Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. oktobra 2017 - Leto XXVII, št. 43 stran 2-3 OJDLI SMO PO VAŽJI PAUTI Dvodnevni uradni obisk državnozborske ... stran 4 MILAN VINCETIČ stran 10 Časa telko maš, kelko si ga vzemeš stran 8 2 1956 – minus 18 procentov OJDLI SMO PO Cejle generacije smo tak gorzrasle, ka smo o 23. oktobri leta 1956 eno čüli v šauli, drugo pa doma. V šauli smo se včili, ka je tau bila prautirevolucija (ellenforradalom), vej je pa narod sto dolameniti komuništare, steri so o sebi tak mislili, ka so oni zakonita oblast (törvényes hatalom). Doma so nika drugo nej gunčali, ka je tau bila revolucija, ka se je narod naveličo vsega tistoga, ka so komuništarge delali z njim, pa se je zdigno prauti njim. Tau je gvüšno, ka so tista lejta pred revolucijo trno težka bila, sploj pa za lidi, steri so živeli pri granici. Če pri avstrijski granici, te zatok, ka so tam prejk prej grdi imperialisti, če pri jugoslovanski (slovenski), te zatok, ka te rosag vodi Tito, steri je prej pes na lanci imperialistov. Našim Slovencom je nikak nej dobro bilau, vej pa v tom našom kauti so bili zagrajeni tak z avstrijskov kak z jugoslovanskov granicov. Najbole so pritiskavali na tiste, od šteri so se bodjali ali so tak mislili, ka se morajo bodjati. Tau so bili tisti školnicke, steri so tak mislili, ka bi nika nej škaudilo, če bi se slovenski mlajši v šauli slovenski včili. Samo par nji je bilau, dapa tisti najbole zavedni (öntudatosak) so mogli odskaučiti v Jugoslavijo (Slovenijo). Preganjali so malo vekše pavre, bautoše pa obrtnike…Starejši se ešče spominate na črne tefune, steri so vnoči prišli v ves. Dosti takšni lidi so iz naši vesnic tö odpelali na Hortobágy. Med letoma 1950 pa 53 so naše vesnice zavolo deportacij zgibile kauli 300 lidi... Dapa oblasti nejso se smilili srmacke tö nej. Če je pavar nej mogo telko pauva doladati, ka so ma naprej napisali, so prišli pa dolazameli pod, ka je držina po tistim nej mejla gesti. Nej čüda, če se je narod 1956-oga leta zdigno prauti komuništarom pa nej čüda, če je želo oditi, živeti v rosagaj, gé je sloboda, gé tisti, steri dela, najde srečo. Ka smo Slovenci tistoga ipa živeli paulek granice, je bila sreča. Sreča za tiste, steri so steli oditi. Pa nji je trno dosta bilau. Nejso tau bili – zvün ništrni – steri bi meli vekšo bajo s politiko. Bili so tau večinoma mladi ligdé, steri so iskali svojo srečo, steri so iskali ležejši žitek. Indrik. Nej doma. Ka so odišli, je bila tau za nji (gvüšno) sreča, dapa bila je tau nesreča za cejlo našo krajino. Porabje je v tisti mejsecaj med pa po revoluciji zgibilo skurok 18 procentov svoji lidi. Si leko mislite, ka je tau pomejnilo za te naše vasnice? Pa nej samo v tistom momenti, liki dukše gledano tö, vej so pa tau bili mladi lidgé, steri bi doma mlajše, držine meli... Tak so se pa zgibile cejle generacije, zatok nej čüda, ka je numera Slovencov na Madžarskom vsigdar menša gračüvala. Pa menkša gračüva njina numera tö, vej pa vse večkrat pride ir iz Merke ali drugi rosagov, ka je mrau té ali tisti… Tau so generacije, sterim doma več samo vözvonijo. Ne pozabite za nji pri spomenikaj, na steraj ranč tak piše, vužgati kakšno svejčo na vsi svecovo. Marijana Sukič »POBEG IZ ZGODOVINE V PRIHODNOST – PO POTI STRPNOSTI/ MENEKÜLÉS A TÖRTÉNELEMBŐL A JÖVŐBE – A TOLERANCIA ÚTJÁN,« se zové projekt s pomočjo steroga smo 21. oktobra ojdli po Vražji pauti v Andovcaj, bole povedano po andovski goščaj. Projekt vodi občina Apače, na Vogrskom je pa partner Porabsko kulturo in turistično društvo Andovci tö. Pa če smo že pri naslovi projekta, buma tau soboto smo dostafart nücali strpnost ali toleranco, ka bi v kmičnoj gauški eden drugoma nej na petau staupili. Dostafart smo bili tak na gausti, ka smo komik stapali. Gda sva s kolegico kauli frtau sedme prišle na dvorišče andovske stare domačije, je tam že bilau naroda kak mrmaura. Avtonge so pa ešče itak prihajali eden za drugim, mejšano madžarske pa slovenske registracije. Scena (díszlet) je bila prava, svejče so gorele po paša, notri so pa gorejle štiri svejče. Pohodnike je pozdravo predsednik andovskoga društva (pa naš kolega) Karči Holec, Tak so plesale čaralice kauli ognja steri je zvün toga, ka je na kratko gunčo od projekta, je pohodnikom tapravo, ka vsa Nočni pohod se je organizero v okiri projekta»POBEG IZ ZGODOVINE V PRIHODNOST – PO POTI STRPNOSTI« oknaj pa po kotaj, v oknaj stare domačije so bile figure, kakšna čaralica ali smrt. V ednoj skupini se je čüla vogrska rejč, v drugoj prekmurska, v tretjoj porabska, tü pa tam kakšna knjižno-slovenska tö. Ništrne porabske skupine, ka bi se nej »bojale«, so s sebov vzele malo domanje palinke... Vsepovsedi so pa lidgé meli male posvejte, patrine ali šturmlampaše. Meni se je najbole vido posvejt v obliki staroga šturmlam- tok so je pavri zakunili, zatok so nej mogli oditi s toga svejta, njina düša je blaudila med tem pa drügim svejtom. Med tejm, ka smo ojdli, je nas ta bitja (lények), stere mo na pauti srečali, so en tau naše slovenske (nesnovne) kulturne dediščine. Potejm je pa staupo na čelo pohoda pa nas je pelo po pauti, stera je bila kauli 4 kilometre duga. Po parstau metraj smo na medjej šonžeta pa gauške zaglednili iskrice pa male plamenčke, steri so es pa ta skakali. Tau so prej düše tisti merarov (inženirjev), steri so nej dobro zmejrili meje med njivami, za- Porabje, 26. oktobra 2017 Karči Holec spomino na križ, steri je stau na križpauti. Križpauti so se lidgé prej vsigdar bodjali, ka se je tam leko vsigdar kaj lagvoga zgodilo, zatok so je raj vöokraužili. Dapa mi smo nej mogli vöokraužiti čaralice, stere so gostüvanje mele. Na srejdi pauti so v kotli fejst küjale pa kauli ognja plesale. O čaralicaj je dosti zgodb v porabskom ljudskom verovanji. One so prej moške, sploj pa tiste, steri so ponauči ojdli, zapelale, ka so cejlo nauč mogli z njimi plesati. Zdaj so ništrne pohodnike tö zgrabile, dapa zatok njim Pohodnike je zabavo ansam 3 Dobili so goškicove bejkline O VAŽJI PAUTI je nej trbelo cejlo nauč plesati. Čalejr, steri leko »dojvzeme« tisto, ka so čaralice zacomprale, je srmaka muzikanta dunk nej mogo rejšiti, mogo je igrati, če je sto ali nej. Od lanskoga muzikanta so pa več samo čunte visele na drejvi. Kak smo tadale šli smo srečali smrt tö, ta je ne blüzi prišla, dapa s svojo kosauv, s tejm, ka go je brüsila, je dala pohodnikom na znanje, ka je ona tista, steroj nišče ne more vujti. Pa če smo že vidli smrt, smo mogli priti do graubišča ali cintora tö, gdé so se začnili vina. Gda je križ nazaj neso pa ga dejvo nazaj na grob, ma je vörtok (ka so ga tistoga ipa moški tö nosli) prišo pod križ. Mislo je, ka ga mrtvecke dojvlečejo pa se je tak postrašo, ka ma je srcé stanilo pa je mrau. Mi smo se zatok od mrtvecov nej tak fejst postrašili pa smo tadale stapali. Tak dugo, tak dugo, ka smo naleteli na garaboncijaše. Črnošolci so bili tisti falirani študentke, od steri so se po vasaj trno bodjali lidgé. Če se njim je kaj nej vidlo, če nji niso ponidili z gestijom ali njim dali piti, so leko viher napravili z vetrom pa točo. Zatok njim je Karči Holec ponüdo pijačo pa smo leko tadale šli, dokeč so se nam nej skazale Množica v andovski gauški opirati grobauvge, iz nji pa naprej prišli mrtvecke. Kak je Karči Holec pripovejdo, lidgé so se vsigdar batrivne (pogumne) delali, ka se oni prej ne bojijo. Gnak je v ednoj vesi se eden moški prej stavo s padaši v krčmej, ka z graubišča križ prinese v krčmau. Tak je napravo pa daumbel D-dur bo par litrov šnjave (sküšnjave, mora), stere so si lidgé zamislili, kak bejle ženske, pred sterimi se ne moreš skriti. Največkrat je šnjava se vsedla na prsi lidi vnoči, gda so spali. Dapa kak je prišla, tak je odišla tö. Gda smo se malo spogledalvali s šnjavami, smo mi tö odlišli na ledino med gauškami, gde nas je čako sam hüdi s svojimi pomočniki. Vragauv so se najbole mlajši postrašili, vej so pa rejsan grdi bili. Pa če smo že pri deci, te naučni pohod se njim najbole vidi. Dobro je, ka se za njino volo malo vögenejo iz iž stariške pa stari stariške. Samo vüpamo leko, ka njim na pitanja prave odgovore dajo, vej je pa vodja pohoda vse tapravo v slovenskoj (domanjoj) pa v vogrskoj rejči. Ka nedo kaj na- Lebdeči lik aupek mislili, ka nedo mislili, ka je tau nika takšoga, kak gda naskrivaj gledajo grozljivke. Fontoško (pomembno) je tau tö, ka andovska Vražja paut ne kopira nej nikše angleške pa nej nikše merikanarske navade pa šege kauli 1. novembra, vej pa mi mamo svoje like (alakok), stere si je napravila pa ohranila ljudska fantazija. Več lidi sem pitala, naj mi povejo, kelko nas je bilau na tom nočnom pohodi. Ništrni so pravli, ka 250, ništrni ka 450. Dja tak mislim, ka je realnost nin med dvöma mumerama. Dapa nej je tau najbole pomembno, liki tau, ka je v najmenkšoj porabskoj vesi telko lidi doživelo nika posebnoga. Mogauče do potom toga bole toleranti do drugačnosti, do naše drugačnosti. Za konec samo telko. Mlada mati je – že prauti konci pohoda – trauštala svojo trüdno dejte s tem, naj pogledne gor na nebo, kak so lejpe zvejzde. Sama sem tö poglednila gor v nebo. In tau nauč so rejsan bile lejpe zvejzde nad Andovci. Marijana Sukič Foto: K. Holec, K. Kovács V Sakalovci so se tö pridružili akciji »Teden lokalni vrednot«. Mlajši pa mladi so najprva napravili okraske za na sto iz gesenski pauvov, so se pa spoznavali tüdi s tehniko, kak trbej kukarco lüščiti. Organizatorge so njim ponidili gočkicove bejgline, stere sta spekle Marija Vajda Gašpar pa Ildiko Gašpar Repnjak. Program se je končo z včenjom plesov, pri tom so njim pomagali plesalci sakalovske slovenske folklorne skupine. LRH Trezino senje v Soboti Trezino senje je bilou zavolo toga, ka je god svete Terezije Avilske letos spadno na nadelo, en den kesnej, 16. oktobra. Vala baugi, se je v Murski Soboti na té pondelkov den megla že dopaudneva zdignila, tak ka so se vsi, tak tisti, steri so odavali, kak tisti, steri so kipüvali ali pa so se samo prišli drüžit, lepau meli. Ške dobro, ka je glavna vilica že rano popaudne spadnola v senco, vej pa bi cejli den na sunci nej bilou za zdržati. Za küpiti je bilo vsega zadosta, od zoklinov, gvanta, svejč, mekeu, leseni reči, orejov in drügoga sadja, medenjakov in ške marsikaj drügoga. Tüdi za gesti (največ lüstva je v vrsti stalo tam, gé so kürtös kalács odavali) je bilou telko, ta ka je niške nej šau domau lačen ali žeden. Tekst in kejp: Silva Eöry Porabje, 26. oktobra 2017 4 PREKMURJE Najboukše firme Novine Vestnik so ob pomauči Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) vöodabrale in na slavnostni prireditvi, stera je bila v soboškom Gledališči Park, vörazglasile najboukše pomurske firme v leti 2016. V regiji, v steroj je bilou lani 1872 firm, je med velkimi gvino gornjeradgonski Elrad International, med srednje velkimi firmami Varis Lendava, med malimi Šeruga Vac (firma iz Pečarovec, stera ma svojo fabriko v Murski Soboti) in med mikro firmami Benko Tehna iz Püconec. Strokovna komisija je vöodabrala tüdi naj zaposlovalca, firmo, stera najbole skrbi za svoje zaposlene. Tau priznanje je dobila Radenska iz Radenec, nej samo zavolo toga, ka majo njeni delavci (225 jih je) povprečno bruto plačo 1740 evronov, liki tüdi zatau, ka svoje zaposlene redno informerajo, izobražujejo, se pravi, ka vlagajo tüdi v lidi, nej samo v mašine. Najboukšo pomursko firmo so vöodabrali tüdi bralci Vestnika. Največ glasov so dali firmi Paradajz iz Renkovec, na drügom in tretjom mesti pa sta Varis Lendava in Goričanka Kalamar. Nagrajencom je prišo čestitat tüdi predsednik slovenske vlade Miro Cerar. On je v svojom slavnostnom guči izpostavo nujnost povezovanja in sodelovanja v rosagi, v steron se napovedüje 4,4 procentna gospodarska rast. »Razvoj gospodarstva, nauve investicije in nauva delovna mesta, vsega toga ne more biti, če ne sodelüvlemo,« je povedo Cerar, direktor PGZ Robert Grah pa je pravo, ka se zbokšavlejo razmere tüdi v pomurskom gopodastvi, v sterom so firme lani vküper prpauvale skor 61 milijonov evronov čistoga dobička. »Naša regija vse bole pridobiva na svojom geostrateškom položaji, tüdi zavolo dobrih prometnih povezav. Tak domanji kak investitori iz tijine so odkrili, ka je Pomurje stabilna regija, z dobro infrastrukturo in usposobljenimi lidmi,« je ške cujdau Grah. Silva Eöry Dvodnevni uradni obisk državnozborske komisije na Madžarskem Na povabilo zagovornice slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Erike Köleš Kiss so se 12. oktobra na uradnem obisku v Budim- narodnosti Szimeon Varga in zagovornik srbske narodnosti Ljubomir Alexov. Sejo je odprl podsekretar Ministrstva za človeške vire (EMMI) za odno- stavila delovanje odbora, uspehe madžarske vlade na področju nacionalne politike, torej tudi dejavnosti kabineta, ki krepijo stike madžarskih skupnosti v inozemstvu z matično domovino. V svoji predstavitvi sta še poudarila, da je odbor v tesnih stikih s političnimi, cerkvenimi in ci- slovenske zagovornice za rojake na Madžarskem in njeno sposobnost za uveljavljanje interesov. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je svoj dvodnevni uradni obisk na Madžarskem 13. oktobra nadaljevala v Slovenskem Porabju. V okviru programa so Člani komisije v parlamentu z gostiteljico Eriko Köleš Kiss in njenim asistentom Ferencem Sütőjem pešti mudili člani Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Od enajstih članov delovnega telesa so se obiska v madžarski prestolnici udeležili predsednik komisije Ivan Hršak, državnozborska poslanka Marija Bačič in poslanec Danijel Krivec. Člane delegacije je v eni od reprezentativnih dvoran Parlamenta pozdravil podpredsednik madžarskega Parlamenta dr. János Latorcai. Poudaril je, da je za madžarske parlamentarce izredno pomembno vzdrževanje dobrih odnosov s parlamenti sosednjih držav in izpostavil, da so madžarsko-slovenski odnosi vzorni. Po delovnem kosilu so se začela usklajevalna pogajanja v duhu strokovnega dialoga in izmenjave izkušenj. Slovenska delegacija se je najprej sestala s predstavniki Odbora za narodnosti na Madžarskem (Magyarországi Nemzetiségek Bizottsága). Od članov delovnega telesa so bili prisotni zagovornik slovaške narodnosti János Fuzik, zagovornica poljske narodnosti dr. Csúcs Lászlóné, zagovornik grške narodnosti Laokratisz Koranisz, zagovornik bolgarske se z verskimi in narodnostnimi skupnostmi ter civilnimi organizacijami Attila Fülöp. Na prošnjo slovenskih gostov je predsednik odbora János Fuzik predstavil nove priložnosti, ki jih je ponujal Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin, orisal sistem narodnostnih samouprav na lokalni, regionalni in državni ravni ter poudaril pomen avtonomije v kulturi in šolstvu, ki so si jo izborile narodnostne skupnosti. Predsednik odbora je izpostavil, da je njihovo delovno telo inštanca, ki lahko enakovredno drugim predlaga novelo zakona in poda mnenje v parlamentu ter nadzoruje delovanje vlade. Predstavil je še dejavnosti odbora, spregovoril pa je tudi o nastanku sistema narodnostnih zagovornikov ter njihovi vlogi. Prvi mož slovenske delegacije je opisal vlogo narodnostnih poslancev v Državnem zboru RS in oblike zastopanja interesov narodnosti v Sloveniji. V nadaljevanju programa se je skupina slovenskih gostov sestala s člani Odbora za enotnost naroda (Nemzeti Összetartozás Bizottsága). Poslanca večje vladne stranke (Fidesz) László L. Simon in Attila Petneházy sta pred- Na obisku v slovenskem radiu v Monoštru vilnimi organizacijami Madžarov v Karpatskem bazenu in po svetu. Spregovorila sta tudi o fundacijah in štipendijah, preko katerih podpirajo madžarske skupnosti v zamejstvu in izboljšujejo njihov položaj. Tudi predsednik slovenske državnozborske komisije Ivan Hršak je predstavil napore Vlade RS za izboljšanje položaja slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu. Kot primer je izpostavil, da prirejajo v Ljubljani vsako leto vseslovenska srečanja, poudaril pa je, da slovenska vlada tudi finančno podpira slovenske organizacije v inozemstvu. Strokovnih pogovorov so se udeležili še veleposlanik RS v Budimpešti dr. Robert Kokalj, namestnica veleposlanika Metka Lajnšček in vodja Sektorja za Slovence v zamejstvu pri Uradu Vlade RS za Slovence Robert Kojc. Člani obeh odborov so ugotovili, da je tokratno formalno srečanje začetek dialoga in dobrih delovnih stikov. Slovenska delegacija je izpostavila, da visoko ceni delovanje Porabje, 26. oktobra 2017 se člani udeležili pogovorov na Generalnem konzulatu RS in Slovenskem kulturno-informacijskem centru v Monoštru, kasneje pa si še ogledali Slovensko vzorčno kmetijo, Küharjevo spominsko hišo in Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Člani delegacije so se udeležili odkritja doprsnega kipa prvega poklicnega znanstvenika iz vrst Slovencev na Madžarskem Avgusta Pavla, ki bo odslej na ogled pred sedežem Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku. Na slavnostnem dogodku je zbrane pozdravil predsednik gostujoče komisije, povabljeni slovenski parlamentarci pa so si ogledali tudi razstavo o »zvestem sinu dveh narodov«, ki ga je pripravil Kabinet slovenske zagovornice pod vodstvom Erike Köleš Kiss. (Za informacije se zahvaljujemo pomočniku slovenske zagovornice Ferencu Sütőju.) -dm- 5 Agroslomak: Jubilejna publikacija SKUPNI KMETIJSKI PROSTOR Agroslomak - Kmetijska slovenska manjšinska koordinacija, deluje pet let in ob prvi okrogli obletnici je slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo brošuro, v kateri sta predstavljena pomen in delo sodelovanja kmetijskih organizacij in posameznikov z avstrijske Koroše, iz Italije, Hrvaške in Porabja. Od ustanovitve, 17. maja 2012, na Ptuju je vodja koordinacije Vladimir Čeligoj s kmetijskega ministrstva. »Ustanovitev te koordinacije je omogočila medsebojno povezovanje, osebno spoznavanje, predvsem pa spoznavanje resničnosti razmer v okoljih, kjer živijo posamezne slovenske narodnostne skupnosti. Svet, v katerem živi Porabski Slovenec, je povsem drugačen kot tisti, v katerem živi Slovenec na Tržaškem ali ta na Koroškem ali tisti v Gorskem kotarju (Hrvaška)«, je v Predgovoru izpostavil minister mag. Dejan Židan. Ideja o ustanovitvi koordinacije slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij se je porodila marca 2012 med srečanjem predstavnikov teh organizacij s tedanjim kmetijskim ministrom Francem Bogovičem, zdaj evroposlancem. »Uresničitev te pobude smo povzeli po koordinaciji Slomak, ki deluje pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu,« je zapisal vodja koordinacije. Slomak, ustanovljen pred več kot desetletjem, je z delom v prvih petih letih, ko ga je vodil Rudi Pavšič, predsednik Kulturno gospodarske zveze iz Trsta, bil zgled sodelovanja, izmenjave izkušenj in dogovarjanja za skupne naloge, vendar zdaj kaže, da je (skoraj povsem) ugasnil. Čeprav so se lani v Potrni, v Pavlovi hiši, dogovorili, da po premoru nadaljujejo z delom, se to ni zgodilo. Za nadaljevanje dela Slomaka se je v pogovoru za Porabje zavzel tudi lani imenovan koordinator Nanti Olip, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, vendar se to ni zgodilo. Ampak to je tema za kdaj drugič, zato se vrnimo k Agroslomaku. Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in na Agri, mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Na Agri se jim je ob kmetijskem ministru Dejanu Židanu večkrat pridružil predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar. Člani Agroslomaka s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom na Agri mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni Ustanovno listino Agroslomaka so podpisali Franc Fabec, predsednik Kmečke Naslovnica zveze Trst, Štefan Domej, Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov, Andrea Kovács, Razvojna agencija Slovenska krajina, Slavko Malnar, Kulturno društvo Gorski Kotar, sekcija za kmetijstvo, in Franc Bogovič, minister. Člani Agroslomaka se običajno srečujejo in izmenjujejo informacije na prireditvi Razvojno agencijo Slovenska krajina predstavlja Andrea Kovács in poudarja njeno vlogo pri razvoju Porabja na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju. »Celotno območje Slovenskega Porabja pripada Naturi 2000 in je sestavni del Nacionalnega parka Őrség. Prav iz teh razlogov so razvojne možnosti pokrajine zelo omejene in so usmerjene v razvoj naravi prijaznega turizma in kmetovanja,« meni Andrea Kovács in opozori na problem zaraščanja zemljišč. Posebej opiše projekt čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska, projket Visokodebelni biseri - Upkač, s pomočjo katerega je bila postavljena predelovalnica sadja, ki zagotavlja možnost lastnikom sadovnjakov, da pr- idejo do lastnega soka. Posebno pozornost nameni vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku. Projekt je bil postavljen s ciljem, da se v največji slovenski vasi na Madžarskem vzpostavi model vzorčne kmetije za okoljske pogoje, ki jih zahteva Nacionalni park. Avtorica podrobneje predstavi kmetijo in izpostavi, da je del kmetije tudi turistični objekt za goste ob slovensko-madžarski Tromeji z restavracijo. Spomni tudi na ohranjanje tradicionalne ljudske kulture in običajev z najbolj znanim borovim gostüvanjem. Franc Fabinc opisuje 65 let skupnega delovanja slovenskih kmetov v Italiji in predstavi položaj kmetijstva na območjih, kjer so zgodovinsko naseljeni Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Stefan Domej pa poudari, da »močno kmetijstvo že stoletja krepi slovensko besedo in identiteto.« Kako deluje Kmetijska izobraževalna skupnost v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, izvemo iz zapisa Zorana Ožbolta: »Nekaj članov redno sodeluje na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer za svoje izdelke vsako leto prejmejo tudi priznanja.« Iz vsebine člankov in številnih fotografij spoznamo, da je Agroslomak pomembna oblika sodelovanja v zamejskem prostoru. Pohvali se lahko s skupnimi in posamičnimi akcijami in tudi srečanji ter pogovori tako na Ptuju kot v Gornji Radgoni. Beremo tudi, da je kmetijstvo zelo važen del gospodarstva v sosednjih državah Slovenije, pa tudi, da ima pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete v vseh odtenkih (jezik, kultura, stari običaji, druženje in še mnogo drugega, kar je zajeto in kar ni v jubilejni brošuri). Ernest Ružič Porabje, 26. oktobra 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA V več vasaj Železne županije do talali drva za nalagati Leko ka je še toplo, pa sploj ne brodimo na zimau, dapa tau se sploj brž leko spremini. Pride edna vremenska fronta s sövera pa že včasin mo drgetali, po večeraj pa vsigdar večkrat de trbelo nalagati. Tak ka tisti, steri še nejmajo drv, majo eden mejsec za tau, aj süja drva küpijo ali v svojoj gauštji poderejo, zato ka zdaj že težko vöposenejo. Državni sekretar iz notranjega ministrstva je prejšnji keden razglaso, ka štiri milijarde forintov majo krajdjano za tiste občine, stere do drva talale tistim, steri so socialno na tau prisildjeni. Za te pejneze tiste občine (samouprave) leko nutradajo prošnjo, gde menje kak pet gezero lidi žive. Prednost do mele tiste, stere do menje kak 25 kubikov drv prosile. Leko ka menje, dapa vsakša občina dobi nika penez za tau. Tiste regije, gde je slabši položaj, tam občinam nej trbej lastnoga deleža plačati, svoje pejneze vcujdati, vse druge djezero forintov, plus prometni davek (ÁFA) morajo plačati. Letos je za socialna drva 2255 občin prosilo pejnaze, med tejmi je dosta iz Železne županije. (Na Vogrskom je vsevküper 3200 občin.) Za trda drva je 2023 občin daubilo 3,05 milijarde pomoči, za meke drva pa 32 občin v 76,9 milijona forintov. Za té peneze se drva prejk vladni uradov leko tjöjpijo pri tisti državni gozdni gospodarstvaj, stere so za tau registrirane. O tom, ka te drva kak razdelijo držinam v vesi, občina (önkormányzat) eden sklep mora prinesti, pa upoštevati tiste v vesi, steri so najbola prisildjeni na tau pomauč. Drva najkasnej do 15. februara morajo razdeliti pa razvoziti držinam. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Magna prihaja na Štajersko Predstavniki ministrstva za gospodarstvo, vlade in krajevnih skupnosti so v Hočah pri Mariboru slovesno podpisali pogodbo z Magno Steyr. Pogodbi o izvedbi strateške investicije in dodelitvi 18,6 milijona evrov visoke finančne spodbude slovenske države za prvo fazo projekta so ob prisotnosti predsednika vlade Mira Cerarja podpisali štirje predstavniki Magne, na čelu s prvim možem te družbe v Evropi Güntherjem Apfalterjem, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in župan Občine Hoče - Slivnica Marko Soršak. S pogodbo se je investitor po besedah premierja Cerarja zavezal, da bo v desetih letih izvedel investicije v vrednosti najmanj 100 milijonov evrov in ustvaril najmanj tisoč novih delovnih mest. Za novo tovarno v Sloveniji se je Magna odločila zaradi novih naročil za izdelavo vozil priznanih avtomobilskih proizvajalcev.»Vsestranska kompetentnost v inženirstvu in proizvodnji vozil uvršča Magno na edinstveno mesto v svetovni avtomobilski industriji, ki jo neprestano izboljšujemo z novimi investicijami,« je povedal Apfalter. Kot je dejal, so se za lokacijo v Hočah odločili zaradi njene strateške lege med letališčem, avtocesto in železnico in njenega kadrovskega bazena. V prvi fazi, ocenjeni na 146,4 milijona evrov, je predvidena postavitev lakirnice in zaposlitev 404 delavcev najkasneje do konca oktobra 2022. Gradbeno podjetje Pomgrad je pred dnevi že začelo s pripravljalnimi deli, gradnja naj bi se zaključila konec prihodnjega leta. Apfalter je ob tem dejal, da je zagon proizvodnje napovedan za 1. april 2019. Takrat naj bi tovarna že zaposlovala najmanj 400 ljudi, saj naj bi takšen obseg narekovala že prejeta naročila. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... GROBOVI NAJ BODO UREJENI ČEZ CELO LETO Vsako moje potovanje po različnih državah je poleg znamenitosti mesta še obisk pokopališča. Pokopališča so ograjena z različnimi živimi mejami, ograjami ali zidovi, ponavadi odmaknjena od naselij. Velikokrat je pokopališče pravi park s klopmi, drevesi, ki dajejo senco v največji vročini. Obiskovalci grobov ali sprehajalci hočejo občutiti svoj mir in zasebnost. Pokopališče je oaza življenja, ki se prepleta s spominom na naše drage pokojne. Grobove obiskujemo različno pogosto. Vedeti pa moramo, da so to poslednji vrtički. Pogosto rečemo, da nas spremlja cvetje od rojstva do groba. Rojstvo je za vsakega posameznika pomemben dogodek, prav tako smrt. Cvetje nas torej spremlja ob žalostnih in ob veselih trenutkih. Cvetje je prav tako krhko in minljivo kot naše življenje. Tudi cvetje ni večno in zato je čudovita prispodoba. S svojo milino nas pomirja, pa tudi skrije ali posrka žalost. Oktober je pomemben mesec, ko so že priprave, saj sem sodi ureditev grobov, ki poteka v več delih v dneh ali celo tednih pred praznikom. Krizanteme niso edina izbira, ko se odločimo poskrbeti za spominsko zasaditev grobov. Res so med njimi nadvse mikavne drobnocvetne sorte, ki so prave trajnice in seveda sodijo v pokopališki spominski nasad, a velja se razgledati tudi po drugih možnostih, da grobovi ne bodo urejeni le v nekaj oktobrskih in novembrskih tednih. KRIZANTEME Ponekod jim pravijo »Oktoberce«, vendar po zaslugi vrtnarske strokovne spretnosti srečujemo njihovo cvetje vse leto, največ jih zalivati, ker hitro ovenejo, hkrati pa je voda v okrasnem lončku lahko usodna Suho sveži aranžma za grob kljub temu srečamo prav v mesecu oktobru pred 1. novembrom. Velikocvetne krizanteme so bohotnega videza, a drobnocvetne sorte niso manj cenjene. Njihova stebla so celo trpežnejša od enocvetnih. V zadnjih letih so posebno cenjene tudi sorte s komaj za korenine. Bolje je, da jo izlončimo in je tudi zalivanje lažje. ARANŽMAJI IZ NARAVNEGA SUHEGA CVETJA – kombinacija s svežim zelenjem Vse bolj so priljubljeni suho sveži aranžmaji. Ostanejo Venček s svečo je najpogostejša oblika za grob; okrogla oblika simbolizira večnost, neskončnost - prehajanje iz enega v drugo življenje za gumb velikimi polnjenimi cvetovi, pri katerih je sredina v kontrastni temni barvi. Lončne krizanteme so zadnje čase zelo priljubljene, a žal jih prinašamo na grobove brez prave domišljije. To so zelo primerne cvetlice za barvit okras vse do praznika, ko jih zamenjamo z aranžmajem iz svežega cvetja. Lončne krizanteme moramo redno na grobovih ne glede na vremenske razmere še dolgo. Izdelamo ga lahko tudi sami. Na splošno velja, da naj bodo barvne kombinacije za na grobove umirjene, v harmoničnih barvah, ne mešamo hladnih in toplih barv. Rdeča barva vse hitreje izgublja pomen, hitreje v večjih mestih kakor na vasi. Porabje, 26. oktobra 2017 ARANŽMAJI IZ SVEŽEGA CVETJA Ponujajo glede na izbiro in barvo cvetja velike možnosti. Barvna kombinacija in vrsta cvetja ne sme zasenčiti lepih oblik in barv vodilnega cvetja. Aranžmaji so lahko narejeni iz istega cvetja ali vsaj iz enakih barvnih kombinacij, so pa lahko iz različnega cvetja v usklajenih barvah. ZASADITEV Z ZIMZELENIMI RASTLINAMI Vedno zelene rastline so trajno lepe in tiste, pritlikave rasti so odlična izbira za grobove. Med listavci izbiramo lahko med bršljanom trdolesko ali zeleniko, žal pušpan več ni zanesljiv. Od počasi rastočih iglavcev jih je na voljo več. To so majhne počasi rastoče paciprese, brini, smreke, bori itd… HOMULICE Skrb za lep grob z malo truda in nekaj časa je zasajen grob z homulicami. So precej obsežna in raznolika skupina trajnic. Njihova okrasna vrednost je v raznobarvnih mesnatih listih in cvetovih. So skromne trpežne rastline, odporne proti suši. Daljša obdobja prenesejo brez vode, tudi če so na žgočem soncu. NAMIG Zasajevanja grobov se letos lotimo ustvarjalno. Rastline sadite v skupinah, ki niso nujno običajne okrogle gruče, pač pa si v ozkih gredicah raje pomagate z oblikovanjem nekakšnih trakov, ki so sestavljeni iz ene vrste oziroma sorte. Rdečo iskrivko ali hojhero kombiniramo z belimi ciklamami. Besedilo in fotografije: Olga Varga 7 GRAJSKI BAZAR Z GORIČKIMI MEŠTRI V künji inda in gnes (41) Lepo jesensko vreme je privabilo na Grajski bazar z goričkimi meštri, ki ga tradicionalno organizirata Krajinski park Goričko v sodelovanju z Goričkim drüštvom za lepši vütro, izjemno število obiskovalcev z različnih koncev Slovenije, vse tja do Ljubljane, pa tudi iz Avstrije in Madžarske. Obiskovalci so si ogledali sejem domačih obrti, poizkusili do- Prejemniki nagrad in priznanj, ki so jih izročali Franc Režonja iz Kmetijsko gozdarske zbornice, priznani gorički sadjar Vlado Smodiš in Stanislava Dešnik, direktorica KP Goričko mače dobrote, kruh, potico, pecivo; videli in lahko kupili bučno olje, domače žganje in ročna dela, recimo lončarja, kovača in še koga, saj je sodelovalo 30 mojstric in mojstrov. Odprti so bili opremljeni grajski prostori, postavljena razstava jabolk domačih sort, pa še marsikaj je bilo za videti in tudi poizkusiti. Obiskovalci so spremljali tudi kulturni program, tako domačih pevcev in gostujočih skupin iz južne Gradiščanske. Za vsakega nekaj, in teh se je kar trlo na dvorišču in v prostorih največjega gradu na Slovenskem. Pomemben del prireditve je že nekaj let podelitev nagrad in priznanj, in sicer za »naj travnik« (Ani Gašpar iz Čepinec), za »naj visokodebelni sadovnjak« (Janezu Šadlu iz Gerelinec), za »naj vrt« ((Brigiti Šušteršič iz Ivanovec) in letos prvič za »naj brajde« (Dajani Kovačec iz Šulinec). Podelili so tudi pet nazivov »skrbnik narave«. Vse v vzpodbudo vsem, ki živijo v Krajinskem parku Goričko, ki ga zdaj vodi krajinska arhitektka Stanislava Dešnik. Tekst in foto: E. Ružič Pomagajmo! Ob Svetovnem dnevu oživljanja so se lahko zainteresirani na vseh reševalnih postajah v Železni županiji – med drugim tudi v Monoštru – seznanili z osnovnimi prijemi oživljanja. Na Madžarskem umre letno kakih 25 tisoč ljudi zaradi nepričakovanega zastoja srca, del teh bi lahko rešili, če bi bila »pri roki« pomoč. Reševalec Patrik Horváth je seznanil prisotne, da bo kmalu dosegljiva aplikacija, ki si jo bomo lahko naložili na pametne telefone, preko nje nas bodo obveščali, kje je potrebna hitra pomoč. LRH Doginjek – golida – ˝ fejosajtár V vsikšoj künji je mogo biti inda doginjek. Trikrat na den so dogili krave. Mlejko je teklo v doginjek, šteri je biu sprvoga iz lesa, sledik pa so nücali oblejano posaudo. Z doginjeka so mlejko prejkprecedili v šticline. V cedilo so bejlo ronjo eške tö djali, aj mlejko čisto bau. Gnesnaden se s tem več nej trbej spravlati, ka v naši vesnicaj več ne držijo krave. Mlejko v bauti kipüjemo, v papirnati škatülaj. Marija Kozar Slovenska maša v Monoštru Na nedeljo sv. Terezije Avilske, cerkvene učiteljice, je v monoštrski baročni cerkvi daroval mašo ljutomerski kaplan Ivan Car. 29-letni dušni pastir je v pridigi izpostavil, da Bogu ni pomembno, koliko storimo, temveč koliko ljubezni je v naših dejanjih. Nebeški oče je pripravljen dati vsem ljudem zveličanje, saj njegova dobrota velja za vse narode. Naslednja slovenska maša bo v Monoštru 19. novembra. LRH Porabje, 26. oktobra 2017 ... DO MADŽARSKE Orbán čestital Kurzu Predsednik madžarske vlade Viktor Orbán je v pismu čestital Sebastijanu Kurzu k zmagi njegove stranke na predčasnih volitvah. »Rezultat volitev je nedvomno dokazal, da večina volivcev tudi v Avstriji daje svoj glas politiki, ki jamči njihovo varnost in stabilnost države ter temelji na vrednotah,« je zapisal madžarski premier in dodal, da upa, »da bosta naši državi kot zaveznici po uspešni postavitvi vlade utrdili sodelovanje na podlagi krščansko-konzervativnih vrednot, v katere verjamete tudi Vi«, je napisal Orbán predsedniku avstrijske sorodne stranke in mu zaželel uspešna koalicijska pogajanja. Spremenili zakon o visokem šolstvu Madžarski parlament je prejšnji torek s 118 glasovi za, 31 proti in z enim vzdržanim glasom sprejel novelo zakona o visokem šolstvu, ki daje tujim visokošolskim ustanovam še eno leto časa, da si uredijo vse potrebne dokumente za delovanje na Madžarskem. Prvotni zakon, ki ga je javnost spoznala najbolj kot Lex CEU, je namreč zahteval, da morajo imeti univerze – med njimi Srednjeevropska Univerza ali kot jo najbolj poznajo Soroseva univerza – vse dokumente urejene do 31. januarja 2018. Rok za vložitev vseh dokumentov se je po odličitvi parlamenta podaljšal do 31. januarja 2019. Visokošolski zakon, ki so ga spomladi sprejeli po hitrem postopku, je pred tuje univerze – tudi pred Central European University – postavil dva nova pogoja. Prvič, tuja univerza lahko deluje na Madžarskem le na podlagi meddržavnega sporazuma, drugič, univerza mora imeti matično univerzo v državi ustanoviteljici. Srednjeevropska univerza bi težko zadostila prvemu pogoju, kajti šolstvo v ZDA deluje pod upravljanjem posameznih držav, zato se pogodbe podpisujejo z njimi in ne z ZDA. Madžarska vlada je – po mnenju opozicije tudi zaradi pritiska mednarodne javnosti in negativnega mnenja Beneške komisije – začela pogovore z državo New York, ki bodo verjetno rodili rezultate. S tem bo Soroseva univerza zadostila enemu od pogojev. Pogovori za »matični campus« v ZDA potrebujejo več časa. 8 Časa telko maš, kelko si ga vzemeš Štefan Svetec v Šalovci živejo z ženaov pa s sinaum nejdaleč kraj od glavnoga križišča, pa itak je nej tak naletja najdti. Tau sem mislo, če se stavim pa mo nekakoga pito, gde so Sveteci doma, gvüšno - Vi doma na kmetiji delate cejli den pa itak, gda je pohod, vi ste vsigdar paulek. Nej bi bilau baukše počivati tašoga reda? »Mi, strejši bola odimo na té pohode, mladi tak nej. Mena Štefan Svetec dostifart pridejo na prireditve v Porabje ka me včasin v dobro smer napautijo. Te sem še tau brodo, ka Sveteci se samo pri nas najdejo v Porabji, v Šalovci na Goričkom, če se eden ali dva najdeta. Dapa nej tak bilau! Gda sem spitavo, ka gdé se držijo Sveteci, včasin so me tau pitali, ka steri, vej pa v Šalovci se skur vsakša drüga družina Svetec zové. Dja sem pa samo telko znau, ka v Števanovci majo rodbino pa večkrat so tam na pohodi »Po dolaj pa bregaj«. Nej je bilau tak enostavno, dapa s pomočtjauv mlajšoga Žido Vendela sem rejšo tau nalogo. - Štefan, vas dostakrat vidim pri nas v Porabji pa večkrat v naši novinaj Porabje tö, če ovak nej, te tak, ka med publikov sedite. »Dosta odimo, zato ka odimo na prireditve, na pohode pa rodbino tö mamo v Števanovci, od žene matere sestrična Terezija Nemeš je tam živela. Devetdesettri lejta stara je bila, gda je mrla, dapa zdaj še zato itak ranč tak odimo ta k njeni družini.« je baukše, če cejli keden delam pa dem na pohod, kak če bi sejdo.« - Vas ne bolijo noge? »Dotejga mau nej, pa večkrat dem na dugše pohode tö, gda osemnajset kilomejtrov demo pa še več. Prva sem nej tak odo, bola samo tak sam, zdaj ka je v Büdinci te pohod, redno odim na pohode. Pa redno odim na vašo vrajžo nauč tö, zdaj na soboto (Pogovor je biu posnet pred vrajžo naučjo. op. pisca) se že pá zbiramo, ka pridemo.« - Vi ste fejst aktivni, redno odite na pohode, na prireditve, vseedno če je tü ali pri nas, pa če trbej te še košare tö pletete, kak tau večkrat vidimo. »Tau so taše stvari, ka mladi tau dosta ne delajo. Če kaj znamo, zaka bi nej pokazali mladim, kak se tau dela pa te leko, ka oni tö volau dobijo, ka do košare pleli.« - Kak sem se v dvorišče pripelo, sem včasin vpamet vzejo, ka v štali krave mate, ka je že rejdko, kak pri nas tak pri vas. »Vejš, ka ti povejm, eti doj po vesi vejn so štiri kuče pa na brgaj vejn dvej, gde še majo krave, tau je vse. Mi štiri krave, enga bika pa dvej telički mamo. Leko bi nosili mlejko, dapa zdaj ne nosimo, zato ka malo plačüvajo. Vejš, nas so tak začnili zafrkavati s cenov, ka še menje kak 26 centov so plačüvali za liter pa te tau so še dvakrat plačüvali, nej v ednoj vsoti. Pa te sem pravo ka iz moji trüdov norca nedo delali, enostavno prejk mi je prišlo, zato zdaj že samo telko mava, ka doma tapotrošiva.« - Vi ste vsigdar doma na kmetiji delali? »Nej sem skoz, zmejs sem odo delat, žena je pa v šauli delala, gde je küjala, zdaj je ona že v penziji, dja pa še mam par lejt.« - Kelko hektarov zemle delate? »Delamo mi dosta njiv, dvanajset hektarof, mamo vse, kukrco, krompir, pšenico, tikvi, tak ka vse pauvamo, s tauga nika odamo, nika pa živina podjej.« - Vi ste se tü naraudili, tau je vaš rojstni ram? »Nej, dja sem se sé oženo, dapa ovak sem tö iz Šalovec. Kak si pa sé najšo, zato ka tü v Šalovci je dosta Svetecov? ­-Tak ka sem pito Žido Vendela, on me je napauto pa še tau mi je tapravo, ka aj se psa ne bojim, zato ka nika ne deje, samo tak vögleda, kak če bi vsakši den dva človeka pojo. Zdravje zato slüži, tak mislim, zato ka doma dosta delate pa še na pohode tö redno odite nej? »Do zdaj še slüži, upajmo, ka tak ostane še par lejt, dja brezi dela bi težko vözdržo, dja vsigdar nika moram delati ali titi. Lani, gda je minus štirinajset bilau, smo v gauštjo šli, zato ka ovak je tam v grabi vsigdar meko pa ovak tam ne moreš vöpridti. Gda smo se kreda dejvali, je edna medicinska sestra prišla pa pravla, kama deva, gda je tak mrzlo. Kak bi bilau mrz- - Za pavra biti je nej leko. »Tü nega, ka zdaj maš čas pa si fraj, zato ka skaus dje nikšo delo. Tü čas samo tak maš, če si ga vzemeš, ovak nej. Včasin naja pravijo, ka nas vidijo, ka odiva na Vogrsko na prireditve, kak tau, V štali majo eške sedem glav živine lo, sem pravo, dokeč delaš, je dobro, samo se ne smejš staviti, tak ka brž sva djeliče gorzožagala pa brž domau.« - Kelko mlajšov mate? »Enga sina v Radenci mava, on je oženjeni pa ma enga pojba, eden sin je doma, edna hči nam je pa mrla. Mejla je živčno mišično obolenje, tak ka so njej mišice zginjale.« - Kak tau, ka ste vi sé prišli k ženi na tau gazdijo? »Žené brat se je že kraj oženo, sama je bila s starišami, pa te tak sem dja sé prišo, pa smo delali še več na kmetiji kak dokeč.« - Tak sem čüjo, ka vaša žena fejst dobre perece zna pečti. »Že njena mati je pekla, pa te tak ona tö začela, zato ka domanjo mlejko mamo pa s tauga se dosta baukši perecke delajo kak s kiplenoga mlejka. Zato ka tam vse vövzemejo, ka bi moglo biti, dodano je pa tašo, sploj pa v trajno mlejko, ka bi baukše bilau, če bi nej bilau notri.« Porabje, 26. oktobra 2017 ka müva vsigdar čas mava. Tašoga reda pravim njim, ka časa telko maš, kelko si ga vzemeš, če si ga ne vzemeš, te ga nemaš. Žena je tö fejst aktivna, piše kakšne skeče za dan žena pa večkrat nastopata z bratovo ženo. Najbola pa spejvat odi v cerkveni zbor, v upokojenski zbor, v Petrovce v cerkveni zbor, pa na Koreniki, kak majo Medgeneracijski center, tam so tö niši zbor ustanovili, tak ka v štiri zboraj spejva.« - Gda ste malo fraj, odite kaj gobe brat, zato ka zdaj fejst rastejo? »Tau je, ka dja gobe zaman iščem, dja je ne najdem za vraga nej. Prvo tau, ka očale nosim, drugo pa tau, ka nejmam oči za gobe. Tisti sin, ka je v Radenci, tisti je najde, te pa, ka je tü doma, je taši kak dja, od mene erbo, ka ne vidi gob. Žena, ona bi še najšla, samo operirano koleno ma pa ne more dosta odti po goščaj, tak pa te bola mesau djejmo.« Karči Holec 9 Prejk Müre sem prihajo ... - 8. Avstrijski cesar Leopold II. (1790-92) je biu bole liberalen kak njegvi brat Jožef II., zatok je leta 1790 znauvič vküppauzvo vogrski stanovski djilejš (rendi országgyűlés). Tak je nauvo mauč dobila ideja o samoj svojoj svetoštefanskoj Vogrski, štera bi bila dosta bole madžarska kak nemška. Prebüdilo se je narodno čütenje, vogrska rejč je vsikdar bole naprej prišla. Že za časa toga cesara so madžarski gezik nutvpelali na gimnazije pa visike šaule na Vogrskom, na Rovačkom pa kak mogaučnost. Glavni pri prebüdjavanji so bili varašanci, šteri so za svoje küpüvanje-odavanje steli dojzrüšiti vse fevdalne grajnce. Steli so eden sami gezik v cejlom rosagi od šaul do kancelajov, fundament pa so iskali v eričnoj madžarskoj zgodovini. Plemiči (nemesek) so oprvin nej gorprišli, ka dajajo mauč varašancom, če pomagajo pri vpelavanji vogrskoga gezika - uni so steli samo neodvisno (független) Vogrsko. Gezike ino šege drügi menjši narodov na Vogrskom - med njimi slovenskoga - so začnili nazajtéžiti. Madžari so gučali: »Kak samo eden krau pa eden Baug geste, tak more biti samo eden rosag, eden narod pa eden gezik od Karpatov do Jadrana«. Narodnosti, štere je »vogrska domovina ránila na svoji prsaj«, aj prejkvzemejo madžarski gezik pa šege. Tak se je med menjšimi narodi rodila čemernost pa prautistavlanje vogrskomi nacionalizmi. Pod Leopoldom II. so protestanti nazajdobili ništerne svoje pravice, štere so jim vkrajvzeli Jožef II. ino cesari pred njim: leko so zidali tör- »Vsikši aj guči madžarski!« me pri svoji cerkvaj, štere so škoma cesari, šteri je zatok leko dobile dveri na poštijaj. vküppauzvo vogrsko-rovačLeko so nücali zvonauve, ki djilejš. Tam se je Madžameli svoje cintore ino operali rom eške itak nej prišikalo šaule. Gratala je nauva evan- nutvpelati vogrsko rejč kak geličanska občina v Bodonci, štrta med Mürov ino Rabov. Cesar Franc I. je že leta 1792 naprejspiso madžarski gezik kak učni predmet (tantárgy) v vsej šaulaj na Vogrskom, na Rovačkom pa kak mogaučnost - tak se je zavalo madžarskim velikašom, šteri so ma pomagali Evangeličanska cerkev v Bodonci gnes - leta 1792 so bogoslüžja začnili držati v ednom škednji v bojni prauti Francuski. Od leta 1805 so učni gezik (a tanítás nyelve) leko té svojoma krali pisma za vse šaule. pošilali zvün latinskoga že v Gda so francuskoga imperamadžarskom geziki tö. tora dojspotrli, se je v habsMed 1790 ino 1848 so v ka- burškoj monarhiji začno Stanovski zbor so krali do leta 1848 vküpzazovali v Požonji (Bratislavi) toličanjski šaulaj Slovenske krajine eške itak nücali knige Mikloša Küzmiča: katekizme, pripovejsti iz Svetoga pisma ino abecednike. V protesantski šaulaj pa je eške tö nej biu sigurno naprejspisani madžarski gezik, nücali so ga samo kak pomauč pri včenjej latinskoga. Leta 1811 je Napoleon dosta zemlé vkrajvzeu habsbur- absolutizem. Minister Metternich je biu sploj prauti liberalnim ino narodnim mislim. Tau so bili cajti najvekše moči policije, kancelaji so bili centralni, Cerkev je nazajdobila mauč. Leta 1820 so prekmurske evangeličanske šaule dobile svojoga prvoga pisatela, šteri je nej biu dühovnik. Püconski škonik Števan Lülik je vö- dau svoj »Nôvi abeczedár«, šteroga so nücali do leta 1867. Ne smejmo pa pozabiti dvej važni knig düšnoga pastéra v zalskom Kővágóörsi Mihala Barle: edne so molitvene knige za šaulsko mladino, drüge pa nauve pesmarice. Papéri pripovejdajo, ka je Barla vküppostavo edno slovnico (nyelvtankönyv) za naš prekmursko-porabski gezik, de so pa go nikdar nej nadruknili. Slovenci med Mürov ino Rabov smo sebé vsigdar zvali »Slovénje«, svoj gezik pa »slovenski«, zatok so naši pisci tö radi pisali, ka so knige »spravili v čistom slovenskom geziki«. Tau pa je tistoga ipa eške nej znamenüvalo, ka se škejo zbližavati s Slovencami na drügoj bregej Müre, pisateli so se čütili »dobre vogrske državljane (állampolgár)«. Po leti 1830 so madžarski velikaške dosegnili, ka se je na birovijaj gučalo vogrski, matične knige pa so se pelale v tom geziki tam, gde so držali madžarske predge. Na Vogrskom so začnili trucati uradnike, aj se navčijo madžarski, vsi napisi so mogli biti madžarski, naprej so spisali madžarske fiškališe pa dühovnike po vesnicaj pa varašaj, gde so živele drüge narodnosti. Dühovne vaje pa vöronavuk so mogli biti v madžarskom geziki. Zberali so peneze za škonike, šteri so krepšali madžarsko čütenje. Naprej so spisali vküppostavlanje knig za včenjé madžarskoga gezika. V tisti lejtaj piše okrajni glavar (főszolgabíró) Sándor Augusztics iz Murske Sobote, ka v njegvoj krajini 9 škonikov vči 547 šaularov. Vsi vučiteli vejo vogrski pa prejkdavajo té gezik. Najbau- Porabje, 26. oktobra 2017 kši je prej János Lülik, šteri je svoji 130 šaularov tak dobro navčo madžarski, ka jim v tom geziki že drügo vse kaj tö vči. Za Monošter pa piše glavar Antal Lipics, ka v dvej šaulaj od sédmi nika ne včijo vogrski, v drügi péti pa samo malo pisati ino šteti. Leta 1839 so madžarski velikaši dosegnili, ka so po faraj leko slüžili samo takši dühovniki, šteri gučijo vogrski. Naprej so steli spisati, aj se vsi v rovački kancelajaj v deseti lejtaj navčijo madžarski gezik, depa tau je krau Ferdinand V. nej podpiso. Leta 1844 so Madžari terdjali svoj gezik po vsej kancelajaj pa šaulaj na Vogrskom ino Rovačkom. Od 1853 bi prej več nej smo nindrik nej eden fiškališ ali dühovnik biti brezi znanja madžarskoga gezika. Leta 1847 je krau v vogrskoj rejči opro djilejš v Požonji, gde je madžarski idejni prejdjen Lajos Kossuth sto eden sami politični vogrski narod od Karpatov do Jadrana. Njegva stranka je nej dopüščala kakše koli avtonomije nej madžarskim narodnostim, med njimi Slovencom, svoj gezik aj prej nücajo doma. Donk je pa na kisnejšom djilejši Kossuth malo popüsto: če je gde madžarski gezik za lüstvo čistak tihinski, aj eške malo časa njajo, prva kak ga nutvpelajo. Tau so bili že revolucionarni cajti, cejla Evropa je vrejla. Prva kak bi pa poglednili, ka so Slovenci med Mürov ino Rabov delali po peštarskoj rabuki marciuša 1848, spoznajmo dühovnika ino pisatela Jožefa Košiča, šteri je o Slovencaj dosta kaj napiso, počiva pa na gorenjesinčarskom cintori. -dm- 10 MILAN VINCETIČ (1957-2017) »Nindrik indrik zdaj živej, tan, ge spijo štrki, šteri nosijo za vejs deco ali smrti. Na konci se ponavla rejč, štera se ne čüje, štera odpisti kak grej in od znoutraj klüvle.« Avtorja teh verzov, slovenskega pesnika in pisatelja Milana Vincetiča, ni več med nami. Ni mu bilo dano, da bi 11. oktobra v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota prisostvoval predstavitvi mape svojih izbranih pesmi Kalejdoskop, s katero smo prijatelji želeli počastiti njegov 60. rojstni dan. Tudi svojega romana Luna na mesecu, ki ga bodo bralci v Porabju prejeli decembra kot knjižni dar, ne bo mogel prelistati. Sila minevanja je odločila drugače in 2. oktobra končala njegovo zemeljsko življenje. »Nindrik indrik zdaj živej«, na način in v razsežnosti, ki nam nista poznana. A kakor vemo, da se neizprosni sili minevanja ni mogoče upreti, tako tudi verjamemo, da obstajajo prostori, v katerih se bomo še dotikali Milanove večnosti. Za nas, ki smo bili z njim tesneje povezani in smo z njim prijateljevali, je ta prostor spomin, kjer so shranjeni naši skupaj preživeti dnevi, in s tem čutečim delom naše duše bomo z Milanom še naprej. Ostaja pa še en prostor, v katerem se bomo poslej lahko družili z Milanom Vincetičem ne samo tisti, ki smo z njim delili skupne dni, ampak vsi Slovenci. To je prostor umetniške besede, v katero je lovil šepet lepega in vtiskoval svoja življenjska občutja ter spoznanja. To je prostor, v katerem se »ponavla rejč, štera se ne čüje«: njegovega rahlo privzdignjenega, zanosnega glasu, ko je na literarnih večerih recitiral svoje pesmi in bral odlomke iz svojih pripovedi, ne bomo mogli več slišati, še zmeraj pa Porabski koledar. Tudi te zgodbomo lahko prebirali njegove be so se prikupile bralcem, saj pesmi in pripovedi, ki jih je so bile zasnovane pregledno ustvarjal polna štiri desetletja. in izpeljane ravno dovolj zagoOd leta 1977, ko je v glasilu Oči netno, da so pritegnile polno in srce objavil prve pesmi, do zanimanje. Privlačen in preletošnjega 2017. leta, ko je še pričljiv je bil njegov pogled na dočakal zadnjo objavo svoje pripovedni svet skozi otroške pripovedi v septembrski številki revije Sodobnost, se je v slovensko književnost zapisal kot pripovednik in pesnik prepoznavnega sloga in globokih sporočil. Če se sprašujemo o nasprotjih sveta, o poveličujoči in hkrati uničujoči sili ljubezni, o človekovi minljivosti, o času, ki odmerja naše zemeljske dni in jih Milanov literarni nastop na prireditvi pretaka v brezDomača beseda/Domanja rejč v Monoštru 30. časnost, potem novembra 2011 lahko vzamemo v roke tudi katero od štirinaj- oči, ta pogled mu je omogočal, stih samostojnih pesniških da je izrazil čudenje nad življezbirk Milana Vincetiča. Če njem in se nevsiljivo, z blagim se sprašujemo o razlogih, ki humorjem in kančkom ironiljudi potiskajo k življenjskim je, posmehnil svetu odraslih. robovom, lahko prisluhnemo Nasmeh in toplina, s katerima tudi Milanovim pripovednim je pisal te zgodbe, bosta ostala likom, nenavadnežem in po- v spominu in srcih porabskih sebnežem, ki jih je ustvaril v bralcev. svojih treh romanih in osmih samostojnih zbirkah kratke Milan Vincetič je bil ustvarproze. jalec širokega zamaha. Kot publicist in kolumnist je duhoMed temi proznimi knjiga- vito in pronicljivo komentiral mi pripada posebno mesto slovenski, še zlasti pomurski tistim trem, ki jih je pripravil vsakdan in mu nastavljal kriza porabske bralce in so izšle tično ogledalo. Bil je literarni v knjižni zbirki Med Rabo in kritik, sistematično je spremMuro v knjižni slovenščini in ljal in ocenjeval delo svojih porabščini: Parnik v ajdi/Šift pesniških kolegov. Tudi njev idini, Pobeglo morje/Vujšlo gove literarne kritike in spremordje ter Lebdeča prikazen/ mne besede, ki jih je napisal Lebdejča prilika. S temi knji- preko 400, razodevajo njegov gami je gradil duhovni most dobrohotni značaj: ni kazal s med slovensko književnostjo prstom na spodrsljaje, raje je in Porabjem. Poleg tega je Mi- v ocenjevanih delih izpostalan Vincetič več kot dve deset- vil najboljše, tisto, kar jih je letji vztrajno in predano pisal odlikovalo. Znal je deliti svoje kratke zgodbe za časopis Po- široko znanje in bogate literabje in Slovenski ter pozneje rarne izkušnje. Kot urednik v reviji Separatio in Sodobnost, na Pomurski založbi, v založbi Litera in založbi Franc-Franc je pomagal mnogim avtorjem, da so bile njihove besedne stvaritve v knjigah še boljše kot v tipkopisih. Kot sodelavec revije Mentor in Javnega sklada za kulturne dejavnosti je bil odprt svetovalec mladim, ki so iskali lasten literarni izraz. Bil je tudi dejaven član Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih literarnih kritikov in velikokrat se je pridružil svojim kolegom slavistom v Slavističnem društvu Prekmurja, Prlekije in Porabja. Tudi med Porabskimi Slovenci je Milan Vincetič pustil opazno sled: s svojimi že omenjenimi pripovedmi, z literarnimi nastopi, predavanji in tudi s svojo toplo človeško besedo je bil graditelj mostov med Porabjem in Slovenijo. Porabskim Slovencem je približal slovensko besedo, Slovencem v domovini pa je v številnih zapisih približeval ta del slovenskega zamejstva. A najbolj od vsega je bil Milan Vincetič pesnik. Za poezijo, z njo in skozi njo je živel. Slovenski kulturni prostor je prepoznal njegovo pesniško moč in z nekaj nagradami tudi priznal izvirnost poti, ki jo je izhodil v sodobni slovenski poeziji. In s prevodi stopil preko slovenskih meja, v misli in srca ljudi drugih jezikov in kultur. Milan Vincetič je ustvaril svojstvene pesniške svetove, gradil jih je iz urejene oblike in pomensko večplastne vsebine, ki jo je prepojil z globokimi življenjskimi spoznanji. Morda nas njegova spoznanja, npr. to, da so življenjska nasprotja ne samo boleči, ampak nujni del našega bivanja, da smo lahko edino z njimi to, kar smo – morda nas takšna njegova spoznanja ne bodo pomirila, zagotovo pa nas bo očaral način, kako jih je izpovedal. Kajti Milan Vincetič je Porabje, 26. oktobra 2017 znal z besedami: z nepotešljivo radovednostjo, lastno otroški in pesniški duši, je iskal v svet in v jezik. Luščil je besede iz različnih plasti slovenskega jezika, tudi iz svoje materinščine – goričkega narečja. Znal je poiskati stare, že skoraj pozabljene besede in jih v svojih pesmih priklicati v novo življenje. Znal je izumiti nove besede in jih vtkati v svoje verze tako, da so se zdele povsem domače in razumljive. Vse besede pa je skrbno brusil in loščil, dokler niso zazvenele in zasijale tako, da so mogle pričati o lepem, ki je bilo poglavitno vodilo njegove literarnega ustvarjanja. Z globoko pesniško izpovedjo in lepoto, ki ju je vtkal v svojo poezijo, je majhna sobica v hiši številka 39 A v majhni gorički vasici Stanjevci postala ena od velikih zlatarn slovenske umetniške besede. Malokdo v njegovi vasi se je tega zavedal, kajti Milan Vincetič je bil skromen, ni se hvalisal s svojimi literarnimi dosežki, tudi ne z literarnimi nagradami, ki jih je prejel, v pogovore z domačini se je raje vključeval z iskrivimi mislimi in šalami, omizja in druščine je poživljal z zgodbami in domislicami. A prav on je z močjo svoje umetniške besede Stanjevce vrisal v slovenski literarni zemljevid, zaradi njega se ime kraja v slovenskem kulturnem prostoru izgovarja priznavajoče in spoštljivo. Njegova iskriva in blagohotna narava, človeška toplina in dobronamernost Milana Vincetiča vežejo v ogrlico spominov, ki jo bo čas lahko natrgal šele tedaj, ko bomo v brezčasje odhajali tisti, ki jim je dal del sebe. Nima pa ta čas moči nad tem, kar je Milan ustvaril. Kajti iz podob sveta, ki ga je moral prezgodaj zapustiti, iz tresljajev svoje duše, ki je odpotovala v drugo svetovje, je ustvaril čarobne svetove, ki bodo ostali. Franci Just 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 27.10.2017, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Sprehod po Kanazavi, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Katkina velika prijatelja, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Med valovi, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Denar, francosko-švicarski film, 0.40 Profil, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal PETEK, 27.10.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Invazivne živali, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 8.55 Bleščica, oddaja o modi, 9.40 Prisluhnimo tišini: V kraljestvu zvoka, izobraževalna oddaja, 10.20 Hišica v preriji (V.): Rokodelec, ameriška nadaljevanka, 11.05 Dobro jutro, 13.25 Dober dan, 14.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.05 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 15.40 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 16.10 Mostovi - Hidak: Könyv születik Alsólendván - Rojstvo knjige v Dolnji Lendavi, igrani TV film, 17.00 Hišica v preriji (V.): Slepe miši, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 19.05 Male sive celice, 20.05 The Sapphires, avstralski film, 21.45 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 23.15 Polnočni klub: Kam so šli vsi hiti? 0.35 Popšop, 1.15 Glasbeni spoti, 2.25 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SOBOTA, 28.10.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Kitajska iz zraka: Prihodnost je tu, ameriško-kitajska dokumentarna serija, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Ambienti, 15.05 Skrivnosti kraterja dinozavrov, britanska dok. oddaja, 16.00 Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izobraževalno-dokumentarni film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Dnevi evropske kulturne dediščine: Voda – od mita do arhitekture, 17.50 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Čokoladno razkošje, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, satirično informativna oddaja, 21.40 Skrivnost jezera, koprodukcijska nadaljevanka, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Zimsko spanje, koprodukcijski film, 2.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 3.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 3.55 Info-kanal SOBOTA, 28.10.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 8.55 Dober dan, 9.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 11.10 Hišica v preriji (V.): Slepe miši, ameriška nadaljevanka, 12.10 Med valovi, 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 14.10 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 15.30 Sladkanje z Rachel Allen: Nekoliko drugačne rojstnodnevne torte, 15.50 Čarokuhinja pri atu: Kitajska kuhinja, 16.25 Avtomobilnost, 17.00 Hišica v preriji (V.): Zapleši z mano, ameriška nadaljevanka, 18.20 Večer v Palladiumu (II.), 19.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.30 Osvežilna fronta: Umetnost ulice, oddaja za mladostnike, 20.05 Lars ima punco, kanadsko-ameriški film, 21.55 Zvezdana, 22.40 Popšop, 23.20 Če je to vse, koncert Tinkare Kovač iz Kina Šiška, 1.20 Bleščica, oddaja o modi, 1.55 Glasbeni spoti, 2.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 3.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 4.10 Zabavni kanal, 5.05 Glasbeni spoti NEDELJA, 29.10.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Noč čarovnic, risanka, 10.10 Džamila in Aladin, angleška otroška nanizanka, 10.40 Bobri: Voz, kratki animirani film, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Brat Perry, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 McLintock, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Reševanje Strojčija, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (III.): Dan in noč, španska nadaljevanka, 21.30 Zgoraj brez: Prof. dr. Adam Summers, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Tek je svoboda, belgijsko-švicarski dok. film, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal NEDELJA, 29.10.2017, II. spored TVS 6.20 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti, 6.35 Glasbena matineja, 7.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.00 Dnevi evropske kulturne dediščine: Voda – od mita do arhitekture, 8.25 Hišica v preriji (V.): Zapleši z mano, ameriška nadaljevanka, 9.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 11.00 Žogarija, 11.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 14.10 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 14.50 Čez planke: Spodnja Saška, 16.00 Zvezdana, 16.50 Ambienti, 17.45 Hišica v preriji (V.): Glasovi otrok, ameriška nadaljevanka, 18.45 New neighbours - Novi sosedje: Slovenija, dokumentarna oddaja, 19.10 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Zaključna prireditev 52. Festivala Borštnikovega srečanja, 21.25 Pogovor s Sašo Pavček, dobitnico Borštnikovega prstana, 21.40 Bužec on, bušca jaz, TV-priredba predstave Primorskega poletnega festivala, 22.55 Skrivnost, britanska nadaljevanka, 23.50 Bučke, satirično informativna oddaja, 0.20 Vikend paket, 1.40 Glasbeni spoti, 2.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 4.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 5.15 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 30.10.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Čokoladno razkošje, 10.40 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: 500 let reformacije, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O živem televizorju, slastnih štrukljih in paintballu, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.30 Profil: Mihaela Jagodic, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Kaj nas hrani?, oddaja za mladostnike, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Noč čarovnic, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Trije tjulnji, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Državna proslava ob dnevu reformacije ob 500. obletnici začetka reformacijskega gibanja, 21.00 Lutrov zločin - kako je Rim hotel zatreti reformacijo, avstrijsko-nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetni raj: Prenovljena Slovenska kinoteka, 23.35 30. Festival Radovljica 2012: SAM, klarinetist Mate Bekavac, 1.10 Profil: Mihaela Jagodic, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italij, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Info-kanal PONEDELJEK, 30.10.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 10.15 Hišica v preriji (V.): Glasovi otrok, ameriška nadaljevanka, 11.15 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.40 Polnočni klub: Kako napisati »hit«? 16.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.05 Hišica v preriji (V.): Pošast iz Kezijinega jezera, ameriška nadaljevanka, 18.05 Primož Trubar: Ogenj, slovenska nadaljevanka, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Čez planke: Po poteh Luthra, 20.55 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 22.00 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 23.10 Kaj počnemo v mraku, novozelandsko-ameriški film, 0.40 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 1.40 Glasbeni spoti, 2.50 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti TOREK, 31.10.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 9.10 Državna proslava ob dnevu reformacije ob 500. obletnici začetka reformacijskega gibanja, 10.05 Pot, dokumentarni sprehod po Trubarjevih krajih, 11.05 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Brat Perry, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Princ na belem konju, družinski film, 15.15 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 16.00 Dan reformacije, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Močne korenine, navdih za prihodnost, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Zdrava juhica, 18.05 Poldi: Dan, ko je svet izgubil barve, risanka, 18.10 Niko: Pospravi!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Katarina Luter, nemški film, 22.00 Protestantizem, dokumentarni film, 22.55 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Spomini: Božidar Gorjan - Bogo, dokumentarna oddaja, 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.25 Dnevnik, 2.55 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 3.20 Info-kanal TOREK, 31.10.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.55 Žogarija, 10.35 Hišica v preriji (V.): Pošast iz Kezijinega jezera, ameriška nadaljevanka, 11.25 Zaključna prireditev 52. Festivala Borštnikovega srečanja, 12.45 Sladkanje z Rachel Allen: Nekoliko drugačne Porabje, 26. oktobra 2017 OD 27. oktobra DO 2. NOVEMBRA rojstnodnevne torte, 13.25 Village Folk - Ljudje podeželja: Mariova planina, dokumentarna serija, 13.50 Zgodovina arhitekture: Klasicizem in historizem, dokumentarna serija, 14.35 Letni koncert ob 60-letnici, 16.15 New neighbours - Novi sosedje: Ljubo doma, dokumentarna oddaja, 2017, 16.45 Čarokuhinja pri atu: Češka kuhinja, 17.05 Hišica v preriji (V.): Požigalec, ameriška nadaljevanka, 18.05 Primož Trubar: Nigdirdom, slovenska nadaljevanka, 19.15 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Človek ali robot, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Ljudski pevci in godci), 21.50 Fanny, ameriški film, 0.15 Večer v Palladiumu (II.), 1.10 Glasbeni spoti, 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 01.11.2017, I. spored TVS 6.10 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, 9.15 Močne korenine, navdih za prihodnost, dokumentarna oddaja, 9.55 Wolfgang A. Mozart: Rekviem v d-molu, K. 626 (Solisti, Simfonični orkester RTV Slovenija in Loris Voltolini), 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Umetni raj: Prenovljena Slovenska kinoteka, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Sprehod po vrtovih, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Zgoraj brez: Prof. dr. Adam Summers, 14.35 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Tipično slovensko: kozolci, dokumentarni film, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Druga violina, 18.05 Dinotačke: Kar je vedelo vse, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Polina, francoski film, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Sveto in svet: Trpljenje, 23.15 Tipično slovensko: kozolci, dokumentarni film, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, 1.00 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.25 Info-kanal SREDA, 01.11.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 10.10 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 11.00 Hišica v preriji (V.): Požigalec, ameriška nadaljevanka, 12.00 Duhec, mladinski celovečerni film, 14.05 Planet Zemlja, koprodukcijski dokumentarni film, 15.40 Vikend paket, 17.05 Hišica v preriji (V.): Prav posebna hiša, ameriška nadaljevanka, 18.05 Primož Trubar: Moji ljubi Slovenci, slovenska nadaljevanka, 19.05 Pogled na ... Prešernov spomenik v Ljubljani, dokumentarna oddaja, 19.25 Nagelj, japonska nadaljevanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Izgubljeni raj, Arvo Pärt, estonsko-nemški koprodukcijski film, 21.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.35 Llewyn Davis, koprodukcijski film, 0.20 Če je to vse, koncert Tinkare Kovač iz Kina Šiška, 2.20 Glasbeni spoti, 3.25 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti ČETRTEK, 02.11.2017, I. spored TVS 6.05 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Tipično slovensko: kozolci, dokumentarni film, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Protestantizem, dokumentarni film, 14.25 Slovenci v Italiji, 15.00 Brez meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Fakulteta za tehnologijo polimerov, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost: Živeti z azbestom, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, 18.05 Zu: Zu in cirkuška predstava, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Češko stoletje: 1989 – Še zadnjič hura, češka nadaljevanka, 1.05 Ugriznimo znanost: Živeti z azbestom, oddaja o znanosti, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal ČETRTEK, 02.11.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 10.30 Hišica v preriji (V.): Prav posebna hiša, ameriška nadaljevanka, 11.35 Med valovi, 12.15 Dobro jutro, 15.30 Alpe-Donava-Jadran, 16.15 Dnevi evropske kulturne dediščine: Voda – od mita do arhitekture, 17.05 Hišica v preriji (V.): Naj me ima kdo rad, ameriška nadaljevanka, 18.05 Primož Trubar: Heretik, slovenska nadaljevanka, 19.05 Pogled na ... Ljubljansko stolnico, dokumentarna oddaja, 19.15 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Srce sveta: Koloradski narodni parki: Voda, ameriška dokumentarna serija, 20.55 Ambienti, 21.35 Greenberg, ameriški film, 23.25 Slovenska jazz scena, 0.15 Glasbeni spoti, 1.25 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti Tekmovanje v namiznem tenisu Na civilno pobudo so v Števanovcih 14. oktobra priredili I. pokal v namiznem tenisu, ki ga je podprla tudi slovenska samouprava vasi. Pokal se je odvijal v prostorih Dvojezične osnovne šole Števanovci. Eden od organizatorjev Gábor Holec je povedal, da se bodo tekmovanja nadaljevala in nudila mladim zaposlitev za dolge zimske večere. Končni rezultat pokala: na prvem mestu je končal László Soós, na drugem Norbert Dončec, tretji je bil István Svetec, četrti pa István Lovenjak. LRH porabje.hu Romanje v Slovenijo TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Ob stoti obletnici fatimskih prikazovanj se je kakih petdeset romarjev iz Monoštra in Slovenske vesi napotilo v Slovenijo. Romanje je organizirala slovenska manjšinska samouprava s pomočjo slovenske zagovornice v madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss. V cerkvi Kraljice miru na Kureščku je sveto mašo daroval gospod Franc Režonja, škofov vikar za narodnosti škofije Murska Sobota. Romarji so si tekom dneva ogledali cistercijanski samostan v Stični, ki je bil ustanovljen leta1135, in obiskali cerkev Marijinega vnebovzetja na Bledu. LRH Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Nega duše Negujmo svoje duševno zdravje, tako bo bolj zdravo tudi naše telo. To je bilo sporočilo predavanja dr. Beáte Sziklai, ki se je odzvala vabilu kluba Harmónia in Zavodu za razvoj zdravja iz Monoštra. Z obiskovalci se je pogovarjala o psihosomatskih obolenjih, o njihovih vzrokih ter preventivi. LRH