52. številka. V Trstu, v sredo 29. junija	1892. Tei$| y
-————------7 Ejfc^r
„EDIN OST" flBH^ H| ^^^^	^^^^ flHHBLT OglMi in oxn«dl» »e W«n® ^^JSS^S
dvakrat n» Tmko gredo in ^^HHV jj^^H ^^^^^^	z« n&alov« i IjT
ioboto popoladiiA	kolikor hi k«
- ^^H ^^B	obneslo
Stane ^H	mH Poilana, javna zahvalt, oasnrt&los
» v,e leto izven ^^ ■ H ■ ^HH H ■	^^ ■
za leta „ ^^B	^^^^ C»»erma	Vsako piimo nora
«e dobivajo ▼ pro- ^^H ^^H ^^H fl^R ^E^^^^H ^^H	fBh ^^H kur nefrankovana »e no spre-
tobalca ▼ TritU & nov ^^B BH ttfl ^^^H ^^B ^^B	^H ^^B BR jemajo. Rokopisi ne ne vračajo.
v po« H	Hfl Bi —
„ . ^^H	Ha reklamaciie in iimerat« pre-
naročnine it BI	,, P	a
aprtTniitvo ne oaira. ^^^^^ >«B M	Odprte reklamacije o pro.te pofttnin-
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V »dI«o»t j. O* t .
Vabilo na naročbo.
Ob koncu drugega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Katoliški shod v Ljubljani.
Prejeli smo poziv pripravljalnega odbora za katoliški shod s prošnjo, da ga prijavimo. Shod se bode vršil v Ljubljani koncem meseca avgusta.
Z ozirom na ta poziv izjaviti nam je — v sporazumljenju s predse d-ništvom političnega društva „Edinost" ter po vestnem posvetovanju z nekateremi razsodnimi možmi, vršivšem se v soboto dne 2 5. t. m. — nastopno :
Kot verni sinovi sv. katoliške Cerkve pozdravljamo z veseljem vsak ukrep, ki utegne krepiti mej nami krščansko moralo. Zato bi tudi radi in z veseljem priobčili poziv na katoliški shod v Ljubljani. A za sedaj ne moremo storiti tega radi mnogih tehtnih pomislikov. Ti bi bili :
Ker se bodo na shodu obravnavala tudi gospodarska in kulturelna
PODLISTEK. Dvoje žrtev.
— Noveleta. — (Iz popotne torbice Josipa Podh umske ga).
(Konec).
Strese se Stanko pri teh besedah in reče že precej glasno: „Srečna bodi, z Bogom Malka!", vzdihne globoko, v očesu mu zablišči solza, prime me za roko in me vodi k oknu.
„Vidiš", reče mi, „spomin slovesa hočem imeti, imeti moram nekaj, kar naj me spominja na njo. Tu na oknu je šopek, pripravljen gotovo ni zame, a zalivala je te cvetke Malka, trgala Malka, Malka vezala šopek."
Stegne roko, vzame lepe cvetlico ir. gre od hiše, kakor bi bil streljal kdo za njim. Bil je že tako daleč, da ni slišal etoka in jecljajočih besedij, ki so priplavale na zračnem valčku od praga visoko hiše na moje uho : „Stanko, Stanko, z Bogom" !
* •
Kaj lepo je pristojala Stanku črnogorska obleka. Na nogah opanke, kratke
uprašanja, ki niso v neposredni zvezi z vero, a je oklic pisan tako na splošno, da ni moči razvideti iž njega, v katerem zmislu se bodo obravnavala taka uprašanja ;
ker so se z neke jako odlične strani katoliškemu shodu podtikali nameni, dijametralno nasprotni našemu narodnemu programu ;
ker iz oklica ni razvidno, ali in v koliko se snovatelji katoliškega shoda identifikujejo s to stranjo ;
ker ni razvidno iz oklica, ali se hoče v Ljubljani prirediti le kopija raznih nemških katoliških shodov, ali pa se bodo poštevali posebni narodn o-p o 1 i t i š k i odnošajimej Slovenci, osobito ob periferiji;
ker oklic sam povsem nedostatno omenja narodnega načela; in slednjič,
ker iz oklica niti to ni razvidno, ali se hoče katoliški shod potezati za neodvisnost Cerkve in nje služabnikov od vladinih organov.
To so pomisliki, ki so nas primorali, da ostanemo v rezervi, dokler nam pripravljalni odbor ne dopošlje natančnega in avtentičnega programa. Ko dobimo ta program, priporočali bodemo drage volje vse ono, karutegne pospeševati mej narodom slovenskim krščansko m o r A 1 o ter zajedno utrjevati ndrodno z a v e s t; a tudi zavračali bodemo odkritosrčno, ako bi pri kateri-koli točki zapazili, da se hoče po sili stlačiti v nekako nasprotstvo krščansko-kato-liško m i š 1 j e n j e z n a r o d n o samozavestjo.
Cirilo-metodijski dar!
Bliža se praznik sv. Cirila in Metoda. Ta dva velika apostola slovanska prišla sta
hlače, na glavi rudeča čepica, čez život pas, za njim pa dolg nož in samokresa, na ramenu pa dolgocevna puška, koje kopito je bilo okrašeno z dragocenim kamenjem. —
„Pazi, če znam dobro meriti0, reče mi Stanko nekega jutra, ko sva stala na strmi gori v Črnogorski četi, od koder se je videlo po dolini prihajajočega sovražnika. .Glej! dragi mi Stipe, onegaširoko-hlačneža, ki se ves sveti v srebru in zlatu, pazi dobro, nanj pomerim, prvič mi je dana prilika, da se maščujem nad krutim sovragom!" Sproži — zvali se po tleh krvoločnež.
„Vidiš, kako je mirna roka, a dasi sem tako miren in mrzlokrven, vender mi je nekako tesno pri srcu. Dozdeva se mi, kaj bode z menoj. Ako se izgodi, kar bIu-tim, vzemi iz kovČeka pisma in oddaj jih, na kogar je naslov. V nedriji, na svilnati vrvici, v zlati škatljici hranim, kar mi je najdražje: posušeni šopek, jedini spomin nepozabne Malke. Čuvaj mi ti to svetinjo, ako bi mi jo bode hotel odnesti sovrag, pazi, da mi bode počivala na prsih ta svetinja v zemlji*.
polna goreče ljubezni med Slovane ter jim prinesla sv. vero in jim ustanovila književni jezik, ki je glavna podlaga narodnemu razvitim in vsacemu napredku. Vse svoje življenja do zadnjega diha posvetila sta slovanskemu narodu in izvršila sta velikansko delo: sv. vera ukoreninila se je za vedno med Slovani ter jim bila v najžalostnejših dobah jedina tolažba in rešitev; narodni jezik pa je ostal večini posamičnih slovanskih plemen nerazrušljiva mejsebojna vez, znak narodnega jedinstva, prvo sredstvo kulturnega delovanja, katero jedino vodi k stalni svobodi. Pa le večini teh plemen, ne vsem ! Nam Slovencem vzeli so nasprotniki kmali svobodo ter zatrli narodni književni jezik, čemur so bile posledice prežalostne: narodna samozavest izginila je, ž nje je izumrlo vsako narodno kulturno delovanj«, nastopila je doba duševno in telesne suinosti. Kos za kosom slovenske zemlje prehajal je v roke tujcem, najboljši slovenski sinovi bili so v tuji službi, delali so le za čast in blaginjo tujcev; in ko so drugi narodi veselo napredovali v omiki, tičal je naš narod v duševni temi cela stoletja.
Ali prišel je dan probujenja tudi za nasl Živahno narodno gibanje užgalo je tudi med Slovenci tlečo iskro narodne zavesti. Vstali so med nami možje, napolnjeni duhom sv. Cirila in Metoda, ki so vse svoje življenje posvetili probujenju in napredku svojega naroda. Narodna zavest vzbudila in razširila se je med narodom, kateri je začel zahtevati svoja prava; narodni jezik začel se je zopet gojiti in na polju omike, v znanstvu in umetnosti, počelo se je veselo delovanje. Ko so to videli nasprotniki naši, prestrašili so se; kajti smatrali so nas že za narodno mrtve. S svojimi silnimi materijalnimi in kulturnimi sredstvi, katera so jim bili predniki pridobili v prejšnjih stoletjih, hočejo nas na vsak način ugonobiti, zlasti pa odtujiti nam našo nado, našo mladino. Vzgojiti hočejo našo mladino v duhu brezverskem, vzeti jej hočejo materini jezik, zatreti v njej narodno zavest, dd, vcepiti jej hočejo sovraštvo do lastne narodnosti. V ta namen ustanovili so si svojo „Schulvereine" „Pro-patrie", „Lege nazionale".
Slovenci mislili so na obrambo — usta-
Jedva izgovori te besede, zabliska se nekaj sto korakov pred nami sovražno orožje. Stanko me še enkrat poljubi, plane kakor besen lev po koncu, oko se mu zabliska in zažene se z golo sabljo v goste vrste. —
Marsikatera glava je padla pod ostro-nabrušenimi meči, boreča se jeden poleg drugega. Izgubljen bi bil jaz za vselej. Nad mojo glavo zablieka se kriva sablja, Stanko vidi to, priskoči in v krvi je ležal oni s presekano glavo, ki je hotni usmrtiti mene. V trenutku pa, ko je Stanko zavihtel sabljo in mene rešil, zagledam, da se zablišči nad njim sovražna, skočim k njemu, presekam sovragu glavo — a — prekasno — Stanko se zgrudi na tla —. Zgrabim ga, zadenem ga in tečem z njim v naročju z bojišča na mehko travo; iz-perem hitro rano, zavežem mu jo, a zavedal se ni več.
»
* •
SolnČni žarki so posijali na njegov bledi obraz, kakor bi se bili tudi oni hoteli posloviti še enkrat od padlega junaka. Nagnem se nad njega, poljubim one ust-
no vili so družbo sv. Cirila in Metoda. Kateri Slovenec ne izgovarja z globoko hvaležnostjo in se svetim spoštovanjem teh dveh imen? Sam naš sedanji papež, velikodušni in veleučeni Leo XIII., opozoril je v svoji zgodovinsko važni okrožnici „Grande munus* Slovane na ta njih velika apostola in dobrotnika. Naša Šolska družba vzela si je po vsej pravici ta dva velika svetnika naša za pokrovitelja, kajti ona tako rekoč nadaljuje njuno za Slovence blagonosiio delovanje, braneč vero in narodnost naše dece ob mejah. Zatorej vsak zavedni Slovenec gotovo najboljše praznuje praznik sv. Cirila in Metoda, ako žrtvuje družbi sv. Cirila in Metoda dar,
Cirilo metodijskl dar.
Vsakdo, bodisi duhov skega, bodisi posvetnega stanu, udeleži se tako lahko najvažnejšega narodnega dela, vzgoje naše mladine. Ona dorašča nam pred očmi, na njoj vidimo ali napreduje narod ali nazaduje. Po takem je narodni napredek odvisen od nas, od naše požrtvovalnosti! Kodoljubi po meBtih, trgih in vaseh! potrudite se, navdušajto soohčane za cirilo-metodijski dar. Vaš trud ne bode zastonj, kajti prinese izvestno obilno korist vsemu narodu. Na delo torej! —1.
Bodite odkritosrčni in dosledni I
n.
„II Mattino" se protivi trditvi, kakor da je nasproten težnjam Slovencev, ali da bi celo sovražil ta rod. Blagor nam vsem, da bi bilo tako, k blagor tudi „Mattinovim" zaščitnikom. Blagor jim, ker bi imeli sladko zavest, da tirajo na Primorskem jedino pravo: avstrijsko politiko. Kako vse drugačni bi bili poli-tiški odnošaji po Primorskem, da jo res tako, kakor trdi „II Mattino*. Da bo „II Mattino", njegova stranka in njegovi zaščitniki v praksi izvajali to, kar so nam gosp6da, odgovarjajoč na članek v „Novi Soči", napisali ravnokar: izvestno ne bi videli stražarjev stati okoli spomenikov, opominjajočih nas, da s m o v Av-
nice, od kojih so prihajale zame vodno le tolažilno besede in koje so se mi tolikokrat nasmehnile[; oko se mu šo jedon-krat odpre, še jedenkrat bil sem tako srečen, da sem videl svit njegovega očesa; Še jedenkrat so mu vzdignejo ona prsa, na kojih je moja trudna glava tolikrat počivala; še jedenkrat zasli&im oni glas, ki mi je bil v vsem živenju najslajši — za-slišim, — kako bo zaŠepetale njega ustnice besedo - „Malka".
* *
Sporočil sem domov prežalostno vest. Ostal sem še toliko časa na Crnigori, dokler ni ponehal boj, v kojem sem se vodno boril v prvih vstah in v svesti sem si, da sem so hudo maščeval nad sovražnimi glavami za padlega pobratima.
Zadnji dan, ko sem bival med črnogorskimi sokoli, bila je velika pojedina, kjer smo si lečili rane z „rujnim vinom". Napitnice so se vrstile jedna za drugo. Ko pa napije knez v slavo spominu padlih junakov — zbežim na Stankov jgrob. Pla-kal sem tam dolgo časa, rad bi bil počival na njegovi strani ; poljubim ono zemljo, ki krije mojega druga, vzamem jo nekoliko,
atriji. Ti stražarji pred spomeniki 90 najbolji kriterij za sedanje odnošaje v mestu Tržaškem. A do takih odnošajev smo mogli priti le po tej poti, da so ves upliv izdali iz rok mestnim in okolieanskioi Slovencem onim Slovencem, koii sicer »ho stražarji pred vidnimi spomeniki in urno-t* >ri, pao pa verni čuvaji spomenika, kojega si je »leharni Slovenec postavil v piemenitem srcu svojim: spomenika zvestobe in udanosti do vladarja in d o m o v i n e. A v ta namen — da se Tržaškim Slovencem izpodmak-nejo tla—delal je neprestano ,11 Mattino*, odkar je zagledal življenja luč — delal v potu svojega obraza, ta hlapec svojega peresa. „II Mattino" naj nam blagohotno dozvoli, da ga opozorimo, kako se je vel povodom zadnje državnozborske volitve z ozirora ra kandidaturo g. Nabergoja. On je bil prvi in zadnji, to je, j o d i n i mej italijanskimi listi tržaškimi, ki seje postavljal po robu ter smešil to kandidaturo, a se umaknil ne baš častnim načinom, potem, ko je zapazil, kako gorostasno je osmešil samega sebe. Je-li to delal morda iz ljubezni do nas Slovencev? Okoličanskim in mestnim Slovencem, to je petdesetim tisu« čakom prebivalcev in davkoplačevalcev, vezane so roke v mestnem in deželnem zboru; vsi ti tisučaki nimajo besede v šolskih korporacijah; naša „kmetijska družba* je urejena tako; kakor da smo kje doli v Italiji, in jej niti ne prihaja na misel, da bi poštovala narodnost okoličanov, ki so zajedno jedini resnični kmetovalci ▼ nje območju; pri mestnih uradih nimamo druge pravice, nego — plačevati davke; ostalo nam v resnici ni dru-aega, nego tisti državnozborski mandat, da moremo vsaj preko Dunaja braniti moralne in materijalne koristi narodnosti naše. Ta državnozborski mandat je za sedaj j e-dino pribežališče naše. In še do tega jednega pribežališča nam je hotel zalupniti vrata slavni prijatelj „z a k u -ni t ost i" in »ravnopravnosti": ljubeznjivi „II Mattino".
„II Mattino" nas je počastil z naslovom „sosedov". Ta naslov je sicer časten, a vender ga ne moremo vsprejeti in odobriti, ker ne pove resnice. Naši okoličani niso nikaki „sosedje", ampak oni so v občini tržaški prvobitno (avtohtonno) prebivalstvo — družina so, ki stanuje z vami v jedni in isti hiši in ki sme zahtevati la-se iste pravice, koje uživate vi; ker nosi tudi bremena, kakor jih nosite vi. Izbijte si vender enkrat iz glave tisto nesrečno misel, kakor da Slovenci v Trstu uživajo le vašo gostoljubnost ter da imajo ekzistencijo svojo zahvaliti le vašemu milosrdju !
utrgam v spomin na grobu cvetico in dragi
dan se odpeljem na ladiji v domovino. *
* *
Ko pridem domov, bila mi je sveta dolžnost izpolniti pokojnikove svete želje. Vzamem pismo in grem v vas, kjer je prebivala Malka. Znana mi je bila še hiša, snana so mi bila še ona vrata, kjer je zdi-hoval Stanko. Tudi danes so bila ca ste-žaj odprta, tudi danes je bilo mnogo lju-dij v hiši, tudi danes je gorela luč, a ne na mizi — ampak — pri mrtvaški postelji na koji je ležala — Zagorska vila.
Kakor okamnel zrl sem v ono angelj-sko obličje, na kojem se je poznalo, daje Še le sedaj srečno srce, ko se more veseliti na drugem svetu z onim, brez kojega ni moglo biti — se Stankom. Pri postelji bila je Že rakev, v to položim nekoliko zemlje od Stankovega groba, iz nedrij pa vzamem ono cvetlico, ki sem jo bil utrgal tudi na istem grobu in denem jo Malki v mrzlo roko.
*
* *
Potrt, ranjen do dna duše, zapustim hišo; na pragu pa zaBlidim glas stokajoče Malkino matere: „Kaj sem storila!" Jaa pa vadahnem: „Dvoje žrtev" t
Pravite, da niste nikdar pobijali naših teženj, ako so se iste gibale v mejah zakonitosti. Sedaj pa vas uprašamo najuljud-neje, da nam poveste jasno in določno: katere naših teženj presegajo meje zakonitosti in po zakonih zajamčene jezikovne ravnopravnosti?! Nam je usojeno boriti se za najprimitivnejša narodna in politična prava, tako, da vidimo pred nami še dolgo dolgo pot do popolne jednako-pravnosti ; da se nam ta naš cilj — po katerem hočemo težiti neprestano in neutrudno — vidi tam v veliki daljavi kot črna, nedoločna pičica : in vi nam podtikate nekako, da hočemo ravnokar drznim korakom prekoračiti ta cilj, da hočemo poseči po lasti druzih narodnosti — „il campo occupato da altro naziona-lita". Kako pačite vender, kako se zvijate ! Seveda, to je huda in težka naloga — zagovarjati krivico. Videčim vas, kako sopihate pod silno to butaro — in to jeres težko breme: označevati kot krivič-nike one, ki trpe krivice — prihaja nam na misel pripovedka o tatu, ki je po ulici drveč klical: primite ga, primite *a !
Mi Slovenci smo skromen narod — da, preskromen. In tudi siromašen n&rod. A v svojej skromnosti smo zadovoljni s tem malim, kar nam je odmeril Bog. Po tujej lasti ne hrepenimo mi nikakor, ter privoščimo radi in vsakemu rse ono, s čemer ga je oblagodarila božja previdnost. „Ekspanzivnosti" ne pozna naša, golobja nrav ; to „ekspanzivnost" Slovencev iznašli so še le naši nasprotniki zgolj \ ta namen, da nas morejo sumničiti ter izpod-kupovati navzgor zaupanje do na« : da bi nam tem načinom mogli odvzeti še ono malo, kar imamo, in da bi preprečili, da ne dosežemo vsega tistega, kar smemo zahtevati po veljavnih zakonih. Borba naša za izvedenje določeb temeljnih zakonov, za oživotvorenje avstrijske ustave, naziv-ljajo mentorji „Mattinovega" uredništva „utopijami", koje hočejo pobijati tudi v bodoče. Gospoda, hvala vam na vasi odkritosrčnosti! A dozvolite nam, da smo tudi mi odkritosrčni: vi hočete pobijati naše „utopije", mi pa ne bodemo nehali dokazovati, da te „utopije" niso utopije, ampak da je vresničenje naših zahtev državna potreba, kojej izogniti se nikakor ne bodo mogli vladni krogi. Kajti, ako je ravnopravnost n&ro-dov „utopija", potem je tudi srečna bodočnost Avstrije — utopija. Mi pa imamo vero v srečno bodočnost te države, zato jej hočemo braniti vsikdar skalnato nje bregovje ob sinjej Adriji. In ker imajo stražarji ob Adriji vero v bodočnost, goje tudi trdno prepričanje, da izvestno pridemo do ndrodne jednakopravnosti prej ali slej, toda ne na škodo in račun naših sodeželanov italijanske narodnosti — kakor bi hotel svet plašiti „II Mattino" —, ampak v ime jednake pravice za vse, one pravice, ki je najmočnejša pospeševateljica gmotnega in duševnega blagostanja.
Najmastnejši argument prihranil si je „II Mattino" za zaključek svojega odgovora „Novi Soči". V sladki zavesti, da je stvar, kojo zagovarjamo, sveta in pravična, in skoro pomilovaje našega kolego iz „konservativnega" tabora, ki si je naprtil toli nehvaležno nalogo, ohranili smo si mirno kri, pišoči ta-le članek. Dospevši pa do zaključka, ko treba odgovarjati na perfidno denuncijacijo „o panslavizmu" in o „škilenju v sveto Rusijo" nam je pač zavrelo po žilah. Gospod dr. L a g i n j a je rekel pri občnem zboru „Edinosti", da brez dokazov ni smeti nikogar dolžiti brez-verstva; a tudi izdajstva do domovine in cesarja ni smeti podtikati nikomur zgolj za-to, da bi se izko-bacal iz zagate, v kojo je kdo zašel po lastni krivdi, zbok svoje pristranosti, neiskrenosti in nedoslednosti. „II Mattino* naj si zapomni to !
Tako lehkomišljeno postopanje treba obsoditi kar najodločneje. Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli narod slovenski za-
govarjati proti takemu podtikanju. Vsa zgodovina kriz, koje je bilo prebiti državi naši od onega trenotka, odkar so posamične pokrajine slovenske prihitele pod okrilje habsburške dinastije, je najjasneji protidokaz na taka sumničenja. Vsa ta zgodovina govori plamenečimi črkami o z v e-stobi naroda slovenskega. Nam ne treba zagovarjati se, pač pa je našemu „Mattinu" sveta dolžnost, da z dokazi podpre svoje trditve. Heraus mit der Fuchtel !
In tudi ko bi bilo res — ali ni J — da bi se bil tu pa tam kdo pregrešil v tem pogledu: je-li to pravično, da gospoda sumničijo ves narod, da mu zbok tega hote odrekati vsakotero, tudi najmanjšo pravico ? Po tej analogiji bili bi že davno brezpravni vsi avstrijski podaniki italijanske narodnosti. Kajti mej temi so po8atničniki grešili že mnogo, mnogo. Notoriških istin vonder ne bo-dete hoteli tajiti!
Če pa gospoda vidijo „panslavizem" v tem, da zahtevamo sredstev za nadaljno izobražbo, tesno držeči se prvega pedago-giskega načela, da je vspeh pouku le tedaj zagotovljen, ako se vrši v materinem jeziku; ako vidijo „panslavizem" v tem, ko zahtevamo, da se jezik naš spoštuje v uradih ; ako vidijo „panslavizem* v najnaravnejši zahtevi naši, da se namreč kazensko-sodne obravnave — ko gre za imetje, čast in mnogokrati tudi za življenje posamičnikov — vrše v jeziku, umljivem zatožencem ; ako vidijo slednjič „panslavizem" v tem, da zahtevamo, javne prometne naprave naj bodo tako vrejene, da bodo odgovarjale občnim potrebam — pri čemer pa je glavni pogoj, da uradniki takih naprav razumejo jezik naroda — : ako so vse to znaki „panslavizma", potem seveda smo res „panslavisti", naj se že zvijamo, kakor hočemo. A to je gotovo, da takih „panslavistov" so ni teba bati državi avstrijski.
Vidiš torej, dragi „Mattino", kako piškava je podlaga, na kojo opiraš zagovor svojega postopanja. Vsa vaša politika na Primorskem je politika izmišljotin in fikcij: — resnico hočete prikrivati, ker niste odkritosrčni. Ker pa niste odkritosrčni, zašli ste v tako zagato, da vašim besedam ne odgovarjajo vaša dejanja. In tako skačete iz jednega protislovja v drugo. V stiski se sklicujete na temeljne zakone, na jednakoprav-nost — se svojimi dejanji ste se pa vsikdar protivili izvršenju temeljnih zakonov, vresniČenju jednakopravnosti. Zašli ste tako daleč, da se slednjič sklioujete na isto temeljne zakone, na koje se sklic u-j e m o mi. To je za nas triumf, za vas pa poraz. In ta poraz zapišite le na rovaš svoje neodkritosrčnosti. Vas-li poboljša ta lekcija P Mi bi želeli to od srca.
Bodite odkritosrčni, opisujte nas kot take, kakorŠni v resnici smo: svoje pravice neizprosno zahtevajoči, za napredek dovzetni, sicer pa miroljubni ljudje, pred sem pa lojalni državljani. A ne samo odkritosrčni bodite, to ne zadošča; bodite tudi d o -sleda i.In zato poročajte o nas, kadar koli Vas kdo upraša po tem, tako-le : ker ljudstvo slovensko ne zahteva druzega nego to, kar je izraženo v zakonih ; ker je to ljudstvo dovzetno za vse lepo in dobro; ker je miroljubno in rado spoštuje svojega soseda; in ker je njega zvestoba nezrušljiva : dajte mupravice, storite je jednakopravnim.
Odkritosrčen b6di in resnicoljuben, komur je dana častna naloga, čuvati in širiti avstrijsko čutstvovanje ob Adriji. To naj si zapomni „Mattino in mimo njega tudi vsi drugi, ki so v zvezi žnjim.
DOPISI.
Iz Kozine, meseca junija 1892. (Iz moje popotne torbice.) Gospod urednik! j
Prosim oprostite, ako Vam prehudo zazveni na ušesa, ali Vam zaskele oči, ko slišite in ugledate, kar sedaj pred Vas stresem iz svoje revne popotne torbe. Jaz sem sicer kriv, da Vam s tem dražim Vaše čutnice, a kriv sem le postransko, še le kot drugi faktor. Sicer bi se ne bil spustil v te stvari, da ne vem, da so Vaše Čutnice v tej stroki že nekaj otrp-njene, tope. Vem, da bi bilo najbolje, da sem pridržal torbico še nadalje zavezano, kakor do sedaj, ali — žalibog — ne morem, prepolna je in „borne cunje" lezejo že pri vrhu „ven", čeravno sem se trudil na vse načine, da jo dobro podvežem. Tedaj prosim Vas, da mi oprostite to nadlego in mi je ne štejete v greh, vsaj v smrtni ne.
Kakor večkrat, vbral sem jo tudi v nedeljo in danes 22. jun. po svetu in nekaj tako, nekaj tako, došel sem na pol, in na pol „privandral" do svojega denaŠnjega smotra — v Kozino. Gosp. urednik, kar sem opazil na potu, povem Vam pri priliki, za danes hočem odvreči le „kipeči vrh" svoje torbe. — Prvo, ko dojdem v Kozino, zatloni mi na ušesa že davno poznani glas tamošnjega vratarja: „Zug (nomen nescio) einsteigen nach Divača, Laibach etc. na to sladka „partenza per . . in slednjič prišepa ubogi slovenski „odlaz v . . Gosp. urednik! V srce bi se Vam usmilil, ubogi ta gosp. vratar, da ste ga videli in slišali, kako težko spravlja in sili ta ubogi „odlaz" na dan. Ko slišim zadnji vzdih ubozega „odlaza*, popiham jo v „majsto". A ne pridem daleč, ko me uzrć s precejšnje visočine bližnje hiše mogočnimi črkami narisani „Restaurant e al-bergo alla cittž di Trieste" — ali jaz njega. Komu bi se ne zvrtelo v glavi, da SJvidi na čisto slovenski, kraški zemlji take spake! Nehote sein se spomnil vojne pesmi za Otobarja II. kralja češkega, 1. 1278.: „Bože pomiluj!" Prekrižal sem se, sam ne vem kako in iz kakega uzroka. Čudno se mi je zdelo, da nisem čutil drugekrati one tesnosti pri srcu, kakor danes. Saj sreda vendar ni všteta mej nesrečne dni, vsaj po J. Navratil-u ne. Žalostno glavo majajoč drsal sem jo dalje. Ko dojdem na pol ceste kozinske, vgledam visoko v podstrešju veliki napis „Hotel". „Per mej .. . , so pa Kozinci nobel!" sem si mislil in rezal sem jo dalje. Ko dojde^n pred vas ali „majsto", kakor Vam in Kozincem ljubo in drago, kjer se deli cesta, krenem jo strani in komaj dojdem do prve hiše, kaj vidim? Gospod urednik, za me skoraj vse nove stvari; ali sem bil prej slep, druzega si misliti ne morem. Visoko pod kapom sedi črnobojno „Osteriaal operaio". „Bog ti se usmili duše in ti grehe odpusti", sem blel sam seboj in sam nase jezen krenem jo proti Bazovici. A nisem Šel daleč; skesal sem se in vrnil. Ko dojdem zopet v vas, pridem do „Hotela". Nad vrati ravno tega hotela stoji mogočni „Hestaurant Šiško vić". Na ,pipe' nad Šumevci jo ubogi mož pozabil — ali ni tako? Ne sodi preostro
—	mislil sem si: ta je kozmopolit. Že sera mislil skobacati se v hotel, ko vzrem par korakov dalje slovensko trobojnico. „No, hvala Bogu, sem dejal, vsaj enkrat, da pridem v slovenske roke", in veselim srcem mahnem jo do tega, za-me vsaj nekaj veselja prorokujočega kraja. Ko pridem bliže, vidim vse opleteno in okinčaiio, in ko vprašam blizu stoječega moža, kaj to pomenja, odgovori mi, da so danas tu izletniki iz Skednja: učitelji in šolska mladež. Tako je bilo. „Fant, stopi bliže, dejal sem sam sebi, videl boš deloma poznane obraze in znance!" in res, že se obrnem, da prekoračim par stopnic, ki vedejo do pred gostilne, ko zaslišim, da se oglasi — čuj!
—	italijanska pesem. O ti nesrečni dan, ti nesrečna sreda! Če te že niso uvrstili naši dedje in pradedje mej nesrečne dneve, vštejem te jaz. Oj, gospod urednik ! Da ste Vi slišali te „Evviva in viva-klice!" Huj! kako je vriščalo po ušesih. Kako hudo so mi doneli ti glasovi iz nežnih, nedolžnih otročjih prs. To je hudo, gosp. in-ednik! Že ko slišite od zastarelega, že popolnem izgubljenega človeka
—	renegata, da zatajuje lastni jezik, da bije mater svojo, lastni narod, lastno domovino v obraz, krči se Vam roka in srce in tresete se jeze in zaničevanja po vsem telesu — vsaj jaz mislim tako. Kaj pa, g. urednik, kaj porečete na to, da Vam zašume na ušesa taki
glasovi, glasovi nedolžne, nadepolne mladine, upanja, bodočnosti P O tempora! o moreš ! vskliknil bi Sallustjem in zjokal bi se kot Jeremija nad mestom Jeruzalemom in vzdihnil: Jeruzalem, Jeruzalem, convertue ad dominum deutn tuum!
Postal sem še nekaj in poslušal „il dolce si*, potem sem se pa potajil — kam, Vam ne povem --da še nekoliko opazujem slavne izletnike. Tudi godbo so imeli seboj, gospod urednik, a ko sem slišal par komadov italijanskih, mi je bilo dovolj. O ti pobeljeni grob ! Čemu kažete svetu in ga slepite, ko obešate slovensko trobojnico?! —Pograbite jo, zmečkajte, strite jo pod nogami, vrzite jo v blato — v večo Vam bode čast! A le tako ne sramotite prvega znaka slovenskega. In vi Škedenjci, slovenski stariši! Kam dojdo vaša deca, kak sad vam obrodi, da napreduje v tej stroki. Kako hočete, da Vam je Anže narodnjak, ako že pri Anžentu zata-rete vsako narodno čut in ga vodite v ptujem duhu in značaju, slovenskemu življu, popolnem sovražnem ?! O ti okolica tržaška, kako si že zašla! Kam vendar prideš, ako nadaljuješ
to pot ?.....
(Konec prihodnjič).
(Dostavek uredništva. — Gospod dopisnik ! Vam-li niso znani odnošaji po okolici ? Ali Vam ni poznan tisti silni mehanizem, ki deluje proti nam ? Zato nam smete verjeti, da na dogodku v Herpeljah niso krivi domoljubni Škedenjci, ampak činitelji, proti kojim se bojujejo Škedenjci z nami vred.)
Od Savinje. [Izv. dop.j (Narodno gibanje in življenje v Celji.) Težak položaj imamo štajerski Slovani, vedno se nam je boriti z nam nasprotnimi Nemci, nemškutarji in mlačnimi uradniki. Pri nas ho protivi slovenskemu razvijanju dežela in uemškutarsko meščanstvo, dočim uradniki roke križem drže, nemško govori, nemško uradu jejo in pri volitvah — navadno z našimi protivniki potegnejo* Zato napreduje le počasi naša reč, počasi po velikih in malih mestih in trgih. Še najbolje so razvija Celje, če tudi moramo priznati, da v novejšem času se krepko dvigajo nekateri mali kraji, n. pr. Brežice, Šoštanj itd. Da bi se v Celji Slovenci utrdili, to bi bilo v resnici želeti, kajti na Maribor itak ne moremo misliti, da bi kdaj prišel v slovenske roke ; gledč Celja pa jo to že mogoče. Tukaj se je slovenstvo dobro poprijelo. Naselilo se je v poslednjem času toliko mladih odvetnikov, samih rodoljubov, da je veselje. In ti inteligentni možje so kai gibčni in delajo z vso marljivostjo za ndrodno stvar. Vsled tega imamo v Celji toliko narodnih društev, denarnih zavodov in uarodnih podjetij. Tudi narodni obrtniki so se pri nas že naselili. V tej zadevi je velikega pomena narodna tiskarna, katero vodi spretni Drag, Hribar ki tiska in zalaga slovenske časnike („Domovino* „Vesno") in slovenske knjige (Funtekovo „Obrtno spisje", Dr. Romi-hovo „Obrtno knjigovodstvo," Funtekove .Luči", Kočevarjev „Mlinarjevev Janez" itd.) S tem podjetjem je Celje veliko pridobilo, in le želeti je, da bi je Slovenci dovolj podpirali, da bi se dolgo vzdržalo ter razširilo in vsestransko okrepilo. V obče je želeti, da bi se sploh veliko narodnih obrtnikov naselilo v Celji. Teh namreč primanjkuje posebno. Sedanji so sicer v obče slovenske ali slovanske korenine, toda vsled prirojene slovanske omah-Ijivosti in vsled historičnega nemškovanja postali so tujci nasproti našemu narodu. Jako bi bilo torej želeti, da bi se naselilo n. pr. več narodnih gostilničarjev, pekarjev in drugih obrtnikov. Za pospeševanje narodne zavednosti med obrtniki v Celji, trebalo bi pa ustanoviti slovensko bralno društvo. Imamo sicer tukaj Čitalnico, ki pa ni zelo pripravna za srednji in nižji meščanski in obrtni stan ; za te bi bilo treba posebnega društva, kajti naš obrtnik se ne meša rad med uradnike in odvetnike. Da bi pa razvijala še večjo živahnost nova in že obstoječa društva v Celji, treba bi bilo čitalnice in druga društva spraviti
v ozko zvezo in isti hiši, ki za domače in
z narodno gostilnico v eni bi bia ob enem središče tuje Slovence, ki v Celje
prihajajo, ne pa tako, kukor do zdaj. Če pride Slovenec s k me o v v mesto, nikjer ne najde Slovencev zc*uženih : ne v čitalnici, ne v večji gostihi v mestu. Torej večjega jedinstva je trebi!
Različne vesti.
Opozarjamo vse častit« rodoljube po mestih in po deželah, ća naj nabirajo za Cirilo-metodijski dar. Vsak najmanjši dar je dobro došel, kajti „Z malega raste vei:.ko« Darovi pošiljajo naj se glavne-nu vodstvu družbo sv. Cirila in v Ljubljano ali kaki bližnji podružnici.
Njegovo Veličanstvo naš presvetli cesar odšel je v ponedeljek v^ Brno, da se udeleži tamošnjih strelskih slavuosti. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo svojega vladarja. Nj. Veličanstvo je vsprejelo razne deputacije, mej temi tudi deputacijo duhovščine pod vodstvom škofa Bauerja. Na Škofov nagovor izrazil je cesar željo, duhovščina naj bi v blagor dežele in države vzbujala in krepila v srcih vernikov pravo krščansko mišljenje, čutstva ljubezni in spravljivost.
Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este prispel je dne 26. t. m. na vojni ladiji „Pelikan" zopet v Trst. Popoludne se je peljal v Miramar. Ob 8. uri zvečer odpeljal se je z brzo vlakom na Dunaj.
Umrl je dne 25. t. m. znani prvak nemških liberalcev, dr. Eduard II e r b s t. Herbst so je rodil dne 9. decembra 1820. Služboval je kot profesor na vseučiliščih v Pragi in Lvovu. V letu 1861. bil je izvoljen v deželni zbor češki in v državni zbor. V letu 1867. postal je minister v takozvanom „Burgerministerium", toda to ministerstvo je živelo le nekoliko mesecev. Skozi vse javno delovanje Herbstovo vleče se kakor rudeča nit neizprosno nasprotstvo do avstrijskih Slovanov. Svoja Čutstva kazal je istotako ostentativno kot strankar kakor kot minister. O tem možu bi se dal napisati trpek članek, kajti veliko krivde sloni na njega plečih; toda moža položili so žo v hladni grob —• in v grobove, sveti kraj miru, nočemo metati kamenja.
Katoliški thod. Glede na poziv na katoliški shod v Ljubljani piše konservativca „Sudsteirische Post" v svoji številki z dne 22. t. m. nastopno :
Dasi se v oklicu ne naglaša težavni narodni položaj vseh Slovenoev, vender se je nadejati, da se katoliški shod tudi v tem pogledu manifestuje kot slo-venskshod in sicer to v emimentno katoliškem interesu; vsaj znači vsak napredek v raznarodovanju tudi napredek v brezbrižnosti do verskih stvari ter v srdu do cerkve in nje služabnikov. Tndi raznarodovanje je hud antikrist, kojega treba pobijati brez vsmiljenja.
Naša Županstva. Z ozirom na našo vest o pečatu županstva v Temnici, zaklicala je poslednja „Nova Soča" našim županskim uradom: Bodimo možjo! I mi kličemo: bodite možje, vi vsi, ki so vas soobčani posadili na častna mesta, povcrivši vašim rokam kriuila naših občin. Zavedajte se vender svete resnice, kojo je vedno naglašal dični rodoljub isterski, dr. Dinko Vitezić: daobčina je podlaga vspeš-nemurazvoju v k u p n e g a n a, r o d a. Žnpan bodi jasen uzor svojim občanom, v svojem poslovanji izogibaj se vsemu, kar bi utegnilo škodovati narodnemu našemu ugledu. Ko bode slednja občina vršila svojo narodno dolžnost, postanemo trdnjava, koje ne zruši nikdar sovražna sila. —
Kaj bode iz naših otrok? Zadeva slovenske šole v Trstu stopila je v nov stadij. — Dno 24. t. m. povabil je naš ma-I gistrat JosipaVodopivca, posestnika
in pr^o podpisanega prosiloa za slovensko Šolo pri sv. Jakobu, naj skliče podpisane, koji naj izberejo dva odposlanca v komisijo za rešitev te zadeve. Ker je bil g. Vodopiveo zadržan vsled bolezni, odbrani so bili gospodje Kolman Matija, trgovec, Andrejčič Franc, mehanik pri Lloydu in Josip ŽniderŠič tudi v službi v arsenalu.
Obravnava se je vršila pod predsed-ništvom g. šolskega referenta in asesorja Slokoviča.
Na zeleni mizi bil je razgrnjen plan mesta in okolice; razni akti, mej njimi naša ponižna prošnja. —
Uradnik: Vi gospodje ste prišli v imenu onih, ki so podpisali prošnjo za slovensko šolo pri sv. Jakobu. Vsi: Da Uradnik: Veste pa, da je vis. Metoda j uamostništvo zavrnilo vašo prošnjo, ker ni postavnih 4 km do bližnjih slovenskih šol v Skednju, Rojanu in sv. Ivanu. G. Kolman: Dobro, vemo da ni do bližnje šole 4 klm. — AH dovolite mi vprašanje: kodo bi se upal 61etnega otroka pošiljati skoro uro hoda. Istrska eesta je polna vozov, prahu, hude burje. Mi nimamo dekel na razpolago; naj-li naše matere ostavijo male otroke in ognjišča, da bi mogle spremljati otroka v daljno šolo. Vam gospodom je to mogoče, ki imate vozove in posle — nam pa ne!
Uradnik: Ali niste zadovoljni, da hodijo vaši otroci v laške šole P G. A n -drejčič: Prosim gospoda, vsakemu je razumljivo, da naši slovenski otroci, ki obiskujejo laške šole, se slednjič ne nauče dobro niti laški, vrhu vsega pa pozabijo še svoj materini jezik in nas zaničujejo. — Pomislite, kako težak je položaj tržaškega Slovenca. Kot otrok je pohajal vaše šole, ko odrasegre v vojake; kedar se pa vrne, naj-li gre Vas uprašat kruha P Tukaj v vaši hiši ne dobi službe, ker je Slovenec; če pa išče državne službe, treba mu je znati nemški in slovenski jezik. Zdaj vidite, kako smo ^zanemarjeni.
Uradnik: Tedaj v bližnjo okolico vam ni mogoče, vam pa hočemo odpreti Šolo doli pri sv. Andreji.
G. Z n i d r S i č : Zaradi hude zime, silne burje in slabega vremena i poletne vročine, bila bi velika krivica, otroke tako daleč pošiljati. In čemu ravno mi ne bi imeli šole v mestu, mej tem ko imate v i skoro v vsaki ulici eno šolo.
Uradnik. Saj veste, koliko tisoč je tu laških otrok, tedaj je treba tudi veliko šol.
G. Andrejčič: Oprostite gospodje: ako razredimo učence po narodnosti, bodi si pri sv. Jakobu, na Ferrieri, Banellu, Kandler in drugod po mestu, sem prepričan, da te šole obiskuje dobra polovica slovenskih otrok.
Uradnik: Kako se upate vi to trditi, saj so pri zadnjem štetju našteli toliko laških otrok. — G. Kolman: Mislim, da to vprašanje ne spada tu sem ; pač pa vedo gospodje in morajo sami najbolje znati, koliko je otrok te in one narodnosti po mestnih šolah; kar se pa ljudskega štetja tiče, ni za nas Slovence merodajno; saj dobro vemo, kako se je vršilo. Tudi na državni šoli je veliko slovenskih otrok in mi smo siljeni naše otroke tje pošiljati. Naj vam bode to-le v dokaz: jaz imam več otrok, starejši je obiskoval laške šole in kaj je iz njega P F a k i n ! — Drugi pa se je učil tudi slovensko in pomaga mi pri kupčiji.
Uradnik: Saj imate slovensko šolo pri sv. Jakobu ! — G. Andrejčič: Da, 'gospodje, a kedo jo vzdržuje P Ali ni to slovenski žulj, slovenska rado-darnost posebno naših slovenskih gospa po vsem Slovenskem. To Šolo vzdržuje narod sam. Magistratu je dolžnost, odpreti šole tudi našim otrokom. Temu sta pritrdila tudi Kolman in Žnideršič.
Uradnik: Ker pravite, da je tana šola polna, ne bode dovolj ena, treba jih bode več P — Žnideršič : Gotovo bode treba, ker naših otrok je veliko število. — Andrej-
čič: Mi Šele zdaj spoznavamo vrednos slovenskega poduka. Zato gospoda: ako nam ne uslišite prošnje, hočemo poiskati vsa pota, dokler ne dosežemo, kar nam gre!
Uradnik: Ali ne želite, da bi se drugi jeziki učili ?
Andrejčič: Naše šole naj bodo najprvo slovenske.
Uradnik: Ko bi se uveli 2 uri laščine ?
Kolman: A obligatno ne, mi tega ne moremo dovoliti in nismo pooblaščeni za drugo, kot da zahtevamo slovensko šolo, kakor je bilo v prošnji izraženo.
Uradnik je pristavil slednjič: Tedaj šola slovenska se bode zidala nuReni pri sv. Jakobu.
Naši odposlanci so podpisali in so poslovili. To so bile glavno točke pogovora, kakor se je vršil, in smo jih čuli iz ust odposlancev. — Zdaj pa velja resen opomin vsem tržaškim Slovencem, da no zaspć, ker obeča se jim ena šola. Ako hočemo dokazati, da smo kaj vredni, pošljimo ogromno peticijo.
Nasvetoval bi, da se razdelo pole za podpise v vsako ulico mesta, kjer Slovenoi stanujejo alijtrgujejo, potem bodemo kmalu prešteli, koliko nas je !
Dr. Vrhovski.
Družbi sv. Cirila in Metoda jo pristopil kot pokrovitelj s svoto 100 gld. narodnjak [g. dr. F r. S t o r, odvetnik v Ljubljani. — G. Anton Ostrožnik, župnik in (prvomestnik podružnico sv. Cirila in Metoda v Pameuah, je poslal 15 gld., nabranih na prav posnemanja vreden način. Dne 13. junija t. 1. o godu g. Antona Šlandra v Starom Trgu zbranih 15 gospodov Šmartinsko dekanije pri Slovenjem Gradci je namreč na besedo pr. đ. g. dekana dr. Š u c a zložilo napomimmi dar naši družbi ter podalo s tem činom lep vzgled po slovenski domovini. — Po g. I. Ho raku smo prejeli 10 gld. kot dar, dovoljen pri občnem zboru Ljubljanske meščanske vojašnice dne 12. junija t. L — „Prijatelji iz O p a t i j e" so zložili in nam doposlali svoj drugi dar — 5 gld. 70 kr. — Požrtvovalna domorodkinja, g. FranjaŠpilar v Št. Petru na Notranjskem nam je naklonila 5 gld., g. stotnik Zupančič v Toplicah 5 gld. in g. Fran Matešič, župnik na Lipoglavu nam je namenil 2 gld. kot preostanek ob neki naročnini. — V zadnji zahvali omenjeni pokrovitelj g. Ivan Gerdol, poleg dveh istorskih župnikov darovatelje? po neljubi pomoti nazvan „župnik", je posestnik v Škorklji pri Trstu. — Iskrena zahvala požrtvovalnim domorodcem in do-morodkinjam, ki z lepimi darovi podpirajo namene naše družbe in se tako pripravljajo za bližajoči se praznik sv. Cirila in Metoda. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Mstoda.
Za družbo sv. Cirila in Mstoda darovala v Divači dva tržaška izletnika 1 gld, 30 kr., koje svote ni hotel vsprejeti dotični krčmar v poravnavo računa.
Deželne doklade. C. kr. namestništvo prijavlja, da je presvetli cesar potrdil sklep deželnega zbora istrsKega, glasom katerega se bodo pobirale nastopne deželne doklade:
A)	Za zemljiŠko-odvezni zaklad 10% do-
klado na vse direktne davke z izrednimi državnimi dokladami vred.
B)	Za deželni zaklad :
1.	20% doklado na vse direktne davke z izrednimi državnimi dokladami vred ;
2.	100'Vo doklado na užitnino vina in mesa ;
3.	takso 1 gld. 70 kr. za VHak hektoliter vina, prodan na drobno ;
4.	takso 10 gld. 2 kr na žgano pijače zaznamovane v členku 1. B. II. točke
1.	postave iz dne 18. maja 1875. št. 84 drž. zak. in 6 gld. 68 kr. na omenjene pijače, zaznamovane v točki
2.	istega členka postavo za vsak hektoliter, prodan na drobno.
ttil * uno f
* a	Občinski svet Ljub-
jji zadnji seji, da dobe Jovenske napise. Tako je kaži že po svoji vnanjosti, sredince slovenskih deželi železnica. — Trgovinsko mi--0V	1e z razpisom 9. junija t. 1. št.
,	podelilo deželnemu odboni zaprošeno
•J™je? da se sme lotiti tehniških pričetnih * 7a krajevno železnico z normalnim tirom od goriške železniške postaje po Vipavski dolini do Ajdovščine v zmislu dotičnih postav, in to za šest mesecev. Pri teh pričetih delih naj bi se ozir jemalo na to, da se železnica lahko o svojem času spremeni v glavno železnico, katera bi posredovala zvezo mej Gorico in Postojno ali katero drugo primerno točko južne železnice med Dunajem in Trstom. — Deželni odbor je v dogovorih z inženirji zaradi tega dela.	„Nora Soča„
Iz županije Materijske se nam piše: V „Edinosti" z dne 18. junija je čitati, da je v okolici tržaški strela ubila dva Človeka in jedno kravo. Tudi pri nas na Ostrovici je ubila strela jedno kravo. Kakor Čujemo, bil je dotični siromak zavarovan pri banki „Sla-viji«, a dobil pa menda ne bode nič, ker ni plačal letnega obroka! Pozor torej možje: le hitro spravite v red svoje zavarovalne knjižice. Red je potreben povsodi, posebno pa pri zavarovanji, ker ne vemo, kje nas čaka nesreča. Vsaj smo nedavno čitali v „Edinosti*, da je nekdo, ki je bil zavarovan na življenje, plačal samo jeden mesečni obrok in vendar so njega dediči dobili lepo svoto 1000 gld. (Zadevo o tistem gospodu, ki se hoče preseliti v Materijo, ne moremo prav razumeti. Op. ured.)
„Slovenskega Pravnika" it. 6. prinaša sledečo vsebino : 1. I. Kavčnik : O pozivnih pravdah. (Dalje.) 2. Dotike prava in naravstva (Dalje.) 3. A. Brumen: Ali sme c. kr. državno pravdničtvo odreči prodajo kavcije, položene za perijodičon list, Če je aodišče pravomoćno izreklo, da ie urednik zavezan, zasebnemu tnžitelju troške povrniti, in če urednik lista teh troftkov ne plača (§ 15. tisk. zak.) P
4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Ako se izbriSn tabularna tirjatev, obremenjena z nadza-stavno pravico, s pridržkom §-a 51. zemlj. zak., ima to za učin, da obstoja prvotni stavek le še z onim zneskom, katerega je potreba, da se popolnoma pokrije tirjatev nadzastavnega upnika s pripadki vred b) O dopustnosti glavne prisege c) Napačna uporaba zakonovih določil pri presoji, kedaj je dokaz dognanim smatrati, ne utemeljuje ničnosti d) Motenje posesti (§ 344. obč. drž. zak.) e) Eksekucija v iztirjanje alimentacije. 5. Iz upravne prakse: 1. Legitimacijo nezakonskega otroka „per sub-sequens matrimoniuma je po očetovi smrti noči dokazati le sodnim pdtem. — 2. Nezakonski otroci imajo isto domovinsko pravico, katero je imela njih mati, predno se je omožila, 6. Razne vesti.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, pri-poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	CI.
Gostilna „Stoka", 2r3»Hi£E
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo ne izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	CI.
Uo»>t n K 1*7P Piazza 8. Giovanni, St. 1* meti IIII l\l	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	CI.
Tiskarna „Dolenc"
del.a Ca o;mn št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska ' - P° ugodnih cenah. Imumo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo* za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr„ trdo vezana G5 s poštnino vrod.	CI.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba
Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friSno oprenno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smotana. Na zahtevanjo posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	CI.
B. Modic in Grebene, nsY°tt
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino nn svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrasenje grobnih spomenikov. CI.
Gostilna „AHa Croce di Malta"
Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. CI,
Blažina Tone,
J* itnik krčme k „Ruskim
i* o i- j	•	.'oplioam", Via Giulia
V' U,^dn° pr°81 Za m A°gobrojni obisk bvo£
krčme, kjer se p,je .zvrs ten i8terJfiki teran t J se boljše skrbi za želod ac	25—
Ivan Umek,
slavnemu občinstvu v joča dela. — Solidno nizke cene.
čevljarski mojster, Via Ro-magna št. 6. priporoma se vsa v njega stroko st ada-delo, - hitra postrežba — 60--41
najboljše je s f;ftjem jz tavAentrož (milefiori).
S?! Jtfiii I eprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v Želodcu, 1 lemoroidalno bolezni itd. - Zavi-
senoStnTw°r	dni zd™'jena, stane 50 kr.,
s pošto 6 kr. vo čuvati se jy ponarejenja zdrav.Ia.
DDAVUlDci1",'® v, odlikf'vani lekarni 44—100
S i? *R "Al due Mori" Tr«t veliki trg.
Postne P'gšiljatvo izvr šujejo se neutegoma.
Antnn tfraiOOI* Piazza Baricra voc-ftlllUH M djucr, chio, pokarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižom, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnem^ občinstvu.	C'i.
Antnn Pn^kai na vo&lu Ghe«a
MIIIUII rUlfltOj, ir. Cedila,,toči izvrstno domaČe žganje; v tabakarni svoji ista hiša — pa prodaja vse navadno po'trebne nemško-slovenske postne tiskanice.	Cl
Ernest Pegam
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovirjo z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene bo neverjetno nizke, postrežba veBtna in nagla.	CI.
Vekoslav Moder, fe»kT
uaojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vaeh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	CI.
Kjna-žele,zna esenca
proti 'ooleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi Lr! x-r?J?6anj,° krT.i' Steklenica 70 kr. - Marijine kr».čistilnOv krogljice, tudi člstivon lok. Škatljica * Ć kr., 6 skatljic 1 gld. Leknrnn Franzoni, Via ■8. Antomo nuovo 5, poleg corkve. Zaloga vsa-i—8	koršnih zdravil.
CQ<
Atltnn I omno naslednik Jakob Hoče-niliuil Ldlll|ID, varja, Via Bar riera veochia št. 17 pdkovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravSko maslo itd.	CI.
U. Mrevjja, "'la610
Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moko, otrobov, turiice, ovsa in raznega kruha po najnižjih oenah.	CI.
Antnn Vrohon trgovina z steklovino fllllUlI VldUCU, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte roBso") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	CI.
VINOGRADCI!
Varujte vaie trte pred „PERONOSPORA* o pravem času
s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi s« lahko več let brez da se pokvari. Bolje ho od v«eh drugih, kar jim je pripoznano ne B&mo z hiljadami svedo-
4 ---------- —— — -------—	j« >.». vu.i&vTau a ftu-
lajno in najvišjem priznanjem. Varovati Ne I© ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko:
Henrik Pegan v Trstu,
VIA S ANITA št. 17. Cena prosto carine gl tS®.— Brezplačni zamot.
Franko na postajah in na brod v Trstu. 20-20 PLACA SE NAPRED.
|fov*nl Pni i O žganjarija in tobakarna v l\aiUI uuija, ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr botoljko, dalmatinsko tropijnsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter.	CI.
Anton Ščuka
Via Barriera veochia št. 19 III. nadstropje, izdeluje možke obleka po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo se tudi naročila na razno-vrBtno mozko in žensko perilo, koj^ se izdeluje
lidno in po najugodnejših cenah.
CI.
AnHroi Kolon čevljar v ulici ,Caserma. rtllUI OJ nclicill, priporoča bo najtopleje slovenskomu občinstvu. - Najelegantnejše ter bo-lidno delo in točna postrežba,	CI.
Ivan Ifannhfll nasproti velike vojaš
■ vali l\allUUCI, nloe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji cent.
Grlena bol kaialj, hreputavlca, promuklost, nazeb, zadavlca, rora, zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PA8TIGLIE PRENDINI) ito jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnd nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenlh zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opa/ka. Valja se paziti od varnlicali, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjok zalitjevati Preu-dinijove sladkiše (Pastiglie Prendini) te glodati, da budo na omotu kutijico (škatule) moj podpiB. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jodnoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini"4.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju bo u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in 1 riosto) i u glavnijih ljokarnah sviota.	38—52
Kavarni jCommercio' in Je-
rlpcpn4 v ulici 1,0 a 8 ° r m »"i glavni shaja- 1 IICDtiU lišči tržaških Slovoncov vsoli stanov. Nč» razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl. i
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin j
i van rruiuy v vi» dei bosco it. a
(uliod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera j veccliia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domačo in vnanje pridelke. C.
5 do lO gold.
gotovega znslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka močna bančna hiša vsa-kateremu, ki se hoče baviti s prodajo postavno dovoljenih sroček in držuvnih papirjev. Ponudbo je pošiljati pod „Lose" na: Annoncon-Expodition von I. Daiinuborg, AVion, I., Kumpfgasse. 9 —10
V založbi
L. Setate-jeve knjigarne»Brežicah
je ravnokar izisel:
„Venec slovenskih pesnij"
za oi"tr*©. 3—3
Sestavil Jos. Mešiček. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
mehanik v Trstu
Vla Fonlanoae bp. popravlja in prodaja stroje za šivanje vsakoršnega zistema, nove in žb rabljene, z garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneuniatiskn gumo.	10-104
13 ROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104—2
4-12
TRST
Corso, Piazza della Legna št,, 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočijo, 7, Angleškega, iz Francije Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za Blikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj sko žveplo za žvepljanje trt.
Katoliki!
Poinozite mi zgraditi cerkev 7.a tukajšnjo prav revno Pljevo občino, na mesto sedanje Bi-romaŠne in podrtljive kapele. 8 prvim oktobrom bi rad pričel zidanje, a nimam še zbrane niti polovici za zgradbo potrebnega denarja. Dobrodošel je tudi najmanji dar.
10—5 Frank
župnik pri sv. Piju. (St. Plas). Berlin. Pallisadenstrasse 73.
Novosti!
1—10
Srajce za hribolazce
tkane, iz najbo jšili snovij, gladke barve ali pisane, b širokim uoli povedenim ovratnikom in dvomi žepi na prsih, popolna velikost, izborno delo, Komad gld. 1.20
Svileni pasi
1 meter dolgi, 6 cin. široki, s posrebreno dvojno kače-sto znpono. Komod 50 kr.
Kiabuk za hrlbolazcel
iz I-a klobučovine so širokim svilenim trakom ter inošnjič-kom za nakite, gl. 2
Ovratnice za hribolazce B komadi gld. 1 razpošilja po poštnem povzetju
Emil Storch
Dunaj, 1. Snlzgasse Nr. C5
Josip Kocjančič, vl\šsr£TWr
trgovina z mešanim blngom, moko, knvo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. CI.
Franifl Holslf Piazzetta Cordarioli št. I I ailju UCiatV 3 blizo novoga trga, prodaja izvrstne jostvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih conah.
CAHLO PIRELLI
* mejnarodni agent in špediter J
Hotel in restavrant Siškovie E
postaje Hrpelje - Kozina ima jako lep ruzgled v visokosti 490 metrov nad morjom ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljeno sobe za poletno bivanje; kuhinja in
pijače izborne, cone nizko. Voznina po žeoloznici i
Trst, Via Arsenal št. 2.
i
12-32 k
^ Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem »
I
i
in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje
I
I
stane sumo 20 kr.
8-26
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc T sta.