestih Jugoslar vije in končso propagandni ali easnl-karfiki odsek Id naj apelira potom $a-sopisja na slovensko Javnost za> sodelo-vanje in naj jo stalno obveKa o naSom gibanju- V najkrajiam ea«u sa bo ispo-polnil ftođi pofiteiski ođsek, ki naj M omogoSil slovenskim akademikom, 3a bi % malim denarjem mo«li eposaavati naSo domovino, njene prebavaloe fn njihova iega in navade- Pri tali evga-DiiaHjah ao obljubili sodeJovati aaH najboljM kulturni deUvci, kakor Zof-ka Kvsder-D«netpovi6eva, njen g. eo-prog, gg- Narta Vallkonja, AIbreht in đr- — CK Virant hm Je v O- 8- 8- O rms-vesefil ie par večerov i uafmivtBi pradavanji- Skrmtte Zvaam naj U bila nekak forum ts koltorno eredieoe elo-TVBakOk Ajcadeaalkojv. ^Mslat mi no, da bode pri nekaji velikih povodnjih vse delo zavrženo. ker bode vođa zatekla za obrežnim zidom, isteka v vodo ali bolje strugro prevrnila in začela zopet razdiralno delo na obrež-nih kulturan. Ako se ne bode to popra-vo rosno in hitro v delo vzelo, bo škoda v kratkem čai=u nedoglcdna- Brez-poselnosti se priđe tuđi temu precej nasproti in tako bode dvakrat pomagano- Poklicani faktorii na noge! Klasifikacija konji v okrajnem glavar-stvu Ljubljana se prične 11. aprila t. 1. in se bo vršila po nastopnem sporedu: 11. apri-1 a za občine Šmartno pod Šmarno goro; 12. aprila za Medvode; 14. a Dril a za Zgornjo SiŠko; 15. aprila za Št. Vid in sicer za vaši: St. Vid, Poljane. Trata, Kam-na gorica, Dolnice, Toško čelo, Vižmarje in Gunclje; dne 16. aprila za ostali del šentviške občine. — Posestniki konj iz zgoraj navedenih občin moralo pripeliati svoje v svrho klasifikacije v Št Vid pred Čebarjevo gostilno. — Dne 23. aprila za občino Dobrunje in sicer za vaši: Štepa-nja vas, Gorenja Hrušica, Spodnja Hrušica, Fnžine, Dobrunje: in 24. aprila za ostali dcl dobrunjske občine. — Dne 25. apri-1 a za občino Dev. Mar. v Polju in sicer za vaši: Studence. Slape. D M. v Poliu, Vev-čc. Zgornji in Spodnji Kašelj, Zalog in Pod-grad; dne 26. aprila pa za ostali del te občine. — Klasifikacija kojij za zgoraj ome-r.jene občine se bo vršila pri Dev. Mar. v Polju pred Dimnikovo gostilno. — D n e 28. aprila za občini Podgorica in Černuče; 29. aprila za občino Moste; dne 30. aprila za občino Ježico in sicer za vaši: Kleče Savije. Ježića; in dne 1. maja za ostali del občine Ježića — Klasifikacija konj za rečene občine se bo vršila na Je-i!ici pred Alešovo gostilno. — Podrobnosti teh klasifikacij vsebujeta kakor je bilo že večkrat naznanjeno, naredba Deželne vlade za Slovenijo St. 382, »Uradni List« št^LIV. in pa *Razglas gleve klasifikacije konj«, »Uradni List« št. L1X. na strani 175. 800 mnUonov nežfgosanega denarja kroži po sodbi trgovskih strokovnjakov na ozemlju naše kraljevine. Nežigosanih ban-I'ovcev Je radi tega toliko, ker so si trgovci toliko nežigosane^a denarja rezervirali v svrho. da so mogli trgovati z Avstrijo, Madžarsko in Reko, kjer žigosanega denarja nišo sprejemali v plačilo. Češki den*vr« "LDTJ- Prasra. 8- aprila- (CTTJ.) ?Svetio« poroča, da se z ozirom na pokajanja bančnega odseka pri finanč-nera miuistrstvn o novi valuti prirejiaio priprave za izdajo čeho - slovažkega elenarja- To vprasanje pa ovira edino le težkoča tiska- Ljubljenska Kreditna banka v Ljubljani- Dne 5. t- m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta banke, ki ie odobrila bilanco za 1- 1918- Aktiva: blagajna K 7,1S7S53*O7, menice kron 1GSO- d5S'll, valute in novci kron 00-760*88. predujmi na vrednostne pa-]»irje K 13,72246444, vrednostni papir-ji K 13,H9578'83, dolžniki kron 131939.235*40, inventar K 105-455*32, realitete K 1,383.314*54; skupno kron 109.229.120*59. Pasiva: delniška glavnica K 10.000-000'— (od 1. januarja t-}■ r.nđ^Ue K 15;000000'—), vloge kron 89.497-62S'll, upniki K 65.932-628*97, transitivne obresti K 224.231*59, nevz-dirrnjena dividenda K 19.472*—, rezervni zakladi K 2.001781'2l, pokoj-ninski zaklad K 309-673*06, žisti dobi-fcli vštevsi prenos iz 1- 1917* kron 1 010-705*65; skupno K 169,229420*5^. jfeoba in đobioek: prejemki: ohresti K 5,00779764, iinos bantelfi portor K X118-553'90? izDM realitet kron 32.258*63; izd&tki: obrestt kron 3,759.207*72, upravni ttrofeki kron 19203542, plače K 7534)61^ davki K 276-948*97; čisti dobiček sa 1- 1918-zna&a K 1,177-338*52 in vfttevfti prenoa iz minulega leta v sneskn K 66-86718, E 1,243-705*65, torej sa K 41-805*75 mani od minulega leta. Pri vseh bl-lančnib točkah je op&zov&ti napram L 1917* nuUno napređoTsaf^ bImU ao am Sfifiale Tlogo ■% 44 milijonor, drogi upniki pa sa 40 milijonov- Sklonilo se J« predlagati obteoma sborn, kl bo sklican na 5- maj ob 10- dopolđne, is-plaeani« 7H% điTidende sa 1. 1918- v skupnom sneska K 75CV000*—, dotacijo rezerv z zneskom K 268^66*92, vpo-rabo K 118-4838« sa tantierae in t do-brodelen namehe in preaos kron 116.354*85 na novi raeun. Najnoveiia poročila. (Naša posebna brzojavna poročihtj GLASOVI FRANCOSKEGA CASO- PISJA* — WILSON NE POJDE V AMERIKO. — DEMANTL Geneve. 8. aprila. Francosko časo-pisje se bavi z vprašanjem Gdanskega, žaliteva« da se uresničijo želje Polja-kov, ki jih enerjrično zastopa ravnokar v Pariz dospeli PaderewskL (Med vprašanjem Gdanskega in Reke obstoji nek izvestni stvarni junktim. Ugodna rešitev Gdanskega utegne vplivati tuđi na ugodno rešitev vprašanja Reke.) Vse francosko Časopisje brez razlike strank vehementno zahteva, naj se delo mirovne konference pospeši. — Vest, da se Wilson okrog 20. t. m. vrne v Ame-riko, smatraio v Parizu samo za mane-ver in te vesti ne verujeio. — Pariški korespondent »Secola« dementira poročila. da je razpravlian'e o iadranskem vprašanju pričelo ali da se meritorno nadaljuje. Najbrže hoče ta demanti pomiriti laško javnost, ki je vsled vehementne agitacije Časopisov precej raz-burjena, še bo*j pa radi neugodnega no-tranjega položaja. ŠTRAJKOVNO GIBANJE V ITALIJL Geneve, 8. aprila. V Turinu je iz-bruhnil štrajk v kovinski industriji, v Cantu je štrajk kovinske industrije kon-čan s pooolno zmago, v Sestri ponente je v ondotni veliki industriji orožja štrajk na novo izbruhnil. — Kongres laških anarhistov bo traial od 12. do 14. t. m. v delavski kamori v Firenzii. — Radikalno krilo socialistov nadaljuje oštro agitacijo za popolno amnestijo. RADIĆ IN SONNINO. TO TREBA PRE1SKATI. Lucem, 8. aprila zvečer. Lahi so vzdignili v Parizu vel:kan?ko agitacijo z že znano navodno Radićevo depešo, da ima nek'e blizu Zagreba skrito kr.ji-go z 200.000 podnisi proti Jueo?laviji in v kateri prosi, da naj nošl'e Antanta vr Zagreb oreiskovalno komisijo, ki bi to knjigo našla m obenem Radiča osvo-bodila. Vest o Radičevi brzojavki je tako fantastična in obenem tako odkrito veleizdajalska, da je težko verjeti, da je resnična. Laska propaganda pa decidirano trdi, da so Rn^irevi rrlct^ši zares odposla'i tak^rio br?o*avko in sicer na-ra^Ti^^t ni S^nnin*! Sorn^no ie to brzojavko preci^al na pariški konferenci in ž njo tuđi dosetrel nek izvesten vtis. Dene^'' ^10 S^n^'pn *<* ba;(? o^^o-slana "z Zacrreba in datirana z dnem 2. aprila. NAŠE VPRAŠANJE. Lucern. 8. aprila. V pondeljrk in to-rek so se nadalievala v odboni četvorice posvetovania o jadranskem in gdan-skem vprašaniu. GLASOVI ČASOPIS.1A. Geneve, 8. aprila. V vprašan'u Gdanskejra niše'o franco^ki listi različ-no. Herve, ki v jadranskem vprašnnju zastopa laško stališče, piše v svoji »Vic-toire«, da Gdansko ne srne postati svo-bodna luka. sicer bo v ćeli Poljski jok in Škripanje z zobmi. Poljska mora Gdansko dobiti. »Echo de Parisc se pri-tožuje, da je načelo izkrcanja poljskih čet v Gdanskem zmagalo le formalno, in da ie prr^drlo nemško staltšče ^lede transporta Ha'lerjevih Čet. Po priljubljeni konferenčni metodi je zonet eno vnrašanie odgođeno. — Listi, ki stoie blizu WHsona, kakor >Pays«, so zadovoljni. POSVETOVAN.IA. GLASOVI IN KOMBINACIJE. Geneve. 8. aprila. Clemenceau je včeraj imel dolgo konferenco z Orlan-dom. — O iziđu posvetovanj ne ye ni-kdo nič zanesljivega. zato pa frčijo po Parizu najbolj zmedeni glasovi. Brez vsake točneiše navedbe poroča »Dailv Telegraph« (ki ie od nekdaj Lahom pri-jazen). da je odbor četvorice Italiji prl-znal Reko in Split. — »Corriere dela Sera« razburieno poroča o poskusu franeoskega odposlanca na Dima'u Alli-ze in Angleža Smutsa, ustvariti podo-navsko federaciio. Kolikor "e tu znano, ima misija generala Smutsa zares na-men studirati možnost podonavske federacije, ki je pa za nas nesprejemljiva. — O poteku konference se trdovratno vzdržujejo glasovi, da bo ta konferenca dokončana do Velike noći in da bodo na to skleoi predloženi parlamentom v Londonu, Parizu in Rimu, na kar bi pri-čela oficielna mirovna konfefenca, ki bi se je poleg malih narodov udeležili tuđi premagani sovražniki. PO TRUMBIĆEVEM BKSPOZEJU. Pariš, 8- aprila- Većina pariških listov se javi 8 činjenico, da se Orlanđo ni udeležil one seje odbora Četvorice, v kateri je nad minister inoetranjih del dr- Tnunbić razložil nade sabteve-Splošno mnenje je, da m italijanski minister ni udeležil iz isveetnega namena-Ostala navzoča trojica je poslušala Trumbićeva isvajanja i veliko posor-nostjo, tako da Ja doail Trumbić ntls, da je njihova vera v npravie>QOst la-akili zaliftsjv jpsjIo osjMiajM^ (Naša posebna poročila iz Beograda in Zagreba.) KRIZA PRI HRVATSKI OPERL Zagreb. 8. aprila. Vodstvo hrvatske filharmonije je podalo banu memorandum, v katerem ga prosi, nai skliče anketo gledališč. skladateljev, kritikov in drugih interesiranih faktorjev, ki naj rešijo ravnateljsko -;nzo v operi. Kakor znano, je namreč ravnatelj Albini vsled napadov. katerim je bi! izpostavljen s strani svojih igralcev, odložil svoje mesto. »NOVO VRIJEME« IN KORUPCIJA. Zagreb, 8. aprila. »Novo Vrijeme« ponatiskuje uvodnik celiske »Nove Dobe« od 5. t. m., v katerem se slika korupcija na Hrvatskem. List povdarja, da morejo biti navedeni podatki pač resnični, zavrača pa najodločneje sumnjo, da Je ćelo hrvatsko nradništvo ko-ruptno. NOVO STETJE ČASA- Beograd, 8- aprila. Začenši s 1« majom se uvede pri nas francosko štetje ur- (Iz poročila ni razvidno, ali so naj začne razdelitev dneva v 24 ur, brez dosedanje dvojne delitve po 12 ur, ali pa pomeni izraz >francosko štetje« zapadni cas ali pa čas franeoske iztoč-ne armade, ki je za eno uro zgodnejši od nas). VRAVfSK STAMPUJE- Beoprad, 8- aprila- V prihodnjih ! dneh iziđe ministrska naredba, ki dolo- I ča, da roora vsak višji urad v ćeli kra- • Ijevini imeti tri štampilje, slovensko. j hrvatsko in srbsko (v ćirilici) in da j rnorajo vse listine celera, akta nositi vedno in pri vseh uradib ono štampiljo, ki jo bo nosila prva listina akta- NEPOTRJENA VEST- ZagTeb, 8« aprila« >Hrvatc poroča o nameravanem ođstopn trgovskega ministra Ribarca in trđi. da bo podal demisijo vsled spletkarenja iz^estnih krogov. ki mu zamerijo njegovo oštro nasrirotovnnje proti izvozničarski korupciji. (Kakor znano, vesti >Hrvatac nišo prav nič zanesljive. najmanj pa Se v tem slučaju, ker je >Hrvat« vodil svo-je^asno proti ministru kampanjo, ker minister ni hotel dovoliti separatisti**-ne zahteve po r»osebnem trgovskem po-verieni^vn v Znerrebu« LAHT T>EPORTTI?A.TO. Zagreb. 8. aprila- Semkaj so ppi-spele vesti, da je krški škof Mahnić od "Lahov deportiran v Ancono- PFETSKAVA. Z*zreb. 8- aprila V poverjeništro, ki ima nalo^o. da u^otovi bivše avoidj-ske konfif^nte in denuncijante, in ki bo sestavlj^-io iz vseh strank, je JDS r>oslala p^- M. Krečića, Irana Ancela in dr- Srđjana Budisavljevića- CTSCEN.TE. Sarajevo, 8. aprila- Odvetniška zbornica je sklenila, da bo zahtevala od vlade, naj odvzame pravico ađvoka-rure vsem onim, kl nišo državljani naše kraljevine in tuđi vsem onim. ki so se kompromitirali 8 protinarodnim delo vanjem za časa vojne- V Sarajevu bi prišlo v upoštev okros? 10 odvernikov. iz većine nenrskih t^iđov in Madžarov- SPOMEN r DAV- Sarajevo, 8- aprila- Vsa Hrvatska društva se pripravljajo, da dostojno proslave 30- t« m. spominski dan oh-glavijenja hrvatskih ftorcev za narodno ujedinjenje, Zrinjskega in Frankopa-na- Poslali so tuđi zemaljski vladi memorandum, uaj se ta dan proglasi za narodni praraik- NEPOTRJENA VEST- Beograd, 8. •aprila- Tukajsnja »Pravdac javlja, da namerava minister za prehrano dr- Korošec sopet odpra-viti svobodno trgovino in uvesti vezano trgovino na oelem ozemlju naše kraljevine- (Nam se ta vest ne zdi ver-jetna.) PINANCNB OPERACUR Beograd, 8- aprila- Beograjski tle-narni zavodi so zaproftili v skupni spomenici finančno ministrstvo, naj jim država omogoči, da dosežejo vecji kredit v inozemstvu za saniranje vsled vojne prizadetih denamih zavodov- Fi-naneni minister Ninclć jo poelal v Pariz posebnega ođposlancA, da uvede s franeoskimi denarnimi zavodi tozader-na pogajanja- (Istoeasno in na isti način bi se moralo urediti vprafianje onih naših denamih zavodov, ki Imajo kal vojnoga posojila- Ti denami zaTod| nai U M istotako obrnili na nafe finančno ministrstro.) " IMBIfOTANJA« Zngnh, 8- aprila. Včeraj Je prispel iZnnb w»fi M iiimrtia dr- NlkoU Đogdanovi6 —- Za podbana je imeno-Tan dosedanji veliki župan ligko-krbav-aki dX- Tomislav Tomljenovid* (S tem i« potrjena nafia vest pred 14 dnevi) BOLJ8EVIKI ZAVZELI ODESOf B#ograd, 9. aprila- Včeraj so bolj-ževiške čete zavzele Odeso. Prišlo je do hudega boja med njimi in Franeozi, ki so se morali končno udati- Društvene vesti in prireditve. Ljubljanski jezdni In vozni klub ima dne 10. aprila ob pol 8 zvečer v »Umornu v »Rožcahv svoj Izredni občni zbor. Ćlanl naj se ga blasovole polnoštevilno udeležitL Prijatelji konjskega športa so vljudno vabljeni. Odbor. Zveza slov. ođteljev In nčitelilc na SUjerskem. Ker ima Zavezin upravni odbor v četrtek. 17. aprila svojo sejo, se vrši odborova seja Zveze slov. učit. in uči-teljic v sredo, dne 16. aprila ob 9. uri predpolđnc, delejacijsko zborovanje pa istega dne popoldne ob 2. uri v mestni ljudski š*oli v Celju. Osrednje društvo poštrih pristavov, offcljantov In aspirantov v Ljubljani poziva vse stanovske tovari§e na Kranjskem, ki še nfso včlanjeni. da nemudoma prijavilo njih vstop k društvu in vpošlie'o 2 K kot vpisnlno in po 2 K kot mesečni nrispe-vek. — Tovariši na Koroškem in Štajer-skem naj isto pri podmžnici društva v Mariboru store. »Splošno slovensko žensko društvo«. Glavni odbor sklicuje sejo za četrtek 10. t. m. ob 5. popoldne v društvenih pro-storih na Rimski cesti 9. Gori«*! učitelji(tcc). besuncf, se vabilo na sestanek dne 18 aprila t. 1. ob 2. podoI-dne pri »Zlatorogu«, kjer se bode vrnilo aktivnemu učiteljstvu dokumente, kateri so bili svoječasno pos'ani višjemu ?al^kemu svetu. Odbor. Na občnem zboru De!n!?ke stavbtnske družbe »Union« v Ljubljani dne 3. t. m. se te določila za Doslovno leto 1918 dividenda v znesku K 30 na delnico, ki Je izplačiji-va po 1. juliju 1919. Glasbena Matica. Opozarjamo vse pev-ke in pt vce na skupno vajo. kl se vrši v Četrtek dne 10. t m. ob 8. uri zvečer, pod vodstvom x. Mat Hubada. Vsl, tnći nek-danji pevcif Odbor. Sokolski dramatični ođsek v Trbov-Ijah je ponavljal v nedelio, dne 6. t. ra. po-poldne v Forte-jev* dvorani na Vodah i^ro »Deseti brat«. Predstava nas je priietno Iznenadila. Tgralci In igralke so zelo dobro pogodili vsak svojo vlogo, a najbolj so bili vsekakor stric Dolef (g. Drnovšek J.). Kr-iavelj (g. Berger) In deseti brat (g. Vidic); to so bile osebe, kakoršne se ne vidijo pre-Dogosto po podeželskih odrih. Režija je bila prav dobra, posebno tuđi luč. Poseben užitcJc so bila v odmorih proizvaianja sa-lonskega orkestra g. Oskarja Mofla. Bilo bi pa gotovo bolje, da bi orkester pevskih točk na odru ne bil spremljal ali vsaj vseh ne (»Stara baba Isjjrca . .«, Krjavl'eva pesem): godba ie bila preglasna, pevci so se lovil! nesigurni, da bi ne zaostajali za njo ali pa oeli nrehitro; to le motilo. Dvorana je bila nabito polna in se je od več strani Čula Želja, da bi se igra o pritTki še ponovila. Po dolgem času je dramatični odsek spet ožive! Upamo, da bo zdaj sku-šal Volikor mogoče Dooraviti. kar je za-muđil nosebno v zadnjih letih našega zati-ran'a in da bo vztraino vrši! nalosro, ki si io je zastavi! ter vzbujal v ljudstvu s po-*ostiml crledališkiml icrj»m1 čedaHe bol! Itabezen đo vsega dobrega "n lenega. Take nrireditve bi bile rudi v materijalno korist SoVola 2e pred več let! se !e govorilo o 'astoem SokolsVem domu !n v zadnfem fasu se Je ta mKel suet snrožila. Z gleda-HšVfmf prired'rvami !n n!*h cmotnim usr>e-hrnn bi dramatični odsek lahko mnn^o pri-«;r>eval. da bf se ta nacrt društva uresničil in ne ?"votarU še ranarjrei samo v gtavah ne^at^rih dru?"H'3nfVov Vot lepe «anie. ?e-vpda bi se v tem slučaiu ne smelo nrigo-d*ti nif voč kal f?.^^ke časti s tatvfno. Nahrbtnik lahko izroče na ??elezni5kl posta'i v Dobrepolfah ali v gostilni polesr kolodvora, kler dobe naza" svo'esra. — Alo'zii Ađamič, deželnl uradnik. L*ubl"?»na, Oradaška ulica 18. Ukrađel j© 4- aprila Peter Klemen. rojen v Predjami. občina Bnkovje pri Postotni, star 32 let, srednje vellkosti, 5rni"h las in brk, girokega temnegfi stmaljrresra obraza 8lede5e stvari: 2 novi štofasti obleki: ena temnorjave barve (pepita*) in ena <5rna ter nov črn klobuk, belo srajeo, tople triko spodnj« blače. Obleka mu je prevelika- Kđor bi ga izsledil v tej obleki. naj sporoči to orožnikom proti nagradi 200 kron- Ivan Srebotniak. St* Jur na Taboni, Savinj-?ka dolina- Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna !n tlsk »Narodne tiskam««. Odgovor na „Poslano**- gg. »Odbora fotosrafov«: Fr. Orabletz, V. Kune, Bertbold, Franc Kane, Roviek v »Slov. Narodu« št 81. Na »Poslano« zgoraj imenovanih gospo-dov moram pripomnitl, da sem edinl last-nik atelieja »Helios« jaz Benno Thurm in ne moj oče Oskar Thurm, torej rudi ne v zvezi z njemu predbacivaniml dejanji, ker se isti že dolgo ne nahaja več v Ljubljani. Izjavijam. da sem bil skozl 10 let v inozemstvu (Francoskem, Italiji, Svici) in po-svetil svoje delovanje edino le v popolno izobrazbo svojega umetniškega pokliča. Tuđi v nadalje bom skuSal spojim Stevilnim naročnikom kar najbolje ustrečL Benno Thurm, lastnik ateljeja »Helios«: ImejlteM diplom: Curih, Monakovo. • Za vsebino tesra spisa ie uredni-Štvo odsrovorno. kolikor določa zakon. Ntiim naročnikom' »SLOVENSKI NARODc velja od noveea leta naprei: Za LJubliano: ćelo leto . . . . ■ . 58 K — h pol leta •••••■ 29 » — > četrt leta .....15» — > na mesec.....5 » — » Za Jttgoslaviio in vse dežele bivše Av-stro-Ogrske: Ćelo leto..... 60 K — b pol leta...... 30 » — » četrt leta..... 15 » — » na mesec..... 5 » 50 > Za Nemčijo 65 K. za Ameriko in druge države 70 K. Upravništvo »Slov. Naroda« JMrL te« 10. aprila 1919 ob 9. ari dopoln-e v blizini Dunaj-&1« ceste. Preskrbe se tuđi li vila Naslov v upr, »Slov. Naroda". 3934 iUU Hlliil Ldjjiatlc oreskrbi stanovanje dveh sob, kuhinjo za takoj ali za 1. junii. VeČ se poizve v Florijaitski ulici 16, t pritU od 10. do pol 2. pop. 2843 ta in stancvanm "U'^oT prikuplj;vega značaja, za taKoj ali ~aiev termin v mestu ali Št. Peter-skem rredmestiu. Ponudbe pod Šifro: .Mese&a Mba 3S69" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3869 »a elrttrania ? Kartera (Hs?a? išče vešče elektromonterje za. vzdrža-vanje nadzemnih in podremnih elektro-vodov, postavljanje in vzdrtavanje elektromotora ter irvajanje in*ta1acij. Obložene ponudbe na spravo gradskt raoiijare, Karlovac 3868 Untoctrm Proda ss hJ5a> 5 minIt °d f Jitiliu. costaje Poličan, zraven je elektr Čna iuč, dovoljeno je točiti vino In pivo, ter velika njiva, sađonosnik svinjski hlevi; pripravno za vsakega rokade!ca Cera 32/00 Vron. Pomidba ra Valentin J&nftlC, Spođu i« Pol-t*uet itajersko. 3937 PosojliBite pozor! ^Sssff «££; •TObrazba ćela gimnazija, zmo2en velike kavdje, želi zapustiti od Italije zasađeno ozemlje in vstopiti kot uradnlk k posojilnici v kakem mestu ali večjem trgu Slovenije. Ponudbe raj se poSHejo na upravniš^vo S!ov. Naroda pod .Pozor »47". 3947 Pozor! Pozor! ProSto Je Izvoz slobodan, nudim rakije, šljivovice prave bosanske, suhi šljiva, tužnoga kamena, kristalne sode, sode bikarhone, masti svinjske, slanine, drva za gorivo samo vagonom, te i o^tal h svih vrsta fivotru namirnica, '^ahtevajte po uiu I od drugra robe koja treb**e Milnriđ D. OJnrenđfć. Aecn-taroa \ kom^sioaalna ridajt, Bugojno, (Bosna). Adresa za brzojavke: Agcntara, Boiojuo. 3830 Đfilind'1 brezobvezno (dokier izvoz rUilUyi:il dovoljen) proti brzojavnemu 7otrdilu: lep krompir franko K 83-— do JC rt5'— , pšenico franko K 310*— koruzo franko K 210, oves franko K 200—, bel fižol K 370, namešan franko K 330 — za 100 kg, suho meso bre?: nog franko K 28 50, mast frmnko K 3650 za 1 kg. Ponudim tuđi hrastove sode, rabljene v dobrem stanju od 150-750 1 K 80-— nove hrastove sode od 300—700 1 K 135— za 100 1. prosto Petrinja, franko K 5-— već. Dober jabolčnik od Maribora K 2*40 1, vse v vagonib, meso in mast pol vag. LjutomersKo in štajersko vino po cenl. Bresoik la drag, Celje. 3893 PBUMH Onia^a ml. n. LjaMjaaa, «tt MmmmMm SM ittOt molcO «tC 8e mi prodajo. U*,!,* pov* npr. Slovenskega Naroda. 39» tfefinfi WBt m na P^resih, ie malo SlH4 Uf IR rabljen, | I !■■ -Naalov pov« opr. SL Nar. 3999 Bsrifl ^*^0* DolJ^fa "kanja, te rcllli, sprejne na gradini Krit, pošta Kamnilc 4008 Itofi fffni Mi°oli«f »eatava, sa srna riMU dlll). nov Hl malo rabljen 2e limo kuDJti. Ponude tvrtci Scavaresl drmf. Zagreb, Prtraiafićcva 1. 3347 Solo, mi nekoliko za potnoC. Kje, pove upr. Si Nar. 3930 nmjfftlajb i2 mahagonija ali medi UmilaiDIl (mesing) se kupi. Ponudbs pod »UminIaik/3875* na upravniStvo Slov. Naroda. 3875 IštEi Ma] staoovasle prVumami5 Zamenjam g* radi z dunajskim. Ponudbe pad .DriaTDi tradn! k 4002" na upr. S!. Nar. 4002 Dfftfta ft* nova ^ni smokm2 obleka, rlUtlu K. površnik za veliko osebo, dvOjj hlače, salonska obleka. Poizve se Koliiefska ulica Itov. 12, podpri tilćie, rtla Roza. 3^50 VodDTĐdnsga mosieria -\ £;; mrež*, hidrantov in izvijanje inštala-cij, išče takoj Hestal fođo?#4 ? KarUTC«. NameSČenje je stalno. 3S39 D?afEaWaS"?oarti debremu ri2č.,u in hrani. Franc Hriber-nik, oosestnik to lesoi trgOTCC t Postala ŠL 56. p. Skofji L«kL 391 o inrijlH* večjo množino belega palunt IlUUllU . pp., kavnega nadom?sti!a, mila, belega hrvaSkega, suhih gob in vinske-^a ka mru po zelo nizkih cenah. Razpo-šilja se tuđi manj po pošti. Narodna tr-gOTini Anton C?etko t Podčetrtko. 3919 ndLllt!Ufly!d dustrijskem oodjetju, 27 let star, vešč slov. in rtemšcega jezika v govoru in pisavi ter Ia5kega v govoru, 2eli premeniti službo. Cenjene ponudbe pod ,H. D. 3831* na uprav. Slov. Naroda. 3831 VrfflH ^r^'^stojen, star 31 let. Drak-lliuui, tično in teoretiJno izu"en za vsakovrstna vrtnarska de)a z dobrim i i2pričeva!l i5če stalno službo v kakem večjem vrtu. Vešč slovenskega hrvat-skega, italijanskega in nemSkega jezika. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 4894 Had treonki tmM M Mi VešČ tudf nekoliko knjigovodstva in korespondence. Gre najraje ¥ kako večjo trgovino v kakem veCjem mestu tud', na Hrvatskem. Naslov pove upr. Slov. Nar. pod „bo!jSa bo4o2aosl3991a. 3991 Dn Buniafla Mla, rhoTnosktln" privatnim imetjem, fslita korespondence v svrho poznejše Zenitvc z da-mani slovenske narodnosti od 17—30 let. Prednost imajo take, katere po-sedujejo snmostojno gospodarstvo. Zadeva resna in tajna, anonimno torej v ko§. — Ponudbe do 20. aprila ood ,Samottojaost i* oiprcdck*. toitao leteće glavaa poita, LJibTJsaa. 3953 Inima ponollia! l£Z\lns??tt jerske, star 40 let gmotno f \rd r-n se želi oženiti z inteltger.trv? 25—40 let rtaro gospico ali vdovo brez otrok 2 dobrim plemenitim srcem, mirnega in r-ijetnega veden^a, lepe zunanjosti, treznega značaja in neomadeževane prošlosti, katera ima veselje do trgovine ali gospodarstva. Premoženje ir. bala postrahska stvar. Nsanonimne dopise s sliko pod .Dobra bodotaost* na AaciČno ekspedicijo Al. MateliĆ, Ljob-IJini. Koacrresnl trg ft S. 3923 Resna lenima rta! ^.vd^č 2eli znanja s 25 — 35 letno gospico (vdovo bitz otrok), ki je v prvi vrsti pridna, inteligentna in nelu'-csur'ozna gospodin ja, ki bi bila dobra mati dvema otrokoma. V poštev pridejo le neano-nlmne ponudbe 5 sliko (katera se gotovo vrnc), ki nai se coSIjejo ;•. na-vedbo premožen}s!\šh razmer pod naslovom .Dobra nati3W na upr S!. Naroda. 3990 MtstM p#ffwwl Wf9t f L)w4iM» Vrvi P*mii|l nTH^Ni ftlMir TfliMi. i»oc zobotelraik, ojtznanja v tvojem in v fmenu svojih otrok Frlca, «!•, L0{«, ErllM, B*aot* tai § Emste vsem sorodoikom, prijateljem in zoancem srce pretre-B sujočo vest, da je njih iskrenoljubljena, nepozabna soproga j| ozir. skrbna mamica in hčerka, gospa i danes dne 9. t. m. po kratki in mučni bolezni previđena s sv. i zakrameati za umlrajoCe mirno nramlonta. 9 Pogreb nepozabne pokojnice borCetrtek, dne 10. aprila 1 1919 ob 4. uri popoMne Iz saiwtorlja »LeoniSce« na pokopa- B liSče k Sv. KrfZa. 1 Bodi ji blag spomhi. I ¥ LlaMfMd, dne 9 aprila 1919. ■Mi NHM Praae Šatlc Hwjjg m W*jmL ____________W» m*d trčao, veCja utooiina na prodaj. M, Naalov pmn upravni Itvo fJStov. Naroda". __________W56 m dobra ohraflteat otroika K postelja, otroiki voiiCek in skoraj novi fenski Ctviji itev. 40. Naslov povt upr. Slov. Naroda. 4001 Sedlo se proda« ĐuafsKa sala li, II. matatr. «aa. 3829_______________ BUn flimja piaiiii o?d.r^ 2.—4. pop. Naslov §e rzve v uprav. SI. Nar ________________ 3907 lavaslai mi«bi dobro ohranjen ženski napnU] Dlia Sivalni stroi in dobro ohranjen3 žensko kolo. Cene po dogovoru. Kje, pove upr. SI. Nar. 3914 Preilo stanovanje nis1*^ par brez otrok v vili Seunig, Lukovica pri Brezovici Natančneje pri Ifinti Seiiig. SUri tif 7. 4014 uro. 21a stanovanjt tn hrano se po možnosti preskrbi. Stavbena tvrdka Ivan Ogria. Grubarjevo BABfCtje 8. 3755 Rhiiainihrlr? p051«««. biva]oca v DldydjURdllk, LjuDijani, se sprejme v manufakturno trgovino. Začetnice se odklanjajo, Ponudbe »poste restante. Ljubljana, pod „Jagosloran". 5S90 k tofljslil Uaptei. 11^'h^I in stanovanje v hiSi, plača po dogovoru. Og'a^ti se je: Cesta na KodO' lievo ŠL %. 39*26 Dm dl fia mal° rabljen pravi „Slnger* rlUflfl *". Sivaljnl stroj v kabjnetni oprem.. Strdlika al. It tt. L aad. rrtU 81 5. 3973 Nanrftflai * temnomoder damski kostim Du||[vilfl]. za ski, par skijev z rezer-vnimi jermeni, Se skoro nerabljeni, utrofiki voziček, stol za lefanje. Vpre-Sati v GradiSču 7f II. nadstr. 4005 Dmihl tfl ]ePa» elegantna, predalna rlUuil iC omara, 1 risalna miza, I kopa Ina banja in nekaj druge hišne oprave. Poizve se Resljera cesta 911 3982 Valfliitil MMk slamnikarska obrt v I&IEuIIB MOL Domžalah, spreje-mam damske modne slamnike v popravila v večji množini. Oblike so na razpolago. Zaloga vsakovrstnih slam-nikov! 3758 farnima sa ve^ pomočnic le prve mo -iprejne K Ci, ter kroja5ki pomoćnik za damski modni atelje proti dobri plači v današnjih razmerah Dopisi pod .Hodat attlje/460i* na upravništvo Slovenskega Naroda. 40C6 Proto sa ata?o rablfoao kolo „Puch" Izve se Srakovska al. 11, 3993 Moško dvokolo prcslaou (Izborna pncvmatika). Caata na toka fttav. S. 3979 Bntnrih dri 8 va^onov ft aa^rođai. UUaUuu Hlf Na željo se tuđi na vo-zeh dostavilo v Ljubljane. Poizve se t pisani ŽlTiaorejtke zreze ▼ Saird t. Rad malje, lstotam se izve zm već va-gonov kislega zelia ir. oličnih tropin. ki bo i2vrs:na krma za živino. 3C*89 FruDan ISm V tei h Si se nahaa ze mnogo iec D->3tni urad, m polcg te sja je oddati še 4 stanovanja. I* tej hišt spada tuđi zemljiše za !5 mernikov posetve, 1 večji travntk in 14 oralov gozda. Natančna poias iia 5e poisvedo hri lastniku V. R. t Rađofijld itef. M. 39a3 lbraiBO oaniaro in citrontro ue&co in druge potrebSCine za iziclavo dobrih pokalic, kakor tuđi 70 o maH-novo fondant-esenco za aromitiziranje kandit.v pnporoča: Destalacija esenc Iračko Patnik, Li«blfaaaf Slootskova «Uca 27. Istotam se kn-pijo sve2i, Cisti olupki orani kg 15 _______________3°65_______________ St 56. i Lase* strižnik Komad 28— in 34*65 K. Xahtava!«a vallkl e«aik m va« na«o 1000 aU- kaml krttala&o* 2 49 &. but, Maribor it- 74. Pojasnila o menjawl nežisosnnesa tfenarlo isi prodaji eoineto posolila 4a|a AMaeaa ekspedicija AL MaicK. LjaMjaaa. Ksap-esai trg S. 3915 - Jr^aljc - kntkočasoc zgodbe, soisa! Mai PaMa. Na)aabcvaeiSa barilo sa samice In po- reCent! Coa 3 K. Maroća se v Naro4ml mpianl f UiM|aai Mk Ihhir u Perilo aa jpa4a> Ma-f— UW »tov y bdt. StTNar. 3985 MM aa InaaL. Ponudbe pod ■ni ..StraT aa Aataća* ckf.» a, m*m, Maaijaaa,____________3043 ^^'^t^^^^^^BB asav« vvasBsBVv^i* •/ iz %M IMA fclMatU z *1**E0 proda Star a Um?, IJmfcUaaa.__________4O<3 HtHt h jfasjti Doatealh staršev se IR« U UlU sprejneu taktj ? cret-tičai trf t?iai Ktagrtsai tif t (Tosaalle). 3969 aluminijeve žice bodlsi gole ali izolirane. 38S1 nSBV'iiaiiSr" Rabim jih 6 tisoč za nakup stroja Ponudbe Marokvtti, Ljilljaaa, Prečoa t!lca ft 8, 4010 Bajtei trg^ieilŽ^S mo loKal, se iitt prati aafrađi Ponudbe pod .Util/3d«7- na upr. S.ov. Naroda. 3967 Ha dabre is ttifl dtud tiranD se vzameta še zraven eden ah dva gossoda ali dami. — Kje, pove uprav. SI. Nar. 39^3 toaije k Đsnaji k uww za !9!ib t LjoiiijaH SW» upravnjstvo »Slov. Naroda«. 3992 fnffflinf*ta sa ^koi pomočnlk in dva SUIEjlilEJU « ućenca ra kleparsko, vode, r dno in acetilensko obrt. Fraac Loacar, Ltmbltaaa VU—Ataka, Ca-lovaka caata *t M. 3856 tt9Sfl19lil obstojeCe U 1 vel sobe, ildlBlbOjC, kuhinje, drvarnice in pod-strešja v najlcpii ulici mesta se zarne-nja takoj ali pozneje. z ve!jim, obsto-iečim iz 2 do 3 sob s pritiklinami. Poirve se v upr. Stov. Nar. 3871 Meni ssrem? to, £k*;^^ si okroge! ali rezan. Cene ul les nalo žen v varon se naj naznanijo na V. SCAGNETT1, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 firaifna z nekoliko zemlje, pet oprem-UIdsUtif Ijenih sob. v iako zdravem kiaju, pripravna za miroljubne ter mirupotrebne ljudt, la aaproiaj — Ponudbe pod .GrsiCisa 5987* na upr. SI. Nar. 3987 Proda a« sokolski kroj. 3layrv B«ma|aka oaata !•, m. 3998 K«pl» vać dobro otna)«** motornih koles norfasAM, toemttvfots ailca i. ______________3977________________ JMimifllMi^4^1^: brezhibno vseskori popravljen, pfav dobro chranien, w samo zaradi razni er proda za samo K 35-000*—. Pismene ponudbe na upr. Slov. Naroda rod .Za*rt!>-3772\ 3772 Hniinfttftfl 9 potpuno vjeSt svim knji-l\iijiyOiWjfl govodstvenim poslovima a osobito b:!anciran;u, traži se za jedno mlinsko poduzeće u Hrvatskoj uz vrlo povoljne uvjete sa nastupom sluZbe odmah. Isti mora poznavati cr»tcuno hrvatski ili slovenski i njemački ■ e-ik. — Ponude slati pod »KajtgSTOdja 3948* na upr. SL Naroda. 3948 7on4av ^ let ni samostoien Gospod LcllilCf. na dežel', prijetne zunanjosti n energičnega nastopa, drZavni pen zijonist s piemoženjem v posestvu, se želi seznaniti z neodvisno tn priprosto gospodično ali vdovo s premoženjem v posestvu aii gotovini v starosti od 35 do 45 let. Pisma č> mogoče s sliko pod .,D«brt ptiiađsost 376S*1 na uprav. „Slov. Naroda". 3/63 !lPi! razne jakosti, stare i nove, BOffia po umjerenoj cijen! MOISEHOMAHO9 Sarajevo, Aleksaadrova ilica It 33. Ve6 izupja>nik šioillzaperilo •c sprejme tak«j pri C J. Hamann, Mestni trg. Fron M «pL UvlBrair«raIk 3BF*" ordinira *^H Celje, Blatni tpg št. 12. milo 7pri]e 1 Mtogiafli K 10-— Pri oaročbi 1 ikriajk* oka« 3 ta pol kg K 35--franko. Po povzetia poSilja zavod za ekaport B. Makar, lagrea. li~ PdriaJ-sta aL S/U Obenem a aaroCbo )e po- * aaaaaaa> BB^aasBrvBMVB^ ^^BWWa^B p^ suhe fe lepe kupofe po aaJvi*Ph ■■ caaaa tvnttu Fraac talsac Knaj. 2703 ali vila v Ljubljani - te kasL - Ponudbe pod .Ufsdaa Iefa^t57* na upr. SL Naroda. 3957 mb za itttiifia1 prod* ^10* HM Ul iaiaiiHI s semeni Seter ft KM*. LjMSlJaaa. 4012 Bčeni pridno kahvira (a kgaa proti la solidno IIMIU II B|| do- bremu plavilu. Ponudbe. poslati na Lekaras Iss, Haa, Srije«. 3940 fitftflflS v Liu.Dtlani a!i okolici se b«4 Hilllla af adairai pof oji rzame ? itjea. Pismene ponudbe pod .Gostilna 3913' na upr. SI. Nar. 3913 ^■#1^19^ (Poiidjsfc* P^). ftste pas me fuillfll eno leto star, se ceno proda. Pavla Bajrtalaaa« Eooavja 19 S 3851 Zliiio opeka staro ii uis ii drug benik, BiasU cesU 2. 39&5 (aha ftfl mlad, soliden, saaskl u ad-u9uu HLZ nik, če mogoče z domaCo hrano in postreffco — Ponudbe rod .Kje dom je m©j?393O' na upr. Stov. Naroda, 3980 Kila na Rodu v blifin! ^czera kJer sc lilifl 11(1 ĐiefllU, je izvrševala trgovinska obrt, trdno zidana, z lepim vrtom, se zaradi đružinsklh razmer za 82 000 kron proda« Pismene ponudbe pod .lled 2111" na uprav. Slov. Naroda Mtalaj sffaj te kopu Ponndb« pod Tmwm mm MtMinam- m opr. sCv. Naroda, 38Q§ llkfffli 9fftt kupint Pooadbe z na-UHIsil if II tanCninrl aavtdbasi na poStni predal št. 26* 391 g ■aatndai fh 2 Tclikm moderna testen-BaflBsUl TO ca in dr, gnaaisaal try ata^. t*^ L. siiiaaiL______400» m bj! hfflildje ^Sc^' nudbe pod Jlarist/Sltt* na apravntttvo Slovenskega Naroda. 3032 thffia US im M lie« proti prinerni SIIUJ9 H Wffl plači in hrani. Oglasiti se je: Orafcerje?* aabrefje tt. 1C1. 3942 Brida ti motor »Nekarsnlm« novej-rllU SS šega tipa, z dobro pnevma-tiko in prestavami. Poizve se Wtfl#Y* Hica tt lt pri L Baa. 4000 €fi?9 hira v originalnih žabo jih a •IcU jljU 1440 komadov proda po 50 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Ea. Saa-aaaz. ttfatec Sp. SUjenks. 3411 od 9.—3. Natančnejsa pojasnila se poizve pri hisniku aieiweis«Ta cesta it t, 3984 VfiVrfuifa 15Ccm kovača za na deželo nuluLMlUL z vsem kovaS. orodjem in stanovanjem in če je samsld indi hrano, Če hoče v najem ali do dogo* vonj z mesečno plačo. Fraac JeraJ. Ts-liki Gaber it 46, poita St Vid, DtteaJSfca. PIhi, m, km ii jui prodaja samo na ćele vagone od postaje Sisak za takoj salih film b iltOM in datalBiaal pvMalkt FBAVC fini, Slaalu Uftanovljeoo 1S81. 3714 Knjigovodkinja obenem kOFOapondasrtlata in sHapgiiftfnla, katera je bflt že v rairnon času par let v trgovini specerijskega blaga in deteJnih pridelkov, popolno zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiiL Prednost imajo gospice trgovskega tečaja z odliko in znajo le stenografijo, brraičino in _____________________laSfino. fraao Bolomc, Krmaj._______________ 3757 Đanes ifnadrntstliin ptrilo a M &u z rvoralo 1B1 znki mll^TiT sode # mm** i^ ^BA ZUlfl I Ignat Fotk, A1113 ' * ^J"s trgovsko izobražena. Slovenka, veiffl popolnoau lirirsliin snisliiui la aasaBmn jezika, ter ste no grafije obeh jezikov, perfektna atrojeuhfca z dvektno baafft prakso, iiče mesta v bankL Cenjene poaadbe z naznako pU£t na oprava. 8krr. Naroda pod naslovom „lasaaitalna kovaaya«4astlaa itOO«, Drnstvo tanin lndiutrl|cev v Ltaal|aa1 usplsnja mašto •v- ravnatelja. "«■ Zahteva se popolsa praksa v eksportu prek morja. Pisama se bo otvorila v pri-stimškem mesta čimpreje mogoče. Ponudbe je poslati na naslov: f, Batajrlfto. laaad laAaatrljaa, tkoffa I^ka. 4004 Trgoii fini u velike 7 Andrija Golubić 7! Zagrab, JuriiMeva ulica M. PRODAJE: Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino, 1 Rum najboljše vrste do 408'0 jakosti, fini aroma, Slivovko I lansko in dvoletno, enkrat in dvakrat žgano, cU> 40% f- jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obće. Vse na I vagone in manjših koiičinah, hitro in točno odpremljanje! Posredujem za vsakovrstno nabavo živfl, gospodarskih pro-izvodov itd. — Zastopnik la L]nM]an« la »lullM Ivan Koieljt TriaSka cesta Itv. 27- n lirama ■Mttalilu rtpraMtelfa ▼ ▼•* barvahll H H ZNAMENITE 6R0HARJEVE SLIKE IQ PRM TRUBJUUA M USTAMOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST^ Q U SS Ttaofca •• cam ta Ufah« ii aam \% naj- ^™ U M ^^H iapal ejgaa vaaka aloraaaka hlaa. Ta ^^M U N 1^| *ap>o4akriia f aploh Maflapaa t» —4« ^^M Q N 25 Cena s poito kron 5-50 22 y U IM UD HNUfiADNA tuiBUlli. «E-| Q Stran 8. >LOVENSK1 NAROD-, Os* 9. mprfla I9l9 84. Stev. Spttijalia tVTiH i, zlitiiKlBlriiaitt! I F. Čuden Sinj napii glme pit i tiiiA I Gospod je trgovci! Velika no6 J^ tva W11 naročite si pravočasno „A DRI A" prašek in vaniljin sladkor, pravi škrob, čaj, testenine itd. Naročila se izvršu ejo takoj! ADR!A — izdelki. FILIP ŠIBENIK. Ljubljana, Oosposka nlica M. 16. Ne naročajte tujih znamk; domaći izdelki naj zavzemajo prvo mesto! 4fM Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo J@f enice-Fužine GorenJsko nn£l brezobvezno po dnevni ceni \z zaloge Osijek (Slavonija) po poštnem povzetju vrednostno zavarovano v Zabojih A 15 in 20 kg prosto kraj naročnika: čista svjnjska mast današnja cena K 34* — suiena slanina 99 99 K 34«— soljena slabina 99 99 K 30* — Mm svtBisKo meso. n fer razpe saliomBSĐate izlike. 3W" Postreiba lanesljiva In uo moinosti toena. TP9 HT Cenjena nzroćtla sarejema zgora) omeneu tvrdkt. «>j| liIzvorna i uuozna tvrtka | H Središnica: SPLIT, Dalmacija. M 3 Podružnica: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm- *j strasse 11. S Bavi se samo na veliko- 2 vvj izvozom i kupovanjem: svih domaćih zemaljskih pro- 2 2 izvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, ete- Q M ričnih i jestvinih ulja itd. M H nvorcsi I prodafoai: inozemnih proizvoda, svakovrsne )^ m prekomorske robe itd. ^4 % 3533 Brzojavni caslov: Pol|akdrng. ^ plemenskih kobil in mladih žrebcev. Dne 15. aprila 1919 ob 9. itri dopoldne bo v Pragerskem (na preddvoru žrebetišča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih kobil v starosti od 4—S let, dne 16. aprila 1919 ob isti uri in na istem mestu pa dražba 32 dveietnih, 1 triletnega žrebca in 3 triletnih skopljencev. Polovica kobil in žrebcev je reservirana samo za konjerejce okrajntti glavarstev Ljubljana okolica, Krško, Novo mesto, Crnomelj in Kočevje, drti^a polovica pa za konjerejce iz sodnih oirajev Lju-tomer, Gor. Radgona samo St. Jurško okrožje, Brezice, Ptuj, Onnož in Maribor levi in desni breg. Prekupci so izkliučenL Vsak konjerejec se mora izkazati s potrđilotn pristojnega žu-panstva, da se resnično bavi s konjerejo. Prevzemniki prvovrstnih in dmgovrstnih kobil se pismeno zavcŽejo, da obdrže plemenske kobile vsaj tri leta za pleme. Prodaja kobil v tej dobi se sme izvršiti le z dovoljenjem oddelka za kmetijstvo deželne vlade v Ljubljani. Kupnino bo takoj plaćati,, žival pa na mestu odgnati. Upravičenim kupcem so kobile na ogled na dan dražbe od 7. ure zjutraj dalje. Konjerejci se opozarjajo, da konji nišo podkovani in tuđi nišo vajeni vožnje ter so vsled tega nesposobni za daljšo bojo po trdi cesti. Na dan dražbe bo na postaji Pragersko konerejcem na raz-polago 20 praznih vagonov za eventuelni transport konj po železnici. Povodce (halftre) je vsekakor prinesti s sebojv Dražba se vrši v vsakem vremenu. Oddelek za kmetijstvo deželne vlade. Načelnik: Priporottlo! PirmIs se po vtadri ctwA rasnovrstao blsso, potcbso ricdMci vsbb# w#QI9# priprava« a« MraAf« wšaamtkm te Mpto* pndpasnild, tržne torbice, pa-plriaai wm^mwlm^ ourneUda v kntarcih, pusi tn tnbroiii« xt GiJ, maUnovec i. đr. Bapraial §• tuđi rj»*a lm—matm iPpa, pripravna u otročji pUSCek aH oblekco. Ogled« se v trgoviiil na ZabJsJm ŠLS. 3970 ! Rasprodala ! Dne 7. do 15. aprili se bode razprcdijslo 300 itbojev milnegs. nidomestku po zelo ug dnlh cenih v Kolizeja, Miilje Terezlje cesti 13. Ljubljana, sklajiiSče V, Sterle, pre] Holierf Jw»rt — wM|#. 3832 Oblastveno avtorisirsnl in zapriseleni civilni inž. A. D Ali SEK, Ljubljana Rimska cesta 9, II. nadstr. se priporoča za vsa zemljemerska in zemljiškodelilna dela. IniBlBUrtidsln iolinmiđi HfflU Jililf Ha i zaig ^3 «sf n_S * m ttBL l||Mla% bel°|etnik 1918 — 7> raočno K 650 a '• III BI 11 rdeče letnik 1918 — 8* močno K 7-60 za 1. || | n 11 temnordeče 1. 1917 — 9*8* močno K 9;—za I. ■J 11| || iz kleti v Miški odnosno kolodvor Ljubljana. IIIIII Trgovina vins MILKO JESIH, Ljub-■ U Ili ijsna, Florijanska ulica štev. 36. ^UOHcl/D lianlllfD »♦•«*«no©«k»4anolleko JlCilJIVC l\a||||llC vito sredstvo protiv pro-pftVB*h org«Bsi i svlsm polostUsa ivlvtlea. Usljed njihove djelatnosti i ugodnog na gorkog teka jeso već v Se od od stotine godina najobljubljenije djetlčko domače sredstvo. Podražuje tek, jačaju želudac, pospeSuju probavu, ublažuje grčeve, razred ju ju sokove i uredjuju stolcu. Odstranjuju Maštao, pođrataf na f»O-mt9m\9. tfarsTle« i ostale f l» 4. —^^—^ Postna n»r»£llai a« točno lxvroujojo> ———— Jiviis dražba mmmb mi IP M ■ la\]H val nimn v^sv^snsnsvjBV^nnniBnninnnnBsnsaHnsvaBSSfl&nnni Im 10. aprila lili. ob 10. vri dopolndat m m ¥1* ¥ ffMa*MHHIi „Balkan^ na Daaa{skt oaatt |ar-■a araiba rainaga gafca+ntga bUga,_____________ Zaloga pohlitva In tapet 7 ERNST ZELENKA, £ oblaatvoBO laprlaatOBi isvodosao Šoltka allca S MABIB0B Ooiposka alloa 25 priporoča svoio bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih. jedilnih sob klubnih garnitur, divanov, otoman, zime za madrace itd. 2236 MalTetfa tablra. Zmeraa coot. SoUdna postraiba Vsako jutro 3996 sveže ribe dobiva hrrdka Leopold Fon Stari trg št. 6. Mi. M il H se dob valo prlčetkom dragoga tedn* ▼ Prvi Jngoalovan-aki zalooi vach Uvil na debelo. — Za Kranfako ¥ Ljubljani. Ljudevit Jakovlić, Ljubljana, aimsHa o. 19. in sicer: 1 vagon moke 0 2 » „ krušne 1 a »za kuho 2 w ovsa 1 „ otrobi 1 » fižoia. " Isto odajem od 1 vreče dalje. iCdor reflektira na navedeno, naj se obrne na gornji naslov. Za kupljeno blago je treba denar vložiti v naprej. Ker je dobava težka, prosim da mi gredo cenj. odjemalci na roko. Naročilo za 1 vrećo sprejemam samo do petka. 3985 Čevlji p. K 21*50 i. K 40 50 z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj zaloge v skladišču tovarne . 3565 P Eter K Užina, & Ko., Ljubljana in sicer: otroški št. 25 do 28 po ... K 21'50 dekliški št. 29 do 35 po ...» 27'— ženski št. 36 do 42 po . . . . . 36.— moški št. 40 do 46 po . . . . „ 40*50 PnM iobe sopost. WmU % osebni naknp. Pravo krmilno PESO prlporote mim. LJUBLJANA. Mast Gospodar, ki mi da stanovanje 2 sob in pripadki, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. i Slov. Naroda pod .Mart*.__________ „ADRUA" Mirodilaica ia zaloga fotografskih aparatov ter i potrebičin. uamaamiLi larvila a fUcfce MTEKUM. Pratei mnškl Čistila a danite ^SHO-im«. NaiMMalilt talaka. ruiian stila teaktaega atila. MM ftA-SERtf aaftti^e »tantri a segm* aje palti. Pifiiiairaa Mra aicMia mČ aMQtm — Parfiad bi mmm£ ImiHfa a fcaajcrviraaje Jaje — 1 5> razred | 1 5. rairedl razredna loterija Pri nali poslovnici kiiplieno sreike so zadele: K 300.000 In 100.000 glavni dobitek: St, 1O2O2. izžrebana dne 16. oktobra 1915, IV. lot. št. S8805, izirebana dne 11. oktobra 1917, VHm lot. K 00.000 . ;.............itCT. 34154, itev. 60.000, K 30.000.................... itev. 08.435, B 10.000 .............. *ttv. 7.788, 130.160. 108.977 E 5.000.................... iiev. 68.425, mnoga dobitkOT po K 2000, 1000, 800, 400 in mnogo dobitkov po 200 K. Izplatali smo na dobitkih za K 1,582.040'—. Cene sre«c: "• K 2OO-, /> KIOO-,'t* K 5O.—, /• K 25'-. Prihodnje žrebanje traja od 9. aprila do 8. maja 1919. Iz2r«balo •• bode 64.OOO dobitkov in 1 premija za K 17.975.6OO Sreike prodaia liliaisb biin lula i paii kot poslovnica razredne loterije in njene podružnice v Celju in Celovcn. Uni m ■ ia ajaia k&Hafe - Wilki HaOjiii falaj toz eOitk I 5> razredi | 5. razred" /j ti