THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za rtro in narod — sa pravico in rettieo — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE »V. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovanom organizations.) STE V. (No.) 136. CHICAGO, ILL., TOREK, 17. JULIJA —? TUESDAY, JULY 17, 1928. veafiin , —J TI NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. * LETNIK XXXVII. BrooKhart podpira Hooverja. - Razmere v Jugoslaviji V KORUZNEM PASU SE JE PRIČELO S KAMPANJO ZA HOOVERJA. — FORD SE JE PRIDRUŽIL KAMPANJI ZA REP. PREDS. KANDIDATA. — V CHICAGU JE DOBIL SMITH PRI ''SLAMNATIH VOLITVAH" VEČINO. Des Moines, la. — Senator Smith W. Brookhart je v tako zvanem koruznem pasu pričel s kampanjo za Herbert Hooverja. republikanskega predsedniškega kandidata. To je nekaka protirevolucija napram farmarskim skupinam, ki niso liile zadovoljno v Kansas City 7 republikansko platformo in {o podpirale Al Smithovo nominacijo v Houston«. Brook-' i rt obljubuje. če bo Hoover i voljen predsednikom, bo za r itev farmarskega vprašanja oril več nego Smith. Farmaraki voditelji so pa drugačnega mnenja in ne po-j ga.j o bogzna kakšne važnosti j ■ tnmkhartovi revolti. Trdijo, j i,t je Brookhart voditelj brez j nade ,to je, da nima prista-J v, ki bi mu sledili. Večina, rmarskih voditeljev je za to, • i I>i se počakalo, kaj bosta^ ivedala na kampanjski turi. • d sodniška kandidata — Al! •lith in Hoover. V splošnem! . lisi med farmarji, da bodo j i Ipirnli Smitha: smernica sedanje administracije bo, če bo Hoover izvoljen predsednikom »stala ista. ki pa farmarjem ni 1»o volji, kajti samo obljube prašanja za odpomoč farmarjem ne bode rešile. Washington, D. C. — Henry j Ford je sprejel podpredsedni-! tvo narodnega komiteja za; llooverjevo kampanjo in je ob-ljubil, da bo delal za njega. Voditelji kampanje so mnenja, • ia jim bo pri njihovem delovanju veliko pomagalo ime kralja avtomobilov. Chicago, III. — Pred kampanjska tako zvana "slamnata volitev" v Chicajru je pokazala, da ie velika večina za Al Smitha. V soboto je glasovalo nad milijon osel); rezultat je il povoljen za Smitha. Tako glasovanje sicer nima nobenega pomena, vendar se vidi približno komu je naklonjeno ljudstvo. -o—- ylada ekspertov ¥ jugoslaviji. / železniška nesreča devet mrtvih. Berlin, Nemčija. — V bližini Nordhausen v TTarz gorovju ie vlak zadel v motorni bus. v katerem je bilo veliko število izletnikov. Devet oseb je bilo na mestu ubitih, 28 pa je ra-] njenih. Med slednjimi je več takih, za katere ni upanja, da bi okrevale. Variava, Poljsko. — Slična nesreča se je pripetila v soboto V bližini Bialystoka. Rusija, kjer je na križišču vlak zadel v bus; deset oseb je bilo na mestu mrtvih, osemnajst je za-dobilo težke in nekatere lahke poSkodbe. eksplozuškTnesreca. Berlin, Nemčija. — Iz Haas-loch, Bavarsko je prišlo semkaj poročilo, da je nastala v tamoSnji tovarni za smodnik eksplozija; štiri osebe so bile ubite in osem ranjenih. V Jugoslaviji mir vzpostavljen. — General Hadžič na čelu nove vlade. — Policijski načelnik v Belgradu napaden. —o— Belgrad, Jugoslavija. — Kakor zatrjujejo, je končana kriza, ki je nastala radi tragedije v Narodni skupščini dne 20. junija, ko sta bila ustreljena dva hrvaška poslanca in štirje drugi so bili ranjeni. Poročilo se glasi, da je Jugoslavija dobila vlado, kateri na čelu je general Stepan Hadžič. Hrvatska stranka je torej prenehala z opozicijo in obljubila, da bo podpirala "kabinet eksper-j tov", v katerem bodo imeli Hrvati ravno toliko zastopnikov kakor jih imajo Srbi. Tudi Slovenci bodo v novem kabinetu zastopani. General Hadžič je bil vojni j minister v prejšnji vladi in v. Davidovičevem kabinetu let«*1 1919. Vsi drugi ministri so v sedanjem kabinetu popolnoma, novi. Kakor pravijo, je Hadžič osebni prijatelj kralja Ale-ksandra. V petek je bil napaden v svojem uradu belgrajski policijski načelnik Lazarovič. Na njega je streljal Ivan Momči-Iov, član macedonske revoluci-jonarne organizacije. Zdravniki upajo, da bo Lazarovič o-kreval, napadalec pa, ki je po napadu tudi sebi pognal kroglo v glavo, se bori s smrtjo. Člani macedonske revoluci-jonarne organizacije imajo pravila slična anarhistom. Oni, ki je določen, da spravi s pota kakšno osebo, mora to storiti, J tudi če sam potem pade. Macedonci, kakor znano, so I deljeni v dve skupini. Najmočnejša je skupina federalistov, ki bi radi pristopili k slovanski federaciji z Jugoslavijo, in druga manjša skupina je za avtonomijo, Ie-to podpira Italija, federaliste pa Jugoslavija. -o- MARINKOVIČ O ODNOSA-JIH NAPRAM ITALIJI. Bukarešt, Romunija. — Dr. Marinkovič je pred odhodom v Belgrad rekel romunskim časnikarjem, da glede albanskega vprašanja pozna samo one pogodbe, ki so registrira-n pri Društvu narodov. Če razen teh pogodb med Italijo in Albanijo ni nobenih tajnih pogodb, potem veruje na možnost stalnih dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija je, da dokumentira svojo voljo za mir, že na tem, da ratificira nettunske konvencije. On, kot zunanji minister, stoji in pade z usodo teh konvencij. Dr. Marinkovič se je izjavil še o vprašanju srednjeevropskega Locarna. Rekel je, da je med državami male an-tante že obstojal Locarno, Še preden se je ta beseda rodila. Temu Locarnu sicer ne pripada Nemčija orienta, to je Ma-djarska. Če pa je Madjarska pripravljena prevzeti nase one PODLAGA ZA MOST ČEZ HUDSON REKO GOTOVA. Te dni so dovršili podstavek, kjer bo stal novi most čez Hudson reko od 170. ceste v New Yorku do Fort Lee v New Jersey. Most, ko bo dovršen, bo najdaljši in najvišji na svetu. Iz Jugoslavije* M' DOGODEK V NARODNI SKUPŠČINI MORA PRINESTI BOLJŠE ČASE HRVATOM V SKUPNOSTI S PREČAN-SKIMI SRBI IN SLOVENCI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. letalske nesreče. Letalo treščilo na ulico; tri o-sebe so bile ubite. — Naili so steklenico v morju, v njej listek, ki pove o tragediji francoskih letalcev. —o— Palacios, Tex. — Earl Prosper iz Texas City, Tex. in dva potnika so prišli ob življenje, ko je njihovo letalo treščilo na ulico v tukajšnjem mestu in se vnelo. — V bližini Wabash, Ind. je padel na zemljo aero-plan, v katerem sta bila Charles Wenrick in Lloyd Keister. Oba moža sta bila na mestu u-bita. Wenrick je nameraval v Wabash odpreti šolo za pilote. Oba nesrečneža sta bila poročena. — V. W. Barnette, star 28 let, pilot za Texas Air Transport. ki je imel kontrakt za poštno zračno službo v Texa-su. je z dolgega časa sel na kratek polet, ki pa je bil za njega zadnji. Treščil je na zemljo in se ubil. — Iz Londona poročajo, da so na letališču v bližini Purley prišli ob življenje štirje letalci. — Na Ca-ravellas kopališču, Bahia no našli steklenico, v kateri je bil listek sledeče vsebine: "Paris Amerique, Latine, padel v morje 300 milj oddaljeno od brazilske obale. Od gladu in žeje umiran na skali—St. Roman." Roman je z nekim tovarišem 5. maja odletel iz Francije proti Ameriki, kamor pa ni prispel. -o- SMRTNA KOSA. Iz Ljubljane je prejela žalostno vest Mrs. Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd PL. Chicago, 111., da je tam preminula njena mati v starosti osemdeset let. U-mrla je 27. junija ob tričetrt na 12 dopoldne. Po njej žalujejo otroci in vnuki ter mnogo drugih sorodnikov. Preostalim naše iskreno so-žalje, pokojni blagi ženici pa večni mir in pokoj! pogoje, ki jih je izpolnila Nemčija, bo o srednjeevropski Locarno v tem smislu postal resnica. Marinkovič je izjavil: "Lahko vam zagotovim, da se k vzhodnemu Locarnu vedno bolj dvigamo. Sicer pa bi se položaj na Balkanu takoj razjasnil, če bi se velesile odrekle temu, smatrati Balkan za teren svojih intrig in če bi se vzdrževale nedovoljenega vmešavanja. KRIŽEM SVETA. — New York, N. Y. — Zvezni sodnik Moscowitz v Brook-lynu je izdal ukaz, da se uniči žganje vredno pol milijona dolarjev, katero je bilo lansko leto avgusta zaplenjeno na tihotapskem parniku Ansonia. — Montvideo, Uruguay. — Šest članov tovornega parnika Crofton Hali, je bilo prepeljanih v bolnišnico težko ranjenih. Poškodbe so zadobili v pretepu, ki se je razvil med njimi na parniku. — Mexico City, Mehika. — Iz Pueblo poročajo, da je policija aretirala Carlosa Veleza in Jose Guadalupe Osoria, znana voditelja upornikov. — Managua, Nicaragua. — Skupno se je tekom enega tedna podalo vojaškim oblastem 261 Sandinovih pristašev. Vsi ti so prosili za pomilostitev. — Croydon, Anglija. — V bližini Croydon na Angleškem je treščilo na zemljo letalo, ki se je vnelo in štiri osebe so prišle ob življenje. Pilot in e-den izmed potnikov sta zado-bila poškodbe, takoj sta bila prepeljana v bolnišnico. — Milwaukee. Wis. — Theo. Kerner, star 73 let, izumitelj, je vlil petroleja v peč, pri tem pa se mu je vnela obleka, za-dobil je tako hude poškodbe, da je umrl. — Albany, N. Y. — Proh. agenti so stikali za prepovedano pijačo v delu mesta, v katerem so prebivalci zagrozili, da se bodo branili. Ko so pričeli agenti s svojim poslom, so bili napadeni od kršiteljev proh. postave. Agent, Irwing Washburn je dobil strel v glavo in bil na mestu mrtev, njegov tovariš je pa zadobil težke poškodbe. -o- NAŠLI UGRABLJENEGA OTROKA. Miami, Fla. — Billy MacAl-lister, star štiri leta, je bi u-grabljen in starši so bili v skrbeh, da se mu bo kaj hudega pripetilo. Naslednji dan pa so sosedje v Coral Gables slišali trkanje na vrata v neki zapuščeni hiši. Sli so poizvedovat in našli tam otroka nepoškodovan nega. Billy je povedal, da sta ga tja pripeljala neki moški in ženska. mala antanta. Naročajte BajtUrsjSi «1» '«Mki tiat t AmrftJ Kako se je končala konferenca male antante. — Odkritosrčne in intimne odnošaje ima z Anglijo, Francijo in Poljsko. Bukarešta, Romunija. — 22. junija se je končala konferenca zunanjih ministrov male antante .Izdan je bil komunike, v katerem se naglašajo dosedanji uspehi desetletnega skupnega dela za evropski mir in za konsolidacijo držav male antante. Komunike pravi dalje: "Skupna politika, ki jo vodijo deset let, je omogočila državam male antante končno stabilizirati svoje prijateljske intimne in odkritosrčne odnošaje s 'Francijo, Anglijo in Poljsko ter brez prekinjenja s polno lojalnostjo zasledovati isto odkritosrčnost, intimno in končnovel javno prijateljstvo vseh treh držav male antante napram Italiji, katere političen pomen v svetu nikakor ni prenehal in se je v zadnjih letih vednobolj povečal. Po podpisu locarnskih pogodb odnošaji med državami male antante in Nemčijo nikdar niso prenehali gibati se v duhu prijateljskega sodelovanja in v istem smislu, ki je vodil tudi evropske velesile, ko so se te pogodbe sklenile za temelj mednarodnega sporazuma. Končno odnošaji med malo antanto in Avstrijo nikdar niso prenehali biti zelo prijateljski in države male antante si bodo prizadevale, da se tudi v bodoče na vseh poljih ti odnošaji razvijajo dalje na temelji mirovnega sodelovanja. Zunanji ministri male antante z največjim zadovoljstvom pozdravljajo načrt onega pakta, ki ima namen zavarovati svetu v bodoče splošen mir in ki so ga predlagale Združene države ameriške. Države male antante bi bile srečne, če bi plemenito sodelovanje ameriškega naroda doseglo uspeh ter so pripravljene prožiti načelom tega načrta svojo polno moč.*' — Mexico City, Mehika. — Kapitan Emilio Carranzo, o katerem je bilo poročano, da je z letalom priletel iz Mexico City v Washington, kjer je bil od velike množice pozdravljen, se je na povratku proti Mehiki smrtno ponesrečil. Izjava Štepana Radiča. Beograd, 30. junija. — Poslancu Čajkovcu, ki je danes posetil Štepana Radiča, je podal Radič za "Narodni Val" sledečo izjavo: "Kadar ljudje česa ne razumejo, pravijo, da je bil slučaj. V mojem slučaju pa o tem ne more biti govora. V strašnih dogodkih dne 20. junija se čisto jasno vidi roka božje previdnosti. To se zrcali tudi iz vseh ostalih dogodkov, ki ^o sledili krvavemu umoru v Narodni skupščini, kar dokazuje, da tudi nad celokupnim hrvat-j skim narodom bdi božja previdnost. Sedaj se jasno vidi. da bomo mi Hrvati nerazdruž-no duhovno ujedinjeni z našimi (prečanskimi) Srbi in morda tudi s Slovenci, končno rn-šli v javnem življenju ono pravico in tako svobodno področje mirnega dela in vsestranskega napredka, kakor smo jo že imeli svoje slavne preteklosti in kakor smo tudi tekom zadnjih 10 let s svojo narodno in človečansko politiko zaslužili." Nato je govoril Štepan Radič o vlogi kirurgije in preventivne higijene v svetovni voi-ni, ko sta milijonom ranjencev rešili življenje. Govoreč o svojem zdravljenju je Radič naglasih da jim država ne da na razpolago dovoljnih sredstev, da bi se lahko svojemu znanju primerno udejstvovali in izpopolnjevali. Končno je naglasM, da je u ver j en. da bodo posledice krvavega zločina ostale samo na krivcih, hrvatski narod pa bo. mnogo bolj enoten kakor doslej, ob katerikoli priliki, združen z našimi Srbi izvršil one naloge, ki mu jih je namenila božja previdnost. -o- Pri kopanju utonil. V soboto SO. jun. popoldne so našli kopalci v Retečah na Gorenjskem neznano moško truplo oblečeno le v kopalne hlače, iz česar se da sklepati, da je neznanec utonil pri ko-4panju. O skrivnostni najdbi so bili obveščeni orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo. Baje gre za nekega. 19 letnega delavca Razborška iz Ljubljane, ki so ga že štiri dni pogrešali. -o- Tragična smrt mladega slovenskega oficirja. Dubrovnik, 30. junija. — V kotorski vojni bolnici je umrl včeraj po operaciji na slepiču Ervin Grego, Slovenec iz Istre, letošnji najboljši dijak TU. razreda pomorske vojne akademije. Pred par dnevi je prešel v Kotor, rfjer biva tudi njegova rodbina. Med potjo je obolel ter so prepeljali v vojno bolnico, kjer je bil operiran. Ko je admiral Priča na križarki "Dalmaciji" dospel v gruško luko so mu predložil! brzojavko o težki bolezni mladega Grega. Admiral Priča Je takoj odpotoval v Kotor ter je na smrtni postelj'i izročil Gregu ukaz o imenovanju za oficirja ter častno sab- ljo kol dar kralja, ki mu je bila podarjena kot letošnjemu najboljšemu učencu na akademiji. Nocoj so s križarko ' Dalmacije)" od pluli vsi gojenci in novi poročniki pomorske vojne akademije v Kotor. da prisostvujejo pogrebu svojega pokojnega tovariša. -o- Umor zaradi ljubosumnosti. V znanem kopališču Palič pri Subotici se je na Vidov dan odigrala krvava ljubavna drama. Trgovec Marko Bošnjak je iz lovske puške ustrelil ljubimca svoje žene Ivana Andrase-viča, ki se je takoj mrtev zgrudil na tla. Bošnjaka so orožniki aretirali. , -o- Demonstracije proti naši zastavi v Zadru. •Tugoslovenski konzulat v Zadru je na Vidov dan razobesil na konzulatu jugoslovensko zastavo. Kmalu se je začela zbirati pred konzulatom skupina fašistov, ki so burno zahtevali. naj se zastava odstrani, čes da pomeni provokacijo. Konzul je o tem obvestil pre-fekta in ga prosil varstva, na-knr je prišel pred poslopje oddelek karabinjerjev in ostal tamkaj ves dan. Fašisti so o-stali delj časa pred konzulatom ter beležili imena onih Ju-goslovenov, ki so prišli čestitat ob priliki narodnega praznika. -n- Oklofutani italijanski provo-katerji. Tz Splita poročajo: Pred trgovino Cuine v Splitu sta se v petek 29. jun. zvečer ustavila dva Italijana iz Italije ter motrila napis firme, ki je bil oh priliki demonstracij razbit. Lastnik tvrdke jima je pojasnil vzrok, na kar sta Italijana s povdarkom izjavila: "Potr-pite še mesec ali dva, pa bo tudi vam zasijala svoboda". Neke gospe-domačinke, ki so bile navzoče, se na to provokacijo oba Laha oklofutale. Provo-katorja sta se izgubila v italijanski konzulat in ju ni bi!o več na spregled. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Hd Vaša denarna pošiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako se poslužite naše bank«. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii* Hali po teh-le cenah: 500 Din_________ „$ 9.35 1.000 Din - 1&40 2,500 Din - 45.75 5,000 Din - 91.00 10,000 Din______ - 181.00 100 Lir__________________ ....$ 6.00 200 Lir ___ 500 Lir 27.75 1000 Lir .____________ 54.50 Pri večjih svotah poseben po post. Poitnina j« v teh cenah f« vrat«. Zaradi nestalnortl cen Je namoto£a vnaprej cene določevati. MarodajM •o cena dneva, ko denar sprejmeno. Nakazila s« Izvršujejo po ooM af pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI t POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Plma In poliljka naslovita oai zakrajSek a Cesaric, 4M W. 42ad ST„ NEW YORK. & g AMKRIKANSXI KOVINI Torek, 17. julija 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in na jftfarajii slovanski list v AmarikL Ostft&ovljftn leta ICfL Ishsjs mk dan rastm nadeli, po-| ncdeijkoT in datvor po praznikih. Itdaja in tiaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov urednifttva in oprava. 1849 W. 22nd St., Chicago, lil. Telefon: CANAL 009S Za celo leto Za pol leta Naročnina: 45.00 . 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________$6.0C Za pol leta_________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 009S Subscription: For one year ___.... ..... For half a year 45.00 2.50 Chicago, Canada and Europe: I For one year_________$6.00 For half a year__________3.00 POZOR.-—Številka poleg vašega naslova na listu inači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker B tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena *a hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Cas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Tržaški kompromis - popolna kapitulacija. Kompromis glede Zadružne zveze v Trstu je presenetil slovensko javnost v Italiji in izven nje, ni pa mogel presenetiti globokega poznavalca razmer na Primorskem In miselnosti slovenskih voditeljev v Trstu. Ljudje, ki so zrasli v velikem trgovskem mestu, kamor se stekajo-najrazličnejša plemena iz srednje Evrope in bližnjega vzhoda, da sklepajo kupčije in kompromise, v mesto, ki še ni dalo slovenskemu narodu res pravih slovenskih mož, taki ljudje, ki so že deset let sem navajeni na stalno popuščanje, pač niso mogli zravnati svojih hrbtov in neustrašeno pogledati kolovodjem primorskega fašizma v obraz: Fran gar, non fleetar! Tržaški kompromis leži v liniji vso povojne politike vodstva tržaških Slovencev. Priznati je treba, da so razmere na Primorskem težke, naravnost neznosne. Program fašistovskega režima je znan, znane so ambicije voditeljev primorskega fašizma, ki ne poznajo skruplov. Istrskim, tržaškim in goriškim fašistovskim tajni-1 om diši denar slovenskega kmeta, zahotelo se jim je po lepih domovih slovenskih zadružnih organizacij, lavorik bi radi iz rok rimskega diktatorja na večer pred volitvami. Jasno je, 50 milijonov, a 1. 1850*429 milijonov duš. Poslej se število ni več znatno izpreminjalo: 1. 1023 je cenila kitajska poštna uprava prebivalstvo Kitajske z Mandžurijo na 438 milijonov. Vojna, .bolezni in lakota zadržujejo prebivalstvo v mejah, ki jih postavljajo naravna in tehnična pomožna sredstva. Z Mongolijo in Kitajskim Turkestanom — brez Tibeta — obsega celokupno kitajsko o-zemlje približno 2400 milijonov juter zemlje, tedaj skoraj tretjino več nego Združene države. 47 odstotkov te zemlje je presuhe odnos.no brez dežja in zato neuporabne za kmetijstvo, a 5 odstotkov leži v premrzlem podnebju. Od ostalih 48 odstotkov je približno 14 odstotkov pregoratih, 5 odst. pa prepeščenih. Ostane torej od celokupnega kitajskega o-zemlja samo 29 odstotkov za poljedelstvo. V Združenih državah je 51 odstotkov plodne zemlje. Obdelane je pa na Kitajskem samo 180 milijonov juter zemlje, torej samo 26 odstotkov zemlje, ki je za poljedelstvo uporabna (v Združenih državah 39 odstotkov). Odkod to čudno dejstvo, da je na Kitajskem. kjer je prebivalstvo tako zelo odvisno od naravnih pomožnih virov, mnogo manjši del za poljedelstvo uporabne zemlje obdelan, nego v Združenih državah, ki je še v svojem pijonirskem razvoju? Za-jkaj leže na Kitajskem še velike površine zemlje neobdelane? Celo v bližini mest in na mestnem ozemlju, kakor n. pr. 1 Nankingu. najdemo neobdelana zemljišča. Vzrok temu jc pomanjkanje strojev in moči. Teh 520 milijonov juter kitajske zemlje, ki bi bila še uporabna za kmetijstvo, so slaba tla ali pa svet. ki leži predaleč od železniškega prometa. Brez poljedelskih strojev in razmeroma velike množine sile se na r-labi zemlji ne da prideluti toliko, da bi se mogla družina preživljati na njej. Če bi se začela pusta zemlja s stroji obdelovati, bi dobilo nekaj ljudi dela in ne bi bilo pritožb. Drugače pa bi bilo, ako bi se začeli uporabljati stroji na riževih poljih na južnem Kitajskem ali na pšeničnih poljih v severno-kitajskih predelih. Vendar priča dejstvo, da uvažajo Združene države skoraj vsako leto na Kitajsko pšenico in včasih celo riž. da bi se stroji na riževih in pšeničnih poljih na Kitajskem gospodarsko zelo obnesli. Toda na drugi strani bi pa imelo dejstvo, da bi stroj izpodrinil človeško delo na že obdelanem svetu, resne gospodarsko-soci-jalne posledice, tako da bi se smela taka gospodarska izpre-memba izvesti le z največjo premišijenosljo. Ako bi se mestne industrije ne razvijale dovolj hitro, da bi zaposlile tisti del kmetskega prebivalstva, ki bi zaradi modernih poljedelskih strojev izgubil delo in kruh, kakor se to dogaja sedaj v Združenih državah, pott m bi najbrže milijoni ljudi u-mirali za lakoto. Kitajska bo rešila svoje soci-jalno vprašanje, kadar se bo njena industrija tako hitro razvijala. da bo število potrebnega industrijskega delavstva hitreje naraščalo nego celokupno prebivalstvo, da bodo torej mesta zahtevala večjega dotoka z dežele, nego bo tamkaj delavnih moči preostajalo. -o- Opozarjajte svoje prijatelj® in znance na zanimive povesti V "Arnerikanskem StOvenctlt" N \ PRODAJ, novo 1 nad«tr. poslopje. 5-5 sob. furnace lit., lota 35x125; malo vsoto takoj, ostalo na ..!>rnkr. M. Sim uiulza, 6459 Archcr Ave. — Phone Prospect 7035. t.t Zastopniki narodov so ga otrplo poslušali. Rumeni obraz Hata Jyroshija se je mrzlo smejal zboru ko kak Budov kip. — Izjaviti pa tudi moram, da japonski narod, saj je njegova kultura starejša in bolj človeška, ko kultura bele rase, ne bo zlorabljal one izjemne moči, ki mikadu polaga v roke hegemonijo narodov sveta in vseh morij. Japonska je v tem trenutku gospodar sveta, toda zvesto bo služila o-srečujočim interesom človeštva, dokler ne bo videla sovražnega kljubovanja nasproti svojim pravicam in poštenim namenom. Prvi pogoj Japonske je, da dajo Zedinjene države primerno zadoščenje. Le na tej podlagi moremo razpravljati dalje . . . Mr. Sraoling. je nervozno vstal. — Razpravo moremo nadaljevati le v slučaju, da cesarska vlada zasede električni stroj Mr. Mutsuhito Dsaina in poda po- se je zgodilo, upravičeno smelo sklepamo, da če dotičnik, ki je ono orožje ustvaril in ga samovoljno v osebne smotre porabil, ki meni, da stoji izven človeštva, — strelo svojega električnega stroja svojevoljno zopet lahko uporabiti nasproti drugemu narodu. Zato pozivam spoštovano zastopstvo japonske cesarske vlade, naj prevdarijo važnost moje prošnje z ozirom na človeštvo in naj takoj storijo potrebne korake, da se orožje, ki nikakor ne spada v krog modernega kulturnega svetovnega življenja, zasede . . . V zbOru je zašumelo odobravanje. Japonci so nepremično sedeli na svojih prostorih. Rumene sfinge. Predsednik lord Brattdbury se je obrnil proti Hati Jyroshu: — Gospod, vi ste v imenu vlade izjavili, da se je zgodilo uničenje San Francisca t»nftrn 1 i-t * . u .------ ----------------------------\brez vednosti in volje Japonske, iz česar nutku uničila ves kontinent in bi ga tudi polno garancijo, da se katastrofalni napad, naivno sledi, da se japonska vlada ne lahko pogrezmla v morje obenem s tistim ki je uničil San Francisco, ne ponovi, do- istoveti Z onim človekom, ki je v za*lep- gotovim plinskim regulatorom in vso ob- kler se razprava na medsebojno zadovolj: Ijenosti s povzročitvijo grozne katastrofe lastjo ... Ali verjamete, gospodje? stvo obeh držav ne zaključi. Iz tega, kar v San Franciscu izvrSil uboj množice Pro- sim vas, intervenirajte pri vladi, da se u-pravičeni želji Zedinjenih držav — že tudi v interesu povoljnega uspeha naše razprave — takoj zadosti . . . V tem trenutku je vstopil brzojavni u-radnik v Dreadnoghtu in je Mr. Smolingu predal radiobrzojav Zedinjenih držav. Vodja ameriške delegacije je obledelo skočil z mesta. — Japonec zopet preti, da v oseminštiri-desetih urah uniči San Francisco, Chicago, Philadelphijo in New York . . . Prosim, da se električni stroj takoj zasede! Nastala je panika. Predsednik je z zvo-nenjem pomiril krik. — Mr. Hata Jyroshi, kaj pravite k temu? Cl ani japonske delegacije so se spogle-dali. — Naj bo, — je mirno prikimal Hata Jyroshi. — Ukažem, da se zasede . . . (Dalje.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Torek, 17. julija 1928. AMKRIKANSKI SLOVEWEC TEDENSKI KOLEDAR. 22 Nedelja — Sv. Marija Magdalena. 23 Ponedeljek — Sv. Apolinarij. 24 Torek — Sv. Frančišek Solanski. 25 Sreda — Sv. Jakob. 26 Četrtek — Sv. Ana. 27 Petek — Sv. Pantaleon. 28 Sobota — Sv. Nazarij. Raznoterosti. Rev. K. Z.: OSMA NEDELJA PO BINKOŠTIH. 8. pobinkoštna: Prilika o krivičnem hišniku. (Lk. 16, 1-9.) Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla apostola Rimskim kristjanom, H. poglavje, 12. do 17. vrste. Zgodbe stran 929. Ne samo žalostne posledice greha in sreča pravega krščanskega življenja nas mora siliti d a se varujemo greha, da ne služimo mesu in da živimo krščansko življenje in služimo svojemu Bogu z dušo in telesom, temveč, je še drugi uzrok, ki nas k temu sili — volja božja. "Nismo dolžniki mesa", kajti ini mesu nismo nič dolžni. Ni ono naš gospodar ker je samo sestavina prahu in prsti zemlje, iz katere je hrana, katero vži-vamo. Da. še več. "Ako bomo po mesu živeli bomo umrli." Nasprotno pa smo po svoji duši podoba božja. Po svetem krši ii smo pa se posebej sprejeli posinovljenje božje. Postali smo otroci božji. Tisti Bog, kateremu moramo služiti, ni tako nihče drugi, nego naš oče. Kristus nam je s svojo krvjo in smrtjo pridobil to posinovljenje, da smemo in moremo zaupno klicati k Bogu Aba, to je Oče naš, kateri si v nebesih. In za t<> nam daje pričevanje že naša duša sama, ki je po svoji naravi krščanska, ki najde edino svoje pravo zadovoljstvo v svojem Hogu. "Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Bogu," je vskliknil mož sv. Avguštin. Ako smo pa po svoji duši otroci božji, kaj je naši dolžnost (.rugega. kakor da tega s\ojega Očeta ubogamo, skušamo kolikor mogoče natanjko izpolnovati njegovo sveto voljo, da mu strežemo. da si ohranimo njegovo ljubezen in naklonjenost. Da, bolj kakor iz strahu pred kaznijo, moramo služiti Boru iz ljubezni, kakor služi otrok svojemu dobremu očetu. Ljubezen do njega mora priganjati kristjana, da vrši vsikdar in lovsodi le voljo božjo, da se ustavlja vsemu, kar je greh, kar ni nič drugega, kakor kar je proti volji božji in kar ga naravno /ali, kakor žali neubogljivost otrokova očetovsko srce. Po sv. urstu smo postali tudi nekako bratje Kristusa samega, ki je sin božji. Tako moramo primerno temu velikemu svojemu bratu v Bogu Očetu uravnati tudi svoje življenje na svetu. Evangelij je vzet iz evangelija sv. Luka, 16. poglavje, 1. do 9. vrste. Zgodbe stran .'»96. Se lepše pojasnjuje evangelij zakaj moramo služiti Bogu. < Vgavi smo? Božji, kajti on nas je ustvaril, še več, vse kar smo in kar imamo, čigavo je? Božje! Mi se nismo sami Ustvarili. Prišli smo na svet brez naše volje, se nekega dne zavedli, potem ko smo bili že najmanj pet let na svetu, da sploh nismo vedeli, tla smo. in odšli bomo brez svoje volje, da, pro-;i svoji volji takrat in tako, kakor bo Bog hotel. Zato pa kaj smo drugega, kakor ''hišniki" božji, oskrbniki božjega premoženja, ki obstoji iz naših dušnih in telesnih zmožnosti, iz našega svetnega premoženja in služb, ki jih imamo v življenju. Kot taki pa toraj ne smemo in ne moremo poljubno razpolagati s tem božjim premoženjem, ne smemo ga rabiti v drugo, kakor v to, da ga upravljamo, vodimo in tnno-; inio za tistega, ki jo njegov lastnik, Bog. Odgovorni smo svojemu Bogu za vsak svoj korak, za vsako svojo misel, za vsako ht'«cdo, za vsak trenutek življenja. "Daj odgovor od svojega hišnikovania zakaj posehmal ne boš mogel gospodariti!" bomo culi vsaki izmed nas ob koncu svojega življenja, To božje premoženje pa zapravljamo, ako ga ne porabimo za lastnika in po njegovi volji. In za tako zapravljanje nas bo poklical (lospod na strog odgovor. "Kaj čujem to od tebe-?" Ti moje premoženje zapravljaš? C), koliko dobrega človek lahko stori v svojem življenju, dobrega za se, za svojega bližnjega in za svojega Boga. Koliko priložnosti imamo vsi dan na dan, da se obogatimo z milostmi, katere nam tako obilno deli nebeški Oče. Koliko priložnosti se nam nudi neprestano, da lajšamo bedo svojega bližnjega, mu sladimo življenje, mu pomagamo v potrebah, sode-Ijujemo pri delu usmiljenja in ljubezni. Koliko lahko storimo za Boga vsak v svojem stanu, vs'ak v svoji starosti, vsak v svojih razmerah! Koliko lahko pomagamo za napredek božjega kraljestva na zemlji! Pa porabljamo vse te prilike v to, kar so nam dane? "Kaj čujem to od tebe"? Ti zapravljaš božje premoženje? Veljajo morda stroge in očitajoče besede našega nebeškega Gospodarja tudi nam. Zato nas današnji evangelij z zgledom tega hišnika navdušuje, da vsaj za naprej začnemo drugače upravljati to božje premoženje. Kakor on.recimo tudi mi sami pri sobi takoj sedaj-le: "Kaj bom storil, ko mi moj Gospod odvzame hiševanje? Kopati ne znam, vbogajme prositi se sramujem"? Začnimo premišljevati svoje razmere, s\ >je zmožnosti, svoje prilike delati dobro in sklcnimo, da bomo v prihodnje mislili samo na to. kako si bomo s premoženjem božjim veliko bogastva za Boga pridobili z dobrimi deli pri vsaki priložnosti, ki se nam ponudi. Zlasti, ako nas je Bog blagoslovil s svetnimi dobrinami, s svetnim premoženjem, "delajmo si prijateljev s krivičnim mamo-liom"! Delajmo dobro, delimo obilno miloščino! Tako bo tudi nas pohvalil ob koncu našega življenja naš Gospodar, da smo modro storili. Amen. _ POZOR ROJAKU - Spodaj podpisani uljudno naznanja občinstvu v Chi-cagu In okolici, da je prevzel od Mr. Vidmarja, Willow Springs, 111., "grove", ki je rojakom znan za prirejanje piknikov. Kakor doslej, tako bo še nadalje ta prostor na razpolago cenjenim društvom za prirejanje izletov. Se uljudno priporoča: ANTON KEGL, WILLOW SPRINGS, ILL. OB MRLIŠKIH GRMADAH V INDIJI. in noge so samo še očmjene od dima. Mož jih skrbno porine Bemhard Kellermann poro-, "a To.J? ^nja ljube- ča v "Berliner Tageblattu" o' bef k' '*k»že 3XV0J1 zenl prizorih pri sežiganju mrličev ln te,J dolžnost!, da sežge svoje v Benaresu • I umrle, se ne more odtegniti ne Po ozki ulici, ki vodi do' kuU "e kne2J T" ni njenega Gangesa, hite mimo tropov' P°«r«b?«» drustv«> k*b,'M?»-beračev, menihov in svetih bi-!* plac.llu Povzelo to delo. kov _ štirje nosilci. Na ramah! Kdor nima sorodnikov, ga pose jim ziblje ozka lestev iz'. kopljejo sosedje ali prijatelji, bambusovih stebel. Na lestvi Je tujec, mu izkaze to zad-leži nekaj iztegnjenega, v belo Jjubavkdorkoli. plato zavitega, ki pri vsakem1 ^oc in dan gore mrliške gr-nerodnem koraku odskakuje.l made ' po, r.ekl, ?a Plovejo co1' Mrlič! - Glava in prsa so po-j™' Pod 3olncmkj sede "WW* barvane s še svežo žarečerde- c?n,k.'' namazanl. 9.PePelom, čo barvo. 2ena. Nesejo jo mož,I otrocl.se * bl,Žln' ls?ra;'° » sin. brat in prijatelj, nepresta-i 'Tod«n tam pride po no z velikim glasom ponavlja-1 •'t.?pn,cah. katerl jzmed 8™tlh joč: "Rama, rama, satva hai!'\ lj,koV.1m lsce med, 5rmadaml „j:„ „ „„,. zelenih povez, s katerimi so — Kamovo ime je edino resni-'.... . . .... I bili privezani mrliči, ali pa od- ° "'Preko par strmih stopnic so! padke zeIenjave- ki 'ih naPIa" dospeli na cilj: Ganges vali v vila Ganges. Tod irt tam pride i i • • j i • tudi kak lačen pes in vtakne daljavo svoje rumene vode, kit , , , „ .. nos v dim ali grebe po pepelu, se bleste v solncu. Okoli nc , , . , . Ge ga ugledsjo, ga zapode, tc- velikega trga se vrste tempi ii z galerijami in stopnicami, na trgu pa se dvigajo grmade, na katerih dogorevajo mrliči. To je Jalsain Ghat, sežigališče svetega mesta Benaresa. Se par urnih korakov in nosilci snamejo breme z ramen in polože nosilnico poševno v reko, tako da voda obliva no-jre pokojnice. — Vdovec zajame s perisčem vode in oblije 7 njo mrliču glavo in prsi. Sedaj je najnujnejša stvar opravljena — Gangesova voda je zmi-la s pokojnice vse nečisto, tako da more njena duša mirno oditi na oni svet. Mož ima glavo gladko obrito — šop las je ostal le na temenu. Okoli ledij ima ovito čisto novo rjuho, ki jo sme nositi samo ob tej priliki. Čim je žena izdihnila, je moral hiteti: obriti si glavo, okopati se in si oviti rjuho, nato pa takoj z mrličem na sežigališče. Čez dve. največ tri ure po smrti mora biti mrlič na grmadi. V bližini sežigališča so zaloge drva; tri do štiri stote lesa zadostuje za berača kakor za kneza. Tik ob bregu je prost majhen prostorček med grmadami. Tu začne mož pripravljati grmado za svojo mrtvo ženo. Skrbno polaga polena podol-gem in počez, zmerom višja je grmada. Na vrhu napravi po-dolgasto vdolbino. Sedaj zane-so nosilnico tik do grmade in odvežejo mrliča, ki je bil z vrvmi iz zelene trave privezan na lestvo ter ga polože v vdolbino na vrhu grmade. Preko njega polože par polen. Preko grmade mole noge in glava v ovojih. Grmade so pičlo 1 in pol metra dolge ter tri metre široke in ravno tako visoke. Iz bližnjega templa pride svečenik, z rjuho okoli ledij. Poleg mrličeve glave postavi majhno luč, vzame sveženi suhega ličja, ga prižge na luči, se dotakne z njim mrličeve glave in gre nato. mrmrajoč molitve, sedemkrat okoli grmade. Ob mrličevi glavi se vselej za trenutek ustavi in prikloni. Nazadnje vtakne goreči šop v grmado in gre. S tem je ves mrtvaški obred končan. Nobenega zvonenja, nobenih glasnih molitev, nobenega nagrobnega nagovora, pa naj bo na grmadi ubog kuli ali kak knez. Sedaj se začne moževo delo. Hitro položi na že dogorevajo* či svečenikov sveženj nove šope suhega ličja, potakne po-vsodi v grmado trske in poskrbi, da začne grmada povso-di enakomerno goreti. 2e obli-zavajo ognjeni zublji mrliča, ki mu ovoj hitro pregori. Sedaj se mož nekoliko u-makne od grmade in počene na tla. Okoli njega žde otroci in sorodniki, mirni in tihi, le tu in tam je slišati tih jok. Mož opazuje grmado in vsak hip polaga dišeč les in potresa su-polaga dišeč let in potresa surovo maslo. — Grmada žari. Mrlič začne goreti; najprej z gore ledja in prsni koš, glava da brez razburjenja. Ob zidu templja stoji nekaj skromnih kamenov, ki jih nihče nepoučen niti ne opazi. Napisi so zbledeli in zabrisani. To so spomeniki žena, ki so se dale ob smrti svojih mož z njimi vred sežgati. Ta običaj je angleška vlada prepovedala, toda zelo proti volji domačinov; kajti tudi izobražen Indijec veruje, da zveze med možem in ženo tudi smrt ne sme pretrgati. Se pred kratkim je hotela neka žena z možem na grmado. Ob tej priliki se je zbrala tolika množica, da se policija spričo ljudskega razpoloženja ni upala nastopiti. Žena je pa že vsa ožgana padla z grmade na tla, kjer je ležala več ur, ker se je nihče ni upal dotakniti. Umrla je čez par dni. Površen gledalec bi sodil, da je mir, ki ga kažejo sorod- niki na sežigališčih, posledica brezsrčnosti in ravnodudnosti. Toda vdova, ki se da z možem sežgati ?V Gayi, nekaj dni od Benaresa ,sem doživel nepozaben prizor. Na produ reke je bila pripravljena grmada, mrlič je ležal na njej, moški so ždeli na tleh. Tedaj so prišle preko proda tri ženske, zavite v rjuhe, tesno objete. Z ohri-pelim glasom so hrabro pele žalostinko. Nenadoma pa se je zgrudila ena izmed žensk — žena pokojnika in glasno za-ihtela. Ostali dve sta jo dvignili in opirali. Par korakov nato se je zgrudila pokojnikova mati, ki sta jo sedaj drugi dve dvignili. Tako so se žene, opotekajoč se in druga drugo opirajoč, bližale grmadi, ihteč in tožeč, a vedno znovo poizkušajoč, da bi pele žalostinko. Dospevši do grmade, bi bila morala žena mrtvemu možu čelo prevleči z rdečo barvo, znamenjem zakonske zveze. Toda zgrudila se je in opirati so ji morali roko, da je ihteč in tožeč, opravila svojo dolžnost. Sedaj je bila vdova, ostrižena brez nakita, sama; življenja je bilo zanjo konec. Molčeč in tih sedi naš vdovec na stopnici in pazi na svojo grmado. Pretekla je ura in truplo je zgorelo. Vročina je neznosna. Skrbno zagrebe mož žrjavico skupaj. Sedaj je končano. Nje, ki je z njo živel toliko let, ki mu je rodila otroke in mu bila draga kot žena in mati, ni več. Počaka še toliko, da žrjavi-ca ugasne. Potem zbere pepel, spravi v žaro in pogrezne v Ganges. Tje, odkoder je po-kojnica prišla, kajti "Ganges" je mati vsega, kar živi. -o- CHICAGO RODEO OD 28. JULIJA DO 5. AVGUSTA. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos na Soldier Field v Chicago — Rodeo, in sicer od 28. julija do 5. avgusta. Chi- cago Rodeo bo to leto vse bolj1 zanimiv, kakor je bil druga leta. Attorney General iz New Mexico bo navzoč; pa tudi sloviti jezdec Hoot Gibson, katerega vsakdo pozna, ki hodi v kino gledališča. $33,000 je pripravljenih za nagrade, zmagovalcev pri jahanju in metanju vrvi ali lase. Attorney Ge-' neral of New Mexico je pravi Cowboy in lastuje veliko rančo blizu Roswell. Tudi on se bo poskusil z drugimi z metanju vrvi. Hoot Gibson bo toraj prišel v Chicago kjer bo jezdil kakor ga vidimo na platnu. Imeli bo- mo torej videti junaka platna pred našimi očmi v areni, kjer bo kompanija snemala slike za kino, ln potrebuje, da je veliko število ljudi poleg. Zato pa so baš Chicago Rodeo si izbrali. Manager od Chicago Rodeo je Tex Austin, on je torej ravnatelj in vse se bo vršilo pod njegovim nadzorstvom. Videli bomo divje konje in bivole ter bike. To je bo četrti letni Rodeo ob michiganskem jezeru v Chi-cagu. Posebni vlaki bodo ob/s-kalce Rodea vozili v mesto in je pričakovati velikega navala. Columbia ^s* Records Made the 2Vew Way - giectrtcniiy Vira ■tonal Recording - The Records without Scratch Naznanilo! Da ust režemo mnogim našim odjemalcem, kateri so povpraševali po COLUMBIA ploščah, smo sprejeli v prodajo tudi | plošče te firme. S tem naznanjamo vsem, ki jih žele dobiti, da jih od danes naprej lahko dobe pri nas. Phene: CANAL 5903 JOSEPH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois 8e priporoča Slovencem ob čara pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili *a vse slučaje, kakor fenitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. RAZPRODAJA KNJIG • v po zmzam ceni. Skupina deve- tffctffc tih knjig za 1.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c 2.) NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c 3.) SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c 4.) Za kričanftki socijalizem. Edino socijalizcm bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizcm na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50e 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1923. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 • SKUPAJ....................$3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naše knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za snržano ceno $z.oo Knjigarna Arherikanski Slovenec 134» WEST 22md STREET, CHICAGO, ILL. NEKATERE IZMED NAJNOVEJŠIH SLOVENSKIH COLUMBIA PLOŠČ. 25082 —Bod' moja, bod' moja Nebeška žen i te v, Anton Shubel bariton. . .....7Sc 25086—Še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25071—-Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet.........................73c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let* in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir. 25077—Dolenjska polka Štajerski Landler, godba ........*................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavii 75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni sotiš, godba ................................75c 25081—Nemški valček Černiaka polka, godba ..............................................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................73c 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................73e Za vge druge plošče nam pišite po ceilik. Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške. Pri naročilih od več kakor 6 plošč damo za vsakih 5 plošč 10b igel brezplačno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1M0 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Sfnut ' amerikanski bgovenec Torek, 17. julija 1928. DzunglA — roman iz afriških pragozdov. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Seveda veste to. gospod Canler! Na to ste upali, s tem ste računali kot podjeten in premeten finančnik tistikrat ko ste ponudili o-cetu posojilo za njegov — oprostite da tako rečem ♦ — prismojeni izlet na kapverdiške o-toke, ki bi pa bil vkljub vsemu bogato uspel, da ni zaklad na nerazumljiv način izginil. Najhuje bi bili seve iznenadeni vi, gospod Canler, če bi bil oče zaklad domov prinesel. Kajti o tem ste bili pač trdno prepričani, da ne bomo ničesar našli. Preveč se razumet? na take reči! Pa ste tudi preveč dober finančnik in hladen računar. da bi bili posodili denar na zaklad, zakopan nekje na otokih za-padne Afrike, in še celo da bi ga bili posodili brez jamstva! \t> _I Prepričani ste bili, da ne bomo našli nič. In ker ste vkljub temu denar posodili, ste pač računali na drug dobiček —. Vedeli ste, da vam denarja ne bomo mogli vrniti in da nam bodete s posojilom roke zvezali. Vedeli ste. da bodete s posojilom, s takim brezupnim posojilom, najlaže dobili mene, me prisilili v možitev, ne da bi bilo na zunaj opaziti kake sile. Nikdar niste omenili posojila. Pri vsakem drugem možu bi mislila, da je to znamenje plemenitega, velikodušnega značaja, plemenitega, velikodušnega značaja. Poznam vas, bolje poznam nego si mislite! Vdala se bom, če ne bo druge pomoči. Pa treba je. da se razumeva. — čimpreje tem bolje. In enkrat za vselej!" Razvnela se je li koncu svoje govora, lahna rdečica jo je spreletavala, oči so se ji par-krat sovražno zabliskale in zadnje besede je kar vrgla Canler ju v obraz. Canler je med njenim govorom zaporedoma zardeval in prebledoval. Sram ga je bilo in jezen je bil. Mlado dekle je razkrinkalo njegove načrte in mu z brezprimerno drznostjo očitalo podlost in neznačajnost in kdo ve kake druge lepe lastnosti še vse. Pa imel je trdo kožo. In kar je bilo glavno, svoj namen I »o dosegel, to je videl. Ptičica mu ni mogla uiti. Vstal je. se namuznil prisiljeno in dejal s posmehom: '"Čudim se vam Ine! Nisem mislil, da ste taki. Prisojal sem vam več samopremagova-n j a. več — ponosa ! Seveda, povedali ste prav. Kupil vas bom. Res je, priznam. Vedel sem, da bodete navsezadnje le prišli na to. Saj ste bistroumni dovolj. Pa mislil sem. da ste tudi ponosni in da se ne bodete izdali, niti si sami sebi priznali takega ponižanja. "Toda — imejte svoja pota!" je končal malomarno. "Glavna reč je, da vas gotovo dobim. In to je končno vse, kar si želim!" Ine ni zinila besedice. Obrnila se je in odšla iz sobe. Nekaj mini"1 pozneje je pristopical profesor Port v ; j hodniku in naletel na Canlerja, ki se je odpravljal domov. Raztreseno ga je pogledal stari gospod profesor, se ustavil in zamišljen položil kazalec na čelo. "Kakor sem dejal, gospod Canler —! Saj pravim, tele mlade ženske so samo zato na svetu, da nas moške motijo v naših znanstvenih pogovorih! Kakor sem dejal, gospod Canler, moje mnenje je slejkoprej, da izhajajo pritlikavci osrednje Afrike od — Pa gospoda bankirja Canlerja je zelo malo zanimalo pokolenje pritlikavih narodov osrednje Afrike. Brez poklonov je pograbil razmišljenega gospoda pod pazduho, ga potegnil v sobo nazaj in mu v kratkih, nevolj-nih besedah razložil uspeh svojega pogovora z Ino. '.Hm hm —! Jako značilno —! Zelo značilno —!" je nevoljno majal z glavo gospod profesor in skušal nagubati čelo, oči pa so ^e mu vkljub vsem naporom smejale v tolikem neprikritem zadovoljstvu, da je skoraj gotovo opazil tudi Canler. "Saj pravim, tele mlade ženske današnjih dni pač ne poznajo več ubogljivosti —. Koj grem po njo, pa jo pripeljem sem in vpričo mene — "Hvala lepa, profesor! Za danes imam dovolj takih prizorov! Jutri se vrnem. Zastavite do tedaj svoj očetovski vpliv pri dekletu! Ponavljam vam, da ne morem več čakati! Želim, razumete, želim, da se stvar uredi še pred vašim odhodom v Wisconsin. Z Bogom gospod profesor!" "Kakor sem dejal, gospod Canler —!" je klical za njim profesor Porter. "Tale mladi ženski svet —! Saj pravim —!" Ko je Canler drugi dan prišel, Ine ni bilo $oma. In ko je tretji dan prišel, jo je našel tredl zabojev in kovčegov v polni potni pri- pravi za odhod. "Sami vidite, gospod Canler, da danes ne morem biti razpoložena za svatovske pogovore! Jutri zarana odpotujemo. Ali nas pospremite na vlak?" Canler je potihoma klel in se priduševal, da bo dekle dobil, pa če bi bilo treba za njo prebroditi Zedinjene države od vzhodnega konca do zapadnega. "Glavna reč je, da je ne pustim predolgo s Claytonom skupaj! — Koj moram za njo v Wisconsin!" Tako je umoval in ko mu je Ine voščila svoj hladni zbogom, je še za odhajajočim vlakom vpil, da jo črez teden dni obišče n? farmi. Wisconsin leži v severnem delu Zedinjenih držav. Dežela je polna rodovitnih planot in gozdov, toda precej redko obljudena. Železnic in velikih mest nima mnogo, le velike farme — kmetije — so raztresene po njej, samotne in po pol dneva druga od druge oddaljene. Ine je podedovala po materi srednje veliko farmo, polja, travnike in gozd. Posestvo ni bilo slabo, dalo se je živeti na njem, le zelo oddaljeno je bilo od mesta in železnice. Mnotro je žrtvovala Ine, ko se je preselila na samotno farmo. Vajena je bila velikomest-nega življenja, zabavnih družb, koncertov, gledališča. Vedela je, da ji bo vsega tega manjkalo v novem življenju in še mnogo drugega. Pa še več bi bila žrtvovala, samo da se reši nadležnega snubca. Canler je imel svojo banko v New Yorku, tam je tudi živel.. Iz New Yorka v Wisconsin je bilo daleč, silno daleč. Posli so Canlerja držali v mestu in Ine je računala, da bo v Wisconsinu prej mir pred njim ko pa v bližnji Baltimore. lil s časom, si je mislila, se bo stvar že dala kako urediti. Morebiti tako, da bo polagoma odplačevala dolg iz prebitkov kmetije. Ali pa se bo karkoli zgodilo —. Polna boljših upov je stopila iz vlaka. Clayton jih je čakal na kolodvoru. Posedli so v avto, na drugega natovorili razsežno prtljago in se odpeljali po valoviti, brezkončno dolgočasni planjavi proti farmi. Ine že dol^o let ni bila v Wisconsinu. Zadnjikrat je obiskala farmo, ko ji je mati še živela. Spominjala se je še, kako je bilo tistikrat. Spodaj v ravnini so ležala gospodarska poslopja in stanovanja najemnikov, gori na valoviti višini pa je stal "dvorec", materin dom. Za hišo je ležal obsežen vrt, za njim pa se je koj začel gozd, ki je segal par ur daleč v deželo. Ko se je mati preselila v Baltimore k možu, so prevzeli posestvo najemniki, hiša je ostala sama in prazna. Nihče je ni popravljal in dobro se je še spominjala izza zadnjega obiska, kako žalostna in zanemarjena je samevala na holmu. Zato je vsa začudena odpirala oči, ko je avto pridrdral v bližino naselbine. Snažna, enonadstropna vila se je belila v popoldanskem solncu vrh griča, mičen balkon poln cvetlic je kraljeval nad glavnim vhodom, široka bela vozna pot je peljala na grič. V nemem čudenju je gledala vse te izpre-membe. Mislila je na Claytona in srce se ji je krčila. . je obstal pred vhodom. Gospod Fi-lander in najemnik sta pozdravila nove gospodarje. Clayton je bil zaposlen pri stroju, profesor Porter pa se je koj lotil svojih zabojev s knjigami. To so bile njegova prva in edina skrb. Za izpremembe na hiši se ni zmenil ali pa jih menda vobče še niti opazil ni. Ine je izstopila in sama pohitela po sobah. Ko se je mati preselila v Baltimoro, je odpeljala del pohištva seboj, drugo pa so prevzeli najemniki. Sobe so o.^ale prazne. Toda sedaj —! V nemem iznenadenju je obstajala na pragih, s strahom je odpirala vrata, kamor je pogledala, povsod vse novo, vse opremljeno. Clayton je poskrbel za vse —. Po sobah novo, okusno pohištvo, zavese, preproge, povsod ličnost, udobnost, bogastvo, skrajda razkošje —. Ničesar ni manjkalo, karkoli si je mogel poželeti razvajen mestni okus, vse je bilo pripravljeno. In kako dobro je zadel Clayton njen, prav njen okus! Sama bi.si ne bila bolje izbrala! In besedice ji ni omenil Clayton. Vae je na-tihoma naredil —! Ko je pregjedala vse sobe, je hotela stopiti še na balkon. V predsobi pa je zadela na Claytona. Naročite knjige iz seznama Naših Knjig. M .35 JO _ .50 .65 .55 .30 I. POVESTI IN ROMANL Agitator. Roman. Janko Kerstnik Barvaste črepinje. Zbirka več kratkih povesti------—---— Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski —----—---- Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng ruskih pol.ian, v dveh delih. Vsak del po--------- Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me- Carski sel. Jules Verne. Povest z četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ----------—.— .75 Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest----------- .75 Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučne zgodbice —------------ .25 Detela, zbrani spili. 1. zv. Hudi časi. zgod. povest. Blage duše, veseloigra -------------------------- «70 Detela, Takini so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ----------------------- Duh v Kentervillu. Angl. prav ^ Dušica. Roman. Prvi del................$—75 Dve sliki. Fr. K s. Meško. Dve oovesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov— .45 Furij. Burna novela iz mladeniče- vega življenja ----------------------- «75 Glad. Knut Hamsiui. Roman------- 1.25 Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj-------- 1.50 Golobovi. Novela s podeželskega življenja --------------------------— 1-25 Gospodarica sveta. Avanturističen roman .----------------•---------- -60 Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča -------------- Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravljica —..............- .45 Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča— .75 Ivan Cankar, Zbrani spisi 2. zv._ 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz modernega sveta. F. S. Finžgar. Napet roman iz delav. živ- Kratke povesti ------------------- Izlet r. Broučka v XV. stoletje. Svatopluk Čeh --------------------- Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti ------ Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino -------------------------- Jaromil. Češka narodna pravljica Jernač Zmagovač. H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika _____________________________ .351 Juan Miseria. P. L. Coloma. Španska povest --------------------------- .50 Junakinja iz Štajra. Povest iz bo- • ja med katol. in prot. vero------ 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ------------------------ 1.00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ......................................... 1.00 1. zvezek: Nr.rui! pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvejfik: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci, delal, ko je krompir kradel. — Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest____________ Kazan, v ' pes. J. O. Curwood. Kanadi rniao___________ 1.50 .50 .50 ........... .20 .50 .30 ski suženj. — KrščansVa obitelj (družina). 13. svezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman_____ .60 Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman iz podeželskega življenja ........- .50 Križev pot. Roman češkega duhovnika ___________________________________ 1.20 Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja ------- .50 Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom ___________________ .75 Ljudska knjižnica. 1. in 2. zvezek. Znamenje štirih. A. C. Doyle. Zanimiva detektivska povest.— Darovana. A. Dostal. Zgodov. povest iz dobe slov. apost......... 1.25 Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja ............. .60 Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino_______ .90 Mali svet naših očetov. A. Fo-gazzaro. Roman iz Gornje Italije iz časov avstrijske vlade.___ 1.25 Malo življenje. Dr. Fr. Detela. Velezanim. pov. iz kmet. življ. .75 Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev ...____________ .45 Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več kratkih povesti ...................— .50 Misterija. G. Le Rotile. Buren avanturistični roman ...............- 1.25 Mladi gozdar. Izviren roman____ .45 Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka .............. .35 Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pioateljev^a življenja.......70 Na krvavih poljanah. Iv. Matičič. Popis trpljenja in strahot slovenskih vojakov med svetovno vojno............................................ 1.50 Na negotovih potih. Poučna pov. .30 Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta............ .35 Narod, ki izumira. Zanimivosti iz živlienja in običajev Eskimov.....25 Narodna biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. Koder. Zanimiva povest iz gorskega o- kraja ..............................................- .30 11. snopič. Za kruhom. H. Sien-kiewicz. Pretresljiva povest a- meriških izseljencev ...................30 Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .......................... .45 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ............... .30 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ________________________ .30 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika .......................- .301 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman ........................—. .45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ............30 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest ..........-......- .75 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest .30 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .......................... .30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ___________________________________30 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca _________________________ .30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože .30 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske- ga življenja _______________________ .30 1. zvezek: ■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooi PISANO POLJE OOOOOOOOOOOO _ «. J. M. Trunk Izlili i» OOOOOOOOOOOO ______________ .35 .40 1.00 .35 .35 .75 .40 .35 Kmečki punt. Avg. Senoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov--- Knezova knjižnica. 1. zvez.: A nt. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, voj- Fran- Kralj gora. Edm. About. coska povest _____1.00 Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman iz irskega življenja____1.00 Krištof Dimeč. J. London. Povest iz burnega življenja iskalcev zlata v Alaski _—________ Krištofa gtnida spisi. Vsak zvezek 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček x gore. 8. cvetek: Firhl. — Ivan. tur- Narodne pripovedke. Dominicus ________ Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ____________________ Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov ........................- Naseljenci. Ameriška povest_____ Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ___________________________________ 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja _____________________.—. Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja_____ Na valovih južnega morja. Pripovedka ___________________ Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ...... Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Nihilist. Iz ruskega življenja -____ Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev______1.25 Obrazi Ciril Jeglič. Vesele Črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice _______________________ 1.00 Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanim. pov. iz istrskega življ— Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ________-_________ 150 praktični sadjar. M. Humek. Na-.03 uk. za ladjerejce. ■ Pravila s* oliko. Okrajšano po "Knjigi o lepem vedenju"___.75 Pravoslovje. Dr. P. Grivec_ .43 1.00 .95 1.09 Nekaj opazk k Molrkovi evoluciji. (Konec.) Končno pride besedičenje in govoričenje, druge označbe taka razprava ne zasluži, o "zadnjem trenču", katerega nasprotniki evolucije baje še držijo, o — duši. Sicer se je moral g. Molek sam muzati, saj govori o — šali, in če so imeli njegovi poslušalci kaj pod kapo. so se morali enako pomilovalno smehljati, a stvar je šla poslušalcem v list sa in v Proletarcu na papir, ker poslušalci niso znali protestirati, papir pa ne more. Človek ne veš, če to čitaš, ali naj vzameš stvar od kake šaljive strani, ali pa je res mogoče, da se more kaj takega od količkaj resne strani ljudem nuditi. S kako živaljo se nihče ne more meniti. Če se toraj človek postavi na stopnjo živali, "da je razlika med umnostjo človeka in živali le v stopnji, ne pa v kakovosti," da toraj človek ni več "homo sapiens — razumno bitje", ali pa. da je žival prav enako razumno bitje, potem ni več mesta za kak količkaj resen pomenek, Smrdljive minz-me iz takega duševnega in mo-raličnega močvirja zadušijo vse. kaka resna beseda se potepta v tla, in kjer pade duševno razpoloženje na tako nizko stopnjo, veljajo besede: "Ne biser je v prascem." G. Molek je fotografiral samega sebe. ko je zapisal: "Človek je cula navad. Človek se je navadil govoriti in misliti . . Tudi papigati in za drugimi čivkati se je navadil in postal velika, kimajoča cula takih, ki o bistvu stvari, o katerih govorijo. nimajo niti kakega pojma, d a si se imajo za zelo "učene'', in streljajo okoli sebe o "stari premisi"', "okrogli stari pesni", ter "ignoranci". Ko bi bila resnica na njih strani, bi mirno razložili to resnico in strpljivo čakali, da prodere resnica na površje, operiran i e 7. ij?noranco pa jasno kaže, da je resnica daleč proč od njih. "Živali se izboljšujejo in uče, toda počasi." modruje g. Molek, in pri živalih je potrpežljiv, celo milijone let jim koncedira, ker on prav resno pričakuje, da bodo začele tudi — misliti, razumno misliti, čemu zdaj vendarle še ne more trditi. Škoda je le, da vsaj on ne bo mogel dočakati tiste pozne dobe, da bi predaval takim — živalim, in pisal v kake živalske liste, in je vse kak o prišel prezgodaj, ker predava in piše ljudem, za ljudi pa kaj takega ni. Sicer naj si pa ne domišljuje, da so kak McCabe, John B, Watson e tutti quanti, iz katerih on črpa, in za katerimi papiga brez možnosti kake lastne presodbe, kake novodobne in prej nepoznane duševne luči, kakršnih svet morda prej ni poznal, in so morebiti dozdaj živeli na svetu sami ignorantje. Že precej pred Kristom je zapisal Plinij iz močvirja rimskega paganstva: "Le človeška gizdavost bi laže za čas po smrti življenje, ko govori zdaj o neumrjoči duši, zdaj o neki iz-premembi, zdaj zopet o življenju v hadesu; kakor bi bilo življenje človeško drugačno od živalskega." Toraj so bili tedaj že taki živalski ljudje ali človeške živali, in so sedanji najmodernejši prav malo moderni v svojem — mišljenju. Pred Plinij.em pa so bili tudi že glave, pred katerimi so vsi moderni "filozofi" v resnici pravi ignorant i e. ker ne poznajo niti prvih pojmov človeškega mišljenja. Baje bodo živali začele mislili in ptice pot i po notah, kakor kak Šubelj: čas bi bil. saj vsaj ti ljudje so se popolnoma pomešali med živali. Žal, da Slovenci niti pri najhujšem norenju niso na zadnjem mestu. Dokaz so Moleko-va predavanja in tiskane razprave v Proletarcu. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! TO HOLDERS OF Third liberty Loan Bonds — .85 .50 .40 .50 .45 2.00 Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva oo ve st.___________.50 Naročilu je pridejati potrebno svoto ▼ poštnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. The Treasury offers a 3VS per cent. 12-15 year Treasury bond in exchange for Third Liberty Loan Bonds. The new bonds will bear interest from July 16, 1928. Interest on Third Liberty Loan Bonds surrendered for exchange will be paid in full to September 15. 1928. Holders should consult their banks at once for further de-tails of this offering. Third Liberty Loan Bonds mature on September 15, 1928, and will cease to bear interest on that date. A. W. MELLON, Secretary of the Treasury. Washington, July S, 1928. DETEKTIVE WORK. SECRET SERVICE, and the SCIENCE of CRIMINOLOGY lahko učite pri naših ekspertih. Pouk ie v angleščini. Za poHrohnost vprašajte med C) in 9:30 /večer in ve? 'lan v nedeljo . The University of Practical Detective Science and Crimin ,>-Inev, vrata 100 — 800 NWth Clark St.. Chicago. III. VINKO ARBANA5 Edini slovenski cvetličar v Chlcagi Phone: Canal 4340 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Vence za pogrebe, šopke za nevs* ste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav. IWm na dom. NAROČNIKOM V MINNE-SOTI naznanjamo, da se nahaja v njihovi državi naš potovalni zastopnik, Mr. John Kra-marič. Pobiral bo naročnino, obenem pa bo imel v razprodaji raznovrstne knjige in gramofonske plošče. Vsem rojakom se najtopleje priporočamo v naklonjenost in jih prosimo, da mu gredo pri njegovem opravilu prijazno na roko. Upravnistvo A. S. Proti želodčnim nered noetim nI boIjie*a zdravila se otroke. Mu«Wofnowi . ; SliCT Rojakom m priporočamo sa naročila za premog — drva in prevažanje pohiitva ob Sata selitve. Pokličite Telefon: RooMveit S2Z1. louis stritar 2018 We 2lat Plača. Chicago, 111. Vsaki 2aa ta minuto dobita flaa na telefon. FRANK B. PALACZ, pogrsbnik. LOUIS J. ZBFRAN, poaeCaik. 2916 W. »od Strast Phone: Cantf 1267, Stanovanjski Rockwall 4C82 ta W7¥L