Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 14. oktobra 1956
Štev. 235. leto 5?. (XVH.)
MARSBORSKl
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostcvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tu^i oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
K
JUTRA
n
Uničeni
13. oktobra 1936.
Krik prihaja iz Haloz in ormoško ljutomerskih goric. Vinogradi nudijo tisočerim v teh predelih eksistenco. V vinograde stavijo svoje nade in svoja upanja. Toda letos se je kakor zaklelo proti težko Preizkušenim vinogradnikom in kmetovalcem. Črna ura je odbila nad našimi vinogradi, ko je peronospora jela pokon-eavati in uničevati upapolno trsje. Že ^daj so haloški in ljutomerski ter ormoški vinogradniki in kmetovalci obupavali, s tesnobo v srcu in grenkobo v duši zroč v razdejanje po peronospori. Toda ostal ^ vendarle žarek rahlega upanja, ki je odganjal zle misli in trpke pocutke po Prvi katastrofi: lepa. sončna jesen...
Prišla je zares lepa sončna jesen, toda kmalu zatem se je zopet zeklelo in mraz, deževje in sneg so pokončali še ono, kar je še preostalo dobrega in zdravega od Peronospore. Obup in žalost sta se vselila v kmetske domačije in zidanice po Halozah, ormoških in ljutomerskih goricah. Grozdje je večinoma popokalo. Na Poedinih grozdih je ostalo komaj po dvoje, troje jagod. Kjer so lani pridelali po Sest. sedem in osem polovnjakov, ga bo letos komaj za dvesto, tristo, štiristo ali Petsto litrov. Po peronospori se je napravila in izcimila kruta bilanca: komaj dvajset do trideset odstotkov bodo dali letos vinogradi z ozirom na lansko letino. Sedaj po katastrofi prejšnjega tedna pa
•se ta odstotek znižuje na komaj pet do deset odstotkov. Kakovost, ki je prvotno še nekaj obetala, ae daje sedaj nobenega uPanja. Ubogi ljudje hitijo s trgatvijo in 'panjem sredi deževja in slabega vremena, da rešijo še tistih par jagod na grozdih, kar jih je preostalo od hudih preizkušenj bolezni in vremenskih katastrof.
Po Halozah odmeva krik obupa. Kako bodo preživeli letošnjo hudo zimo težko Prizadeti viničarji in njihove rodbine, že jtek v bedi in pomanjkanju sestradani in ,)ridko preizkušeni? Kaj bo letošnja letina prinesla haloškim viničarjem, ki so Prejemali od orala po komaj pet litrov l^ošta za obdelovanje? Kaj prinaša zima
1,1 bodočnost usodno udarjenim kmetovalcem in vinogradnikom, ki so menili, da bodo z dohodki iz vinogradov plačali zaostale davščine? Žalost in nema boja-2eti pred bodočnostjo zajema Haloze in druge vinorodne predele, kjer bo letoma katastrofa premnoge pognala v bedo, pomanjkanje in na beraško palico.
vinogradniki so že v mnogem preizkušeni. Toda katastrofe, kakor je letoma, ne pomnijo, saj je ta udarec in sut tlek usode globoko zamajal eksistenčne osnove in pogoje tisočerih in tisočerih,
' si z marljivimi, žuljavimi rokami polagajo skozi življenje.
Od vsepovsod prihaja žalostna pošta.
sakogar morajo pretresti obupna spojka: uničeni smo! Položaj je takšen, ie pomoč nujno potrebna, da se vino-rf^dniki, kmetovalci, viničarji in vsi oni,
ki
trpajo svojo eksistenco iz te gospo-
parske panoge, učinkovito in s takojšnji-!l odredbami zavarujejo pred usodepol-,Posledicami, ki pretijo Halozam, or-°sko-ljutomerskim goricam, pa tudi r^5ni onim drugim obmejnim pod-oejem> kjer llSpeva vinska trta in kjer D?, loSllie katastrofe tudi pokončevalno st°§iie po prelepih goricah, pa katerih pl. os ne odmeva vesela, spodbujajoča tuSertl klopotcev, katerih zvoki so letos °ono žalostni in pretresljivo tužni...
Novi način prometa z zlatom
LONDON, 14. oktobra. Med Veliko Britanijo, Zedinjenimi državami in crancijo se je sklenil novi sporazum v zvezi z valutnim sporazumom navedenih treh držav, ki je bil sklenjen pred devalvacijo francoskega franka. Ta novi sporazum se tiče tehničnega sodelovanja v valutnih vprašanjih med tremi državami, specialno pa fondov za stabilizacijo, ki so osnovani v vseh treh državah v cilju, da se onemogočijo vsakršne špekulacije z njihovimi valutami. Proti špekulacijam, zlasti s francoskim frankom, bodo postopale vse tri države najostreje in bodo intervenirale z liajvečjiml vsotami, da se vpostavi sedanje stanje. Z britanske strani se povdarja ob tej priliki, da ta novj sporazum še ne predstavlja definitivne stabilizacije treh valut, ker ostane funt še nadalje svobodna valuta, ki zavisi od ukrepov britanske vlade in potreb britanskega gospodarskega življenja.
PARIZ, 14. oktobra. Havas poroča: Drž. podtajnik v fin. ministrstvu USA Henry Morgenthau je podal včeraj v Washingtonu izjavo o novem dogovoru glede prometa z zlatom, ki dopolnjuje valutni pakt med Francijo, Anglijo in Združenimi državami ameriškimi. Izjavil je, da predstavlja novi valutni odlok USA v bistvu novi sistem uporabe zlate valute in nova metoda v mednarodnih trgovinskih akcijah. Navedeni odlok predstavlja drugi korak v stabilitaclji mednarodne trgovine, ki onemogoča mednarodne špekulante na ta način, da zaupa promet z zlatom rokam vlade. Razen tega pa je omogočeno vsem državam, da se pridružijo paktu treh. V zvezi s tem sporočilom finančnega ministra USA poroča Reuter, da gre za sporazum v svrho olajšanja valutno tehničnih operacij. Izplačila v zlatu v Londonu in Parizu se bodo izvršila pod pogoji, kj odgovarjajo dnevni situaciji.
LONDON, 14. oktobra. Reuter poroča; Finančni minister je izdal sledeče poročilo; Dogovor glede tehničnega valutnega sodelovanja z USA se ie danes spopolnil v toliko, da je državno tajništvo za finance USA razglasilo novo odredbo, v smislu katere se dovoljuje vsem državam, ki sklenejo z USA zadevni dogovor, da prejemajo v USA zlato za dolar. Angleška vlada je s pristojnimi činitelji v USA sklenila posebne konkretne dogovore. USA uživajo isto take ugodnosti y Londonu. Ta dogovor, ki se bo te dni izvedel, bo v visoki meri olajšal tehnične operacije pri kontroli izmenjave blaga. Sličen dogovor se je sklenil tudi s francosko banko v svrho aktivnega sodelovanja med tremi centri.
AkUmesma pat m	M	Mm.
BUKAREŠTA,- 14. oktobra. Včeraj je bila tukaj otvorjena v palači bukareške trgovinske zbornice konferenca gospodarskega sveta Male antante. Včeraj je pričel s posvetovanji romunsko čehoslo-vaški odsek, ki bo proučeval gospodarska vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Voditelji vseh treh delegacij so bili sprejeti pri romunskem trgovinskem ministru Valerju Popu. Tudi je že posebna mešana komisija proučila trgovinske odnošaje med tremi zavezniškimi državami iz splošnih vidikov. Danes se prično posve-
tovanja o gospodarski obnovi Srednje Evrope. Posvetovanja bodo trajala predvidoma do sobote.
BUKAREŠTA, 14. oktobra. Živahno se komentira v političnih krogih tudi živahna potovalna akcija, ki jo ima v načrtu zunanji minister Antonescu, ki se je pravkar vrnil v Bukarešto. Dne 28. oktobra odpotuje namreč Antonescu v Prago, zatem v Varšavo in Rim. Antonescu si prizadeva, da bi se odnošaji med Italijo in Romunijo izgradili v pravcu večjega prijateljstva
Uh km v Bedim jasnost
RIM, 14. oktobra. V zvezi s potovanjem italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana dne 18. t. m. v Berlin po-vdarjajo italijanski listi važnost njegovega sestanka z nemškim zunanjim ministrom von Neurathom in kancelarjem Hitlerjem. V prvi vrsti gre za vprašanja, ki se tičejo devalvacije valut ter finančnih in gospodarskih ukrepov, ki so s tem v zvezi. Obravnavala pa se bodo tudi politična vprašanja, zlasti vprašanje srednje Evrope. Grof Ciano hoče izsiliti jasnost glede tega, kakšno politiko hoče pravzaprav voditi Nemčija napram Avstriji. Ob tej priliki bet Ciano odločno zahteval, da Nemčija svečano pretvori dane obljube v konkretno obveznost, da bo spoštovala integriteto in neodvisnost Avstrije. Od rezultata te Cianove misije
v Berlinu je odvisna nadaljnja orientacija fašistične Italije. Italijanski listi registrirajo v tej zvezi trditve pariškega lista »Information«, da se bo Italija za slučaj, da ne dobi od Nemčije primernih jamstev za neodvisnost Avstrije, približala Franciji. »Information« celo trdi, da je verjetno, da bo z ozirom na vlogo, ki jo Italija želi igrati v Podonavju, skoro zajamčeno aktivno sodelovanje med Italijo in Francijo. Afriška vprašanja med Italijo in Francijo so definitivno rešena in ni nikakšnega razloga, da še nadalje obstoja med Parizom in Rimom kakršnakoli napetost. Po drugih informacijah pa gre za medsebojno sporazumevanje glede taktike v španskem in locarnskem vprašanju.
y Kuukidu Mkuitmia f dom, oMeke.ievtie m ktototo
PARIZ, 14. oktobra. Generalna ofenziva na Madrid še ni pričela; zdi se pa, da bodo vstaši navalili na Madrid iz petih smeri, in sicer iz Toleda, Maquede, St. Martina, Roblede in Siguenze. Vladne čete gradijo okoli Madrida na 40 do 50 km betonirane položaje. Radi mraza
in snega so precej otežkočene operacije zlasti na guadarramskem bojišču. Ker so se delavci doslej borili samo v srajcah, je madridska vlada odredila, da se po madridskih privatnih hišah rekvirirajo obleke, zimski plašči, čevlji in klobuki ter kape.
Mariborska
komunalna gs©i34iS:a
Že od prevrata sem si mestna občina mariborska prizadeva, da bi zgradila novo carinarnico, ki bi ustrezala prometu in zahtevam sodobnega carinskega postopka. Dosedanja glavna carinarnica je v tkšnem stanju, da daleko tie odgovarja potrebam. Radi tega je mestni svet mariborski na svoji seji dne 23. aprila *• 1- sklenil in odobril nakup vojaških skladišč, ki se nahajajo za dosedanjo glavno carinarnico. Omenjena skladišča bi mestna občina mariborska preuredila v moderno carinarnico, oziroma podrla ter postavila novo poslopjo. Kupna cena za vojaška skladišča bi znašala 1,709.000 dinarjev, kateri znesek bi se plačal iz kaldrminskega fonda pri mestni občini mariborski. Nakup vojaških skladišč se sedaj približuje uresničenju in je s tem v zvezi bila včeraj popoldne v mestni posvetovalnici kratka seja mestnega sveta, ki jo je otvoril in vodil mestni predsednik dr. Juvan. Uvodoma je poročal, da je bil z vojaškim erarjem glede nakupa vojaških skladišč že dosežen sporazum, ki ga pa še mora odobriti finančno ministrstvo. Ker pa ie medtem stopila v veljavo nova uredba o gospodarjenju s kaldrminskim fondom, mora mestna občina mariborska ponovno vložiti prošnjo na finančno ministrstvo, da sme znesek
1,709.000 dinarjev za nakup vojaških skladišč plačati iz kaldrminskega fonda. Načelni sklep mestnega sveta mariborskega z dne 23. aprila se je sedaj pravno na novo stiliziral, za kar je bila potrebna odobritev mestnega sveta. Nova stilizacija^ o sklepu glede nakupa vojaških skladišč se je soglasno sprejela, nakar je mestni predsednik dr. Juvan zaključil sejo, ki je trajala komaj 5 minut. ‘
KOMISAR V DELAVSKI ZBORNICI.
Minister dr. Rogič je kot namestnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje imenoval komisarja Delavske zbornice v Ljubljani, obenem pa je odredil tudi revizijsko komisijo. Ž ministrskim dekretom je imenovan za komisarja banski svetnik dr. Lovro Bogataj, V revizijsko komisijo pa je g. minister odredil dr. Lovra Bogataja, nadalje inž. Evgena Barago, inšpektorja dela, ter inšpektorja Brandstatterja Ignacija, inšpektorja pri banski upravi. Revizijska komisija bo v smislu naročila pregledala poslovanje Zbornice v letih 1933. 3934 in 1935. Minister dr. Rogič je revizijski komisiji naročil, naj mu po izvršenem delu pošlje tozadevno poročilo. Včeraj je novo imenovani komisar dr. Lovro Bogataj prevzel v Delavski zbornici posle, hkrati pa je začela poslovati tud' revizijska komisija.
IZ PROFESORSKE SLUŽBE.
Na realno gimnazijo v Mariboru je imenovana prof. Silva Vogelnikova. Nadalje so imenovani za suplente: diplomirani filozofi Alojzij Bertoncelj na klasični gimnaziji v Mariboru, Karel Kožuh, Alojzij Založnik in Mavrici Zgonik na realno gimnazijo v Mariboru, Franc Zupan pa na realno gimnazijo v Mursko Soboto.
KOŠAŠKA OBČINSKA POLITIKA.
Za občinske volitve v Košakih sta potrjeni doslej dve listi, in sicer združena lista z dosedanjim zaslužnim županom g. Gorinškom na čelu in lista JRZ z nosilcem prof. Vesenjakom.
63% — 18%.
Toliko je znašala udeležba pri nedeljskih občinskih volitvah v 10 občinah savske banovine.
g&ig XStjS»0/LeSd>
Use sadje le prodano
Bilanca II. marib. sadnega sejma je: Vse sadje je prodano! Prodali bi lahko še desetkrat večje množine kanadk in drugih plemenitih jabolk. Cena se je z otvoritvijo sejma učvrstila tudi na deželi. Na II. mariborskem sadnem sejmu 'je večji del plemenitega sadja prodan ' po 5.30—6 dinarjev za kg. Letošnji polovični oregonski (amerikanski) zaboji, v katerih je bilo sadje na marib. sadnem sejmu razstavljeno, je bilo za vse inozemske trgovce novost in trgovci so se stepli za naše lepo sadje, vloženo v te zabojčke, ki držijo 10—11 kg.
40% izložbenega sadja je kupila tvrdka Conillais Martin iz Pariza in gre letos prvič naše sadje v originalnih zabojih na pariški trg. Okrog 20% izložbenega sadja je bilo prodanega Mariborčanom, ostalih 40% izložbenega sadja je kupila tvrdka Hallegger za dunajski trg, ki je odpeljal sadje iz sejma v originalnih zabojih z automobilom črez mejo na Dunaj.
II.	mariborski sadni sejem je uspe! v pogledu kakovosti izleženega sadja, načina pakiranja v polovi' nih oregonskih zabojih In dviga cene sadja pri producentih, tako da se po sejmu plačuje kanada vsesplošno Din 4—4.25 za kg. napram cenam pred II. marib. sadnim sejmom (pred 3. oktobrom), ko so trgovci našim sadjarjem plačevali kanado po 2 do 2.50, o-stalo sadje pa po 1.80 do 2 dinarja.
Tudi sejem čistokrvnih štajerskih kokoši je lepo uspel, četudi ni banovina nastopila kot kupec, nakar je selekcijskr zadruga za rejo perutnine v Mariboru s' sigurnostjo računala, je vseeno največ’ del izločenih živali bil razprodan po cen' 40—45 D'a za petelina in 35—40 Din za kokoši. Odbor sadnega sejma je razstav-ljalce sadja nagradil s čistokrvnimi Štajerkami in v ta namen odkupil 12 petelinov in 24 kokoši. S tem želijo prireditelji zbuditi med sadjarji zanimanje tudi zato važno panogo našega gospodarstva. Da se organizira prvo čistokrvno središče za vzgoj štajerske kokoši, je odbor sadnega sejma določil Razvanje kot to središče za kurjerejo, istotako kot je sredi« šče za vzgoj plemenitega sadja Sv. Peter.
V	ta .namen je pariška firma, ki je kupila sadje, dala nagrado od 600' Din, za katero svoto so bili kupljeni na sejmu čistokrvni petelini od Medveda iz Velenja, ki jamči, da vsi ti petelini izvirajo od mater, ki so dobre nosnice z nad 200 jajc letno. Petelini so sc kurjer-ejcem brezplačno podarili.
Zaključenih je bilo več kupčij. Krasno sadje na letošnjem sejmu je najboljši dokaz, da. se lahko z vestnim in skrbnim delom, s pravilnim in rednim gnojenjem, škropljenjem, uporabo lepilnih pasov, pridela tudi v slabem letu dobro sadje izvrstne kakovosti.
Takšnega sadja, kakor je bilo izloženo na II. Mariborskem sadnem sejmu rabimo še stokrat več. Ko bodo štajerski sadjarji to dosegli, bodo postali vodeči v svetovni sadni produkciji plemenitega sadja. To je program dela vodstva mariborskega sadnega sejma in njegov končni cilj!
Zanimanje med sadjarji radi letošnje slabe letine ni bilo takšno kakor ta ve-levažna in mlada ustanova zasluži. Letos je sodelovalo samo devet podružnic: Sv. Peter, Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Št. Ilj, Sv. Benedikt, Sv. Lenart, Sp. Polskava, Fram, Razvanje, s skupno 1018 zaboji ter Ban. vinarska in sadjarska šola v Mariboru s petimi zaboji.
Sadne sorte so bile zastopane v sledečem razmerju: kanadk in booskopa 40%, . bellefeura 10%, baumanove renete 9%, |ananas 5%, koks-orange 1%, zlate par-^nene 3%, mošančke 3%, bobovca 5%,
ostalih sort 16%, hrušk (boskovka) 8%.
Ocenjevalna komisija, sestavljena od zastopnika kr. banske uprave, inšpektorja Franja Trampuša, sreskega kmetijskega referenta za Maribor 1. breg gosp. Vlada Kureta, zastopnika ban. vinarske in sadjarske šole g. Franja Aplenca, zastopnika trgovcev in eksporterjev sadja g. Srečka Krajnca in zastopnika Mariborskega sadnega sejma Ing. J. Teržana, je ocenila: Sadjarska podružnica Št. Peter. Odlično: Knuplež Matija, Verlič F., in Črnko Serajnik. Prav dobro: Železnik Anton, Lah Jakob, Škamlec. — Dobro: Ornik Jožef, Bregant, Bračko in Protner. Dobro! Sadjarske podružnice, Sv. Jurij ob Pesnici, Št. Ilj, Sv. Benedikt, Sv. Lenart, Sp. Polskava in Razvanje. — Sadj. podruž. Fram prav dobro. Sadj. podružnica Ban. vinarske in sadjarske šole prav dobro.
Inž. Teržan, Ruše.
Zmrznjena jabolka in hruške ležijo pod drevjem. Koliko škode pa je napravil sneg po naših hribovskih sadonosmkm in gozdovih, je nemogoče preceniti. Pod težo mokrega, težkega snega, so se odlomili najlepši vrhovi, in štrlijo kvišku 1® gole rogovile. Naši starejši, kakor tudi mlajši sadonosniki so uničeni in bo trajalo leta in leta, predno si bodo drevesa delno opomogla. Tudi po gozdovih vidiš polomljene vrhove, odlomljene veje 'n polomljena drevesa. Tako tepejo našega kmeta tu na Kozjaku nezgode kar P° vrsti. Škoda je ogromna in se ne da pre* ceniti. Nujna bi bila pomoč banovine ^ ali države, posebno še sedaj, ko bo zima mnogo daljša in ko kmet rabi tudi druge potrebščine, kakor obleko in obutev za svoje otroke, ki ne morejo v šolo. Do sedaj še teh potrebščin ni mogel nabaviti — sedaj pa si jih tudi ne bo mogel K. V.
Na zagrebškem knjižnem trgu je izšel
znani mladinski roman za mladino »Gojko«. ki ga je spisal Josip Selak in ki ie opremljen s številnimi ilustracijami. V tem romanu se prikazuje na povsem preprost, naraven in prepričevalen način metarmofoza opičjaka Gojka v človeka, ki se je naučil citati in pisati ter govoriti (hrvatski in angleški); razen tega se ie še priučil nekaterim obrtim. Med drugim poseti Gojko, ki je glavni junak romana, tudi »Nušičev otok« na Tihem oceanu, v Kongu pa sreča glavnega afriškega raziskovalca Dragotina Lermana. Knjiga je poučna in« zabavna ter prikazuje razne krasote in lepote naše Dalmacije in hr-vatskega Primorja. Z veseljem jo bodo brali mladi ljudje, pa tudi starejši. V romanu se popisujejo najrazličnejše dogodivščine in pustolovščine na potovanju ikoli sveta na jahti »Dalmacija ■
Delegacija jugoslovenske j pred sp.me.nAOm kraija rreera osvoboditelja m Aleksandra Ujedinitelja v Parizu.
Us Kos a*'u se ie naseTa žalost
Na Kapunarju je 60 cm debela plast snega, ki je zamrznjena. Pri Treh Kraljih, pri Sv. Jerneju, na Remšniku je od 50—70 cm snega.
Lahko si mislimo, koliko škode je napravil ta zgodnji sneg našemu ubogemu kmetu, ki se je vse leto trudil in delal. Ze spomladansko in poletno deževje je precej oviralo njegovo delo, tako da je imel pretežno vse pridelke še na njivi, kjer je sedaj z belo odejo zakrit njegov trud. Shrambe pa so prazne. Na vrata pa trka zima, eksekutor in trgovec, ki zahteva denar za razna živila.
V	višjih legah razni poljski pridelki ne dozorijo tako hitro, kakor v dolini; zato lahko računamo, da na Kozjaku dozore pridelki najmanj za 14' dni do 3 tedne pozneje kakor v dolini. Dočim so v dolini že pospravili ves krompir, koruzo, poželi ajdo, obrali sadje itd., je na Kozjaku j sneg zalotil vse te pridelke še zunaj. Cele njive krompirja zmrzujejo pod snegom, koruza je vsa polomljena, ajae pa sploh ! ni nikjer, ker jo je sneg popolnoma po-i tlačil k zemlji.
Sadje, ki je edini up našega hribov-Iskega kmeta, je popolnoma uničeno.
Po lepih, poučnih člankih in krasnih slikah slovi Ilustrirani list v Leipzigu (Illustrirte Zeitung). Tako prinaša v svoji zadnji oktobrski številki članek dr. Breyna o Johannesburgu, mestu, ki raste sredi puščave. Članek ilustrirajo ih ponazorujejo številne lepe slike. Raze« tega obravnava v tej številki znani pravnik dr. Ueberhorst probleme okoli ločitve zakona Hans Erman pa objavlja prispevek o zgodovini pozdravljanja, Emil Ziebart o sodobnih -vrtovih. Sledi zanimivo pripovedovanje o doživljajih v Savinjskih in Julijskih Alpah s prelepim' slikami, ki bodo zanimale zlasti naše planince. Sledi opis krščanske umetnost' slovitega indskega slikarja Angela da Fonsega.
V vsaHf- slMtnsitn Mit
1! 1
!l
Treglš«n konte n?šnvarn«?ša £p»Jenke iz svetovne vojn®    _________________
je mogla Rpa Marija tako neopaženo po' begniti iz avstrijske ječe.
Žalosten konec lepe špijonke.
V	nekem malem mestecu tik ob mad-jarski meji je te dni končala na žalosten način svoje življenje najnevarnejša špi-jonka iz zadnje svetovne vojne, Marija Balan, znana pod imenom madjarska Mata Hari, o kateri je poročalo tudi naše časopisje. Marija Balan je mila ena izmed najsposobnejših in najnevarnejših špijonk za časa svetovne vojne. Velike skrbi je povzročila zlasti avstrijskim oblastem, ker je vršila špijonažo v korist Romunije. Ko so jo končno vendarle izsledili, zaprli in obsodili na smrt, je na še nepojasnjen način pobegnila iz ječe.
Marija Balan je bila nekdaj izredno lepa mladenka. Bila je iz ugledne kmečke rodbine. Ko je bila 17 let stara (v letu 1910), se je seznanila z nekim avstrijskim častnikom, ki je bil takrat na manevrih avstrijske vojske v bližini vasi,* kjer so stanovali stariši lepe Mare.
Prvo ljubezensko razočaranje.
Ljubezen, ki je vzplamtela med lepo Maro in mladim častnikom, pa je kaj kmalu končala. Mlada in lepa kmetica je s tem izgubila vse zaupanje v moške. Preselila se je v Budimpešto, kjer se je
seznanila z nekim huzarskim častnikom. Toda tudi z njim je živela le kratek čas in je odtlej večkrat menjala svoje prijatelje in prehajala iz rok v roke. Njena pot je šla odslej vedno bolj navzdol. Iz skromne in ponižane kmetice je postala moderna dama hipermodernih nazorov. Najbolj ji je ugajalo potovanje. Prepotovala ie vse dele sveta, naravno v družbi moških in predvsem takšnih, ki so imeli razumevanje za vse kaprice te lepe žene.
Izbruhnila je s-vetovna vojna. V letu 1914 je bila lepa Mara v Bukarešti. Neki višji romunski častnik jo je pregovoril, da se je vrnila v Avstrijo in vršila tu špi-ionažo v korist Romunije.
Špijon »B 9« v akciji.
Avstrijske oblasti so kaj kmalu opazile, da je v akciji neki novi ubežnik, ki se skriva pod šifro »B 9«. Ta nepoznani špi-jon je povzročil mnogo skrbi hi dela avstrijski protišpijonaži in to tembolj, ker so bile izdane sovražniku vedno najpomembnejše in najvažnejše vojaške tajnosti. Da bi se to špijonsko delovanje preprečilo in da bi špijona čimpreje izsledili so Avstrijci in Nemci dvignil ves svoj
protišpijonski aparat n«a noge in pričeli z izsledovanjem. Leta so minevala, toda nepoznani špijon »B 9« je bil še vedno pridno na delu, ne da bi ga bili izsledili.
Končno se je vendarle posrečilo neke-I mu Nemcu, da je ugotovil, da je »B 9«
I	pravzaprav žena, madjarska državljanka, po imenu Marija Balan. In tako je bila lepa Marija nekega lepega dne v letu 1916 aretirana in postavljena pred vojno sodišče na Dunaju.
Lepa Marija pobegne tik pred iustifika-cijo.
Vojaško sodišče je izreklo brez zaslišanja smrtno obsodbo. Lepo Marijo bi morali že naslednjega dne usmrtiti. Ko so pa vojaki prišli v celico z namenom, da jo odpeljejo na morišče so vsi presenečeni opazili, da je celica — prazna. Nastala je pravcata pobuna. Še istega dne je bilo izvedeno vsestransko zasledovanje pobegle obsojenke. V vojni zgodovini je to redek in edinstven slučaj, da bi pobegnila obsojenka in to tik pred usmrtitvijo. Vse zasledovanje je ostalo brezuspešno in še danes ni ugotovljeno, kako
Minila so leta, končala je svetovna vol' na in zemljevid Evrope se je b'l medte"' že temeljito spremenil. Na Marijo Bala" ni nikdo več mislil; vsi so nanjo že pozabili. Koncem letošnjega septembra pa s® je nenadoma vrnila v svojo rojstno vas-Skrušena, shujšana, telesno in moral"0 propadla starka. V vinjenem stanju se if prizibala v vas in začela tu razgrajat'« dokler je niso orožniki odvedli na orož"*' ško postajo, da ugotovijo .tamkaj nje"0 identiteto. Na vprašanje, kako ji je u"e’ je smehljajoč se hripavo odgovorila: »H"’ ha, ha, kako se pišem? Jaz sem »B 9<*-Prizadjala sem Avstrijcem mnogo, m"0' go zla. Klicali so me nekoč lepa Marii"« a to je že davno minilo.« Po zaslišani" s0 orožniki nesrečno ženo izpustili na svobodo.
Dva dni kasneje so jo našli mrtvo "a pokopališču. V prevelikih količinah za' vžito žganje ji je razjedlo telo. Na ta "a' čin je končala življenje drzna špijonka« žena, ki s«e ni bala smrti in ki je pred* leti pobegnila iz naročja smrti na Dunaj"' Njeno burno življenje je končala na P°' kopališču svojega rojstnega kraja, osa"1 Ijena in pozabljena od vseh...
V Mariboru, dne 13. X. 1936.
TSTssaask^m
Mariborski »Več
ernilc« Jutra
,-!»2S3
Stran 3.
fhatifaake m xMiške Movite
Triumf ljubljanske opere v Mariboru
Včeraj zvečer je v natrpano polnem gledališču gostovala ljubljanska opera s Prelepo Puccinijevo japonsko opero »Ma-dame Butterfly«. Nastopajoči so ponovno potrdili sloves svoje zrele umetnosti jn visoko kvalitetnega odrskega ustvarjanja ter so bili deležni toplo prisrčnega Priznanja in odobravanja navzočega občinstva. V osp'redju opernega večera so Mi primadona ljubljanske opere Zlata Giungjenčeva\ ki je nastopila v naslovni
vlogi, nadalje M. Kogejeva kot Suzuki, J. Gostič kot Pinkerton in V. Janko kot Sharpless. Pa tudi ostali sodelujoči so pripomogli k triumfalno lepemu uspehu.
O	predstavi, ki je bila v režiji in pod taktirko N. Štritofa, poročamo obširneje v jutrišnji številki. Ljubljanska opera gostuje drevi tudi v Celju in obišče Maribor s prvo reprizo v teku meseca decembra.
Nanosova komemoracija. V nizu številnih komemoracij, ki jih je nacionalni Maribor posvetil spominu druge obletnice smrti Ni. Vel. kralja Aleksandra I. Uje-dinitelja je priredilo agilno društvo »Nanos« pretekli četrtek zvečer v svojih društvenih prostorih dostojno komemoracijo in s tem podčrtalo veliko ljubezen ^ udanost, ki veže našo emigracijo do blagopokojnega Kralja Mučenika. V okus-«o jn slavju primerno okrašenih društvenih prostorih se je zbralo vse članstvo Nanosa, nakar je društveni predsednik Marino Kralj imel globoko občuteni pozdravni in spominski govor. Sledila je Šubica recitacija gospodične Maraševe, društveni podpredsednik učitelj Reja je Prikazal v svojem ognjevitem in izčrpnem govoru veličastni lik našega Kralju Mučenika, ki je kot Junak-Sokol dal za svojo državo svoje najdražje, svoje življenje. Spomin na Njega, ki nam mora. biti vzor, bo lebdel večno v naših srcih.
2	deklamacijo g. Trpina in> dvema tu-Tobfiima žalostinkama, ki ju je odpel društveni moški zbor, je bila proslavljena druga obletnica smrti Kralja Mučenica, ki je ponovno izpričala s koliko ljubeznijo in udanostjo se v spominu okle-Pa primorska emigracija Kralja Ujedini-telja.
Rotovške novice. Redna seja mestnega sveta mariborskega bo koncem meseca oktobra. Na dnevnem redu bodo razne tekoče in nujne zadeve.
Iz železniške službe. Predsednik želez-ničaskega kluba JRZ v Mariboru, blagajniški uradnik kurilnice drž. žel. g. ^an V/urzinger je premeščen v Beograd v pisarno ministra brez listnice g. dr.
Kreka.
Družabni večer Maistrovih borcev bo,
kakor že objavljeno, v soboto 17. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Mariborski narodnjaki od-2ovitc se polnoštevilno povabilu naših Vrlih junaških .osvoboditeljev Maribora!
Društvo »Nanos«. Jutri članski sesta-nek, na katerem bo važno predavanje
0	Koroški in poročilo delegatov o konusu Saveza.
V	»Slovenskem Gospodarju« z dne 7. °kt. t. 1. je bila na 7. strani objavljena v^st pod naslovom »Beg iz življenja iz ^frahu pred kaznijo«, ki se je tikala pok. ^varda Robiča iz Ruš. Podpisana Ma-riia Robič, mati pokojnega izjavlja, da la,iko s pričami dokaže, da ta vest ne j%ovarja resnici, pač pa si je vzel živ-fcnje iz obupa radi neozdravljive borzni. — Marija Robič.
Nočno lekarniško službo imata ta teden ^vostova in Vidmarjeva lekarna.
Novice z Ljudske univerze. Predavanje Dr°f. O. Šesta je iz tehničnih razlogov j!reloženo. Dne 23. t. m. predava znani ‘tozof univ. prof. dr. Teodor Litt o no-Vem pozitivnem filozofskem gledanju na svet.
^teava je ura? Tezenski orožniki so ^Plenili nekemu uzmoviču zlato 14 ka-,®tno žensko zapestno uro z evid. št. 539995 Ker je ura prav gotovo bila ne-ukradena, so jo orožniki zadržali in ^ajo na lastnika odnosno lastnico iste, a se bo pri njih javila.
°obrota - sirota. K ženi kovaškega “°močnike Ani Juhnelovi, stanujoči v reevini, je prišel te dni njen polbrat, J'letni Stako M. Ker je bil brez sred-frev’ ie prosil Juhnelovo za prenočišče. Up, pa je naslednje jutro odšel, je Juh-3?n°Va morala ugotoviti, da je izginilo dinarjev ter zimski plašč njenega kj *a- Zadevo je prijavila orožnikom, s.o nehvaležnega brata prejeli. Pri bo v. aniu ie priznal tatvino. Zadeva se končala pred sodniki.
UikG
Kino Union. Danes v sredo in jutri v četrtek radi montaže nove zvočne aparature Western Electric ostane kino zaprt.
Desftiftd mmedm
Pri žrebanju, dne 13. oktobra, I. razreda, 33. kola, so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 80.000: 26745 Din 50.000: 67712 Din 20.000: 58783 Din 10.000: 515? 8794 88913 Din	5000: 13702	36931	40985	42387	55836
Din	3000 r	15061	18462	29576	37625	71691
75429 82985 99442 Din	1000:	8404	13397	1967'8	25868	33336
40124	50057	50929	55080	59848	60670	78916
89998 95363
Bsnčna poslovalnica BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ulica 25.
Zadnje idefatacM vesti
Sevfdska Musija zahteva smkt^e $mU Hmeifi,	feTtolip
LONDON, 14. oktobra. V tukajšnjih političnih in diplomatičnih krogih zbuja precejšnjo nervoznost žilava akcija moskovske vlade, da bi v Evropi napravila zmedo. Vsi sovjetski poslaniki evropskih središč so bili že pred nekaj tedni poklicani v Moskvo, kjer so prejeli najnovejša navodila od Litvi-nova. Sovjetsko ruska diplomacija hoče predvsem preprečiti nemško francosko zbližanje in vneto dela na tem, da bi torpedirala tudi konferenco iocar-skih sil. Velika angleška briga velja najnovejšemu nemško francoskemu konfliktu, ki je v zvezi z ostrimi napadi francoskega komunističnega voditelja Thorreza, ki jih je izrekel proti Hitlerju. Hitler namerava sklicati izredni strankin kongres v Wiesbadenu. Istočasno pa hoče izvršiti diploinatični sunek protj Franciji in Angliji, da bi izsilil jasno stališče za ali proti Moskvi. Medtem pa je napravil sovjetski zastopnik v londonski španski nevmešalni komisiji novo ofenzivo s tem, da je zahteval energične sankcije proti Portugalski, Italiji in Nemčiji. Kagan zahteva odgovor v 15 dneh, ker bo sicer Moskva ravnala po svoji uvidevnosti. V Londonu je Kaganova zahteva zbudila precej razburjenosti in nervoznosti in je za danes sklicana seja ministrskega sveta, ki bo obravnaval to vprašanje.
i/ode?
MADRID, 14. oktobra. Po še nepotrjenih vesteh je v mestnem okraju Quatro Camillos izbruhnila nejevolja prebivalstva radi pomanjkanja vode. Policija je zadržala žene, da niso prodrle v notranjost. Uradniki pomagajo dve uri dnevno po izvršenem pisarniškem delu pri utrdbenih akcijah rdeče milice.
Sk&ii	§t&UMk&
VARŠAVA, 14. oktobra. Poljski zunanji minister Josip Beck odpotuje v Pariz, kjer se bo sestal s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Njegovo potovanje spravljajo v zvezo z velikimi skrbmi, ki jih nemško-ruska napetost zadaja poljski politiki.
Kolesa izginjajo. Posestniku Ivanu Slo-kiču iz Bresternice je včeraj dopoldne na sejmišču Ob brodu izginilo skoraj no vo dvokolo znamke »Excelsior<- v vrednosti 1200 dinarjev. — Na Glavnem trgu pa je neznani tat odpeljal posestniku Jožefu Zalerju iz Dobrove 900 dinarjev vredno dvokolo znamke »Nero«. Za tatovi se vršijo poizvedbe.
Pri vlomu zasačeni cigan. Na križišču Tržaške in Ptujske ceste ima malo branjarijo Selinšek Karl iz Tezna. V to branjarijo se je zahotelo znanemu ciganu Horvatu Jožefu, ki je v noči od ponedeljka na torek hotel šiloma vdreti v notranjost branjarije. Imel je pa topot smolo. Ravno v trcno&u, ko je s silo odstranjeval železje z vrat, je privozil mimo komandir orožniške postaje Tezno in prekrižal vse ciganove račune.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Hitra sprememba vremena, najprej še nekoliko topleje, bolj oblačno, morda tudi padavine. Splošni pregled dunajske napovedi pravi: Zapadni zračni valovi določajo vreme. Preko Nemčije gredo močni zapadni vetrovi. Toplejši zračni tok prihaja iz Anglije proti srednji Evropi. Ta toplejši tok prinašajo severno zapadni vetrovi iz Anglije. Preko Skandinavije pa prodira mrzla zračna plast. Verjetno je, da pridemo v toplejše severno za-padne zračne struje.
Na živinski sejem dne 13. t. in. v Mariboru je bilo prignanih 8 konjev, 14 bikov, 130 volov, 443 krav in 14 telet, skupno 609 komadov. Cene so bile: debeli voli kilbgram žive teže 3.90—4.30 Din, pol-' debeli voli 3.50—3.90, plemenski voli 3.60 do 3.90, biki za klanje 3.10—3.50, klavne ; krave debele od 2.90—3.20 Din, plemen-I ske krave 3—3.50 Din, krave za kloba-' sarje od 1.75—2 Din, molzne krave 2 do j 2.75 Din, breje krave od 2.75—3.65 Din, mlada živina 3.30—3.90 Din in teleta od 5—6 Din, Prodanih je bilo 337 komadov. ! Mesne cene so bile: volovsko meso L vrste kilogram 10—12 Din, volovsko meso
II.	vrste od 8—10 Din, meso bikov, krav in telic 5—8 Din, telečje meso I. vrste 10—14 Din, telečje meso II. vrste 10—12 Din za kilogram. Svinjsko meso sveže kilogram 10—14 dinarjev.
hfijmui, Mtfrste Mt MU
BERLIN, 14. oktobra. Namestnik kan-celarja Hitlerja v vodstvu nemške na-rodnosocialistične stranke Rudolf Hess je imel v Hofu govor, v katerem je dejal, da je danes nemški narod stoodstotno preskrbljen z lastnim kruhom, moko, j krompirjem, sladkorjem in mlekom. Po-I trebuje še samo uvoz zelenjave in mesa, jajc, masti in mlečnih izdelkov. Varajo i se oni, ki mislijo, da bodo Nemčijo prisilili h kapitulaciji, če bo potrebno, bomo jedli manj jajc, manj masti in manj masla. Vemo pa, da so nam devize potrebne za naše oboroževanje. Radi tega j velja še danes geslo: Topovi mesto ma-; sla. Zatem je govoril Hess tudi o kolonijah in je na koncu izjavil, da je bila
pred dnevi organizirana na iniciativo državnega urada za prehrano velika večerja, na kateri so bila posamezna jela prirejena iz mesa kitov. Meso je bilo pripravljeno po receptih konzula dr. Hil-discha, ki je iznašel postopek konzerviranja mesa kitov ter pripravo za prehrano tako, da ne smrdi po ribjem olju. Ob tej priliki je predstavnik državnega urada za prehrano dr. Reichle obrazložil ves načrt, v smislu katerega se bodo kiti v bodoče uporabljali za prehrano širokih narodnih slojev po zelo nizki ceni, do-čim se je doslej moralo to meso metati v morje, ker ie bilo neužitno in neuporabno.
gočajo tudi manjimovitejšim gradnjo svojih hiš; radi tega bo tudi v bodoče število prebivalstva hitro naraščalo.
Dramskj odsek sokolskega društva v Studencih je pridno na delu. Pripravlja se na otvoritev letošnje sezone. Kot prvo bodo pridni igralci podali: Nesrečni lah-koživec od Arnolda in Bacha. Šaloigra je vseskozi napeta in vesela.
Sreda, 14. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 15. oktobra ob 20. uri: »Prva legija«. Red C.
Petek, 16. oktobra: Zaprto.
Sobota, 17. oktobra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red A.
Prihodnji teden otvoritev operetne sezone. Prva opereta bo Kalmanovo delo »Ciganski primaš«, ki v Mariboru še ni bilo igrano. Pestra, melodiozna glasba ter deloma zabavna, deloma pa kar resno dramatična vsebina sta glavni odliki te povsod mnogo igrane operete. Dirigira kapelnik Herzog, režira A. Hara-stovič, ki je naštudiral tudi plese. Ob tej priliki nastopi prvič nova pevka Jelka Igličeva.
Milan Skrbinšek, odlični režiser in igralec, član ljubljanske drame, ki je svojčas deloval v Mariboru, bo tudi v našem gledališču obhajal svojo petindvajsetletnico umetniškega delovanja. Njegovo gostovanje bo v kratkem.
Ne pozabi naročnine!
V Dolgošah in na Pobrežju je danes ponoči gorelo
5ffffno
Studenci preko 5000 prebivalcev. Ker
se prebivalstvo Studencev zelo hitro me-ujava in naseljuje, je izvedla studenška občina svoje interno ljudsko štetje v pretečenem mesecu. Po dosedaj znanih podatkih imajo Studenci 5040 prebivalcev in je tako največji kraj v okolici mesta Maribora. Ugodni stavbeni pogoji omo-
Serija požarov se je z nastopom slabega vremena prekinila; komaj pa je 1 prenehalo deževno vreme, se že zopet ' nadaljujejo požari. Tako .je včeraj zvečer okoli pol 10. ure izbruhnil ogenj v go-' spodarskem poslopju posestnika Silve-1 stra Kalčiča v Dolgošah. K sreči so do-
1 mačini pravočasno opazili požarno nevarnost ter takoj alarmirali domačo gasilsko četo, ki je pričela z gašenjem požara. Na pomoč pa so prispeli tudi gasilci iz Pobrežja, Device Marije v Brezju in Sv. Miklavža, ki se jim je posrečilo rešiti, kar so je pač rešiti dalo, predvsem ‘živino in gospodarske stroje. Kljub prizadevanju združenih gasilcev je gospo-1 darsko poslopje zgorelo ilo tal in trpi 1 posestnik Kalčič nad 30.000 dinarjev ško-
1	de, ki pa je le delno krita z zavaroval-
1	nino. Kako je ogenj nastal, se ne ve, su-imijo pa, da je bil podtaknjen.
Komaj pa so se pobreški gasilci vrnili iz Dolgoš domov, so bili obveščeni o izbruhu novega požara, ki je nastal pri posestniku in mizarju Simonu Hrastniku v Stanka Vrazovi ulici 1. Tako so pobreški gasilci odbrzeli na požarno mesto, kjer je bilo v plamenih gospodarsko poslopje, v katerem je tudi mizarska delavnica in skladišče mizarskega materiali Na kraj požara so prispeli tudi gasilci iz Maribora. S takojšnjo intervencijo požrtvovalnih gasilcev se je posnečilo očuvati pred ognjenimi zublji mizarsko delavnico iri podstrešno stanovanje, ki je tudi že pričelo goreti. Požar, ki je nastal davi okoli 1. ure zjutraj, je bil po enournem trdem in požrtvovalnem gašenju, naših vrlih gasilcev zadušen. %koda, ki jo -trpi Hrastnik, se ceni na okoli 20.000 dinarjev. Tudi v tem slučaju ni še točno ugotovljeno, kako je ogenj nastal.
Stran 4.
Mariborski »Ve čer nik« Jutra
V	Mariboru, dne 14. X. 1936. i
Sz uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov
(Konec.)
čl. 52. Dolgovi poljedelcev, ki skupno niso večji ali po izvršenem zmanjšanju ne bodo večji od 500 Din, se morajo plačati v dveh enakih letnih obrokih.
Čl. 53. Dolžnik-kmet, ki je po 20. aprilu 1932 odtujil ali obremenil svoje premoženje z namenom, da oškoduje svojega upnika, kakor tudi vsaka oseba, ki je z namenom, da je sebi ali komu drugemu pridobil v nasprotju s predpisi te uredbe kakšno korist, se kaznuje — v kolikor to dejanje ne bi bilo občutneje kaznivo, po kazenskem zakoniku, z zaporom do 6 mesecev in denarno do 10.000 Din; tak dolžnik izgubi vse pravite do olajšav po tej uredbi, v kolikor bi nanje imel pravico. Razen tega ga zadenejo posledice po zakonu o pobijanju pravnih dejanj izven konkurža. Ravno tako izgubi te olajšave tudi njegov inicijator in pomagač, če sta kmeta v smislu uredbe.
Te kazni izrekajo redna sodišča.
Čl. 54. Posle, v smislu odstavka čl. 2, odstavka 5 in 9 člena 3., člena 9, člena 24, 25, 26, 27, odstavka čl. 36 in člena 37 in v kolikor z uredbo ni drugače določeno, bodo reševala okrajna sodišča po zagonu po sodnem izvenspornem postopku. Sklep sodišča, izdan po odstavku 8, čl. 2 je izvršen in proti njemu ni pravnega leka. Proti sodnim sklepom, izdanih po odstavku 5 in 9 člena 3, člena 9, 24, 25, 26, 27, odstavka 2, člena 26 in člena 37 ima interesirana stranka pravico do pritožbe na okrožna sodišča. Odločba okrož nega sodišča je končna in proti njej ni pravnega leka.
Čl. 55. Vsi posli, sodna dela in vse listine po tej uredbi so oproščeni vseh taks, razen taks na pritožbo okrožnemu sodišču.
Čl. 56. 'Kmetijski minister se pooblašča, da v sporazumu z ministri pravosodja, financ ter trgovine in industrije predpiše pravilnik za izvajanje te uredbe. Pra vilniki, ki jih določa uredba, morajo biti izdani do 1. novembra 1936.
Minister pravde se pooblašča, da v spo razumu s pristojnimi ministri izdaja avten tična tolmačenja določil te uredbe.
Čl. 57. Ta uredba dobi obvezno moč na dan objave v »Službenih Novinah«. Ko dobi ta uredba obvezno moč, preneha veljavnost vseh dosedanjih uredb o zaščiti poljedelcev.
»ir* vvi v v
Lahkoatletski miting SK Železničarja.
Športni klub Železničar, Maribor, razpisuje za dne 18. oktobra 1936 z začetkom ob 9. uri dopoldne na svojem igrišču ob Tržaški cesti zaključni medklubski lahkoatletski miting s sledečim razporedom: tek 100 m seniorji in juniorji predteki, met krogle sen., skok v višino, tek 100 m seniorji in juniorji finale, tek 1500 m, met diska, skok v daljino, tek 400 m predteki, tek 1000 m juniorji, met kopja seniorji in juniorji, tek 400 m finale, tek 3000 m seniorji in štafeta 4x100 m. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a ter imajo pravico starta vsi verificirani in neverificirani člani v JLAS-u včlanjenih klubov. Tekališče meri 428 m ter ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Prijave je poslati na naslov SK Železničar, Maribor, najkasneje od 16. oktobra 1936.
Poverjeništvo JLAS, službeno. Radi nedeljskega mitinga SK Železničarja sklicujem za petek, dne 16. t. m. ob 19.30 sestanek zastopnikov klubov in sodnikov v Aljaževi sobi hotela Orel. — Poverjenik.
P.faiske .umite
Šola in dom. V nedeljo 11. r. m. je
imelo društvo »Šola in dom« v Ptuju svoj redni občni zbor v risalnici ptujske gimnazije ob obilni udeležbi članov. Iz poročila predsednika je posneti, da je bilo društvo v minulem šolskem letu zelo agilno. Društvo šteje 120 članov. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor s predsednikom ravnateljem meščanste šole g. Kvedrom na čelu. — Po volitvah je imel profesor verouka na ptujski gimnaziji g. Canjkar predavanje o kinu. Med drugim »e priporočal, naj se mladini prepove obisk kina in le k poučnim in kulturnim filmom bi se naj mladina, zlasti šolska mladina, pripustila.
Veliki Ptuj. Kakor smo že poročali, so na kraljevski ukaz priključeni mestni občini ptujski deli sosednih občin Breg, Rogoznica in Grajena, ki imajo popolnoma mestni značaj. Posebej je omeniti »Zgornji Ptuj«, ki itak stoji skoraj v sredini mesta. S komasacijo teh delov pridobi mestna občina okrog 2500 prebivalcev, tako da bo štela ptujska mestna občina sedaj nekaj nad 7000 duš. Ta kraljevski ukaz je povzročil v Ptuju in okolici pravo senzacijo. Občinski odbor na Bregu je dan pred razglasitvijo ukaza o priključitvi imel svojo sejo, na kateri je razpravljal o bodočih volitvah in sestavljal tudi že kandidatno listo. Z ukazom pa je
Mali oglasi
Razno
SOSTANOVALCA
sprejmem s hrano. Aleksandrova 64, vrata 5.	5164
IZJAVLJAM.
da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila ga. Mariia Sobczyk na moje ime. Slavko Saje, Maribor.	5163
Učitelj: Otroci, kdo mi ve povedati, ka ko dobivamo bisere, ki jih nosijo žene okrog vratu?
Učenec: Potrebno je prav lepo jokati in to celo noč, kakor je to napravila moja mamica.
— A tek, da-li si ti poznal mamico že dolgo pred poroko?
— Ne sinko! Spoznal sem jo šele po poroki.
AŽUR1RVNJE
plisiranje in envlanje hitro in poceni. Tržaška cesta 6, dvorišče.	5160
BREZ KRIČEČE REKLAME in brez raznih brzojavk naznanjam spoštovani publiki. -da točim izbrana okoliška, ljutomerska in dalmatinska vina brez banačana po zmernih cenah. Trafsnik, »Prešernova klet«, Gosposka ulica.
5077
MADRACE
otomane. kauče, izdeluje solidno in poceni. M. ^terbal. Meljska cesta 2.______
VSAKOVRSTNO KOŽUHOVINO
po najnižjih cenah kupite pri Železniku, Kopališka ulica (Scherbaumov paviljon).' Izdelujem in popravljam strokovnjaško.	5072
Prodam
Na prodai 20cf> kjr drobnega KROMPIRJA po 50 para. Vprašati Vetrinjska 9.	5156*
LEP GOZD
na prodai. blizu Kamnice. — Ptujska cesta 11.	5157
GOSLI,
tričetrtinske, kakor nove, in etui prodam. Taborska 7. 5122
Službo dobi
BOLJŠO VAJENKO
za trgovino takoj ‘-prejme Radio Starkel, Maribor, Trg Svobode štev. 6.	5162
padlo seveda vse v vodo in se volitve v tej občini torej ne bodo vršile^. _	_
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrl v starosti 74 let Jakob Petrovič, posestnik in kovaški mojster; v Rogj)Z“ nici pri Ptuju pa je umrl Franc Marcin-ko, gostilničar in posestnik v starosti 7 let. Naj v miru počivata!
Kino. V sredo 14. in v četrtek 15. t. i«-> obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Savov hotel 217«. V soboto 17. in v nedeljo 18. t. m. pa je na vrsti »David Copperfield«.
Nešportni šport. Pri nedeljski nogometni tekmi med SK Ptujem in SK Dravo je prišlo med igralci obeh klubov u° dejanskega spopada, pri katerem so padale precej goste klofute. Radi incidenta so morali tekmo predčasno zaključit1- . Druge nesreče nj bilo.
te fem p RedgfiM
Stoletnica šole v Stogovcih. Na Tere-zijevo, dne 15. oktobra t. 1. poteče 10« let, odkar je bila otvorjena šola v Stogovcih v apački kotlifli kot takozvatu* šulferajnska šola. Kot prejšnja enoraz-rednica je bila radi dotoka šoloobvezni!* otrok izpopolnjena v štiri-razrednico v modernem enonadstropnem poslopju. Sola v Stogovcih je sedaj edina tu na ine)| kot štirirazrednica s tremi manjšinskimi nemškimi razredi. Tozadevna proslava se je vršila že meseca junija t. 1., o ča-mer smo poročali.
ffatmtfmke
■—mlin  	    MIHI	I	---
Smrtna kosa. Umrla je zadeta od kap* tukajšnja diplomirana babica gospa Marija Javornik. Naj v miru počiva!
PLAČILNO NATAKARICO
lepa postave, za boljšo restavracijo sprejmem takoj. Naslov v upravi »Večermka« 5161
Sobo odda
MESEČNO SOBO
separirano. takoj oddam. — Bolfenkova ul. 3.	5154
Oglaiuite!
Telefon 2696
Svetli premog, Budinščina in SU^a ^ A drva dobite pri
J. Govedič
5032	Prešernova	ulica	19
Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER - CONTINENTAL«. — C e n e smo za 20% znižali. — Sa.-nopro-daja: Ivan Legat, specilalist pisarniške stroje. Mari-30. Podruž-Prešernova 2569
za
bor. Vetrinjska nica Ljubljana, ul. 44.
Častna izjava
5153
Podpisana KUKOVIČ Ljudmila, posestuica v Studencih pri Mariboru, Zrinjskega ul. 19 prekličem in obžalujem o Kalher Ivanu in njegovih otrocih iznešene klevete kot neresnične ter se g. Kalher Ivanu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Kukovič L udmifa i. r.
PMkik&ve Mama
Direkcija društva PUTNIK v Beogradu izdaja vsako leto »Pregled tujskopro-metnih prireditev v Jugoslaviji« za do-tično koledarsko leto. V tem pregledu so omenjene vse važnejše prireditve v posameznih krajih, ki so privlačne za tujce, bodisi športne, kulturne, cerkvene. g°' spodarske in nacionalne prireditve, narodne svečanosti ali slično. Vsi ti podatki pridejo tudi v mednarodni tujsko-prometni koledar, ki izhaja v Parizu i>* ki je med potujočim občinstvom zelo priljubljen in upoštevan. Tujskoprometna zveza PUTNIK v Mariboru prosi zato vse pristojne korporacije in društva za sporočilo o vseh prireditvah, predvidenih za leto 1937. in sicer najkasneje do 20. t. m., ker morajo biti podatki d° 23. t. m. že v Beogradu.
V očigled lepemu vremenu, ki se nat*1 obeta, priredi PUTNIK dva izleta z av-tokarom v Graz in sicer v soboto 17. i*1 v nedeljo 18. t. m. Odhod iz Maribora od hotela »Orel« ob pol 8. uri zjutraj, odhod iz Graza ob 23. uri izpred hotel* Steierhof. Vozna cena Din 100. Prijav® in nabava šilingov pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22- I
5 mmkeya fttesiola v Uomm
31
Z vso vročo strastnostjo svojega 26 letnega srca brani Šarlota svojo stvar in stvar svojega moža, prepričana v njeno pravičnost in veličino. Njen zanos je tolik, da stojita francoski cesar in francoska cesarica, četudi je že padla odločitev glede opustitve mehiške pustolovščine,-globoko prevzeta pred mlado cesarico. Niti besede ne najdeta za odgovor. Napo leon, nervozen in bolehen, kakor je bil, buli nepremično pred se kakor človek, ki se potaplja in ki ne ve, kako si pomagati. Solze mu drsijo po licu.
Končno febere svoje poslednje sile in spregovori:
»Ne zavisi to od mene; jaz tega čisto enostavno ne morem napraviti...«
Šarlota premeri na te besede cesarja od pete pa do temena. Takšna je torej moč francoskega cesarja!
»Toda vaše Veličanstvo!«, tako odgovarja Šarlota, »pozablja na neizmerno moč svojega 40 milijonskega naroda, ki
zno ponudila čašo hladne pijače, da u-blaži neugoden in neprijeten moment.
Šarlota odkloni pijačo. Huduje se, ker so jo na ta tako nedostojen in neprimeren način motili v tako važnem razgovoru. Toda Evgenija ji živahno, ljubez-ima hegemonijo v svetu? Ta vaša zemlja nivo ponuja čašo hladne pijače, dokler uživa vsepovsod največji kredit in raz- nP	^orln+o	r\r\	pači	irr	Vnfpro	17nii<»
polaga z vedno zmagovito vojsko. Pod takšnimi okoliščinami nimate prav nikak-
šne pravice, da zatrjujete, da ne morete storiti ničesar v Mehiki za tamošnje cesarstvo!«
Usodni čaša hladne oranžade.
Razburjeno gleda mlada cesarica okoli sebe. Tedaj pa se nepričakovano od-pro vrata in na pragu sobe se pojavi dvorski sluga, ki nosi na srebrnem krožniku oranžado v kristalno čisti čaši.
Neka dvorska dama, ki sc ji dozdeva ta poldrugourni razgovor predolg, zlasti z ozirom na veliko poletno soparico, jc poslala dvorskega slugo v cesarjevo sobo.
Šarloto je to nepričakovano motenje njenega razgovora s cesarjem Napoleo-' nom III. zelo iznenadilo. Cesarica Evgenija ji je v tem kočljivem trenotku prija-
ne seže Šarlota po čaši, iz katere izpije počasi in nekoliko oklevajoč hladno pijačo. Zatem pa se Šarlota zopet vrača k predmetu razgovora. Ko pa se Napoleon izgovarja na ministre, tedaj izjavlja Šarlota, da bo sama govorila s francoskimi ministri.
Kočijaža iščejo . . .
Po dveurnem razburljivem in strastnem razgovoru zapušča Šarlota francoski cesarski park. Evgenija in Napoleon si zaman prizadevata, da bi Šarloto pridržala. Šarlotina razburjenost gre v višek. Šarlota odklanja povabilo k obedu. Zaman je S. Lloud tako sijajno pripravljen, da pogosti Šarloto, ki hoče takoj in nemudoma v Pariz.
Šarlota išče, kje je kočija. Kočije ni. Kočijaž, ki so mu dejali, da ostane cesarica v St. Cloudu na obedu, je izpregel oba konja ter se podal na sprehod. Naj-
preje morajo šele iskati kočijaža.
Šarlota je nervozna in prestopa z ge na nogo. Tema je pred njenimi očrt*1. Kakor ogenj jo peče hladna pijača, ki J° je bila izpila v cesarskih sobanah. N®' ugodno ji je. Slabo ji je. Zdi se ji. da pr1' haja ta slabost od tiste oranžade. ki jo f bila ponudila Evgenija.
(Dalje sledi.)
Londonski zanimivosti
V gledališču je med dvema sedežem® pritrjen kukalnik. Če se vrže šest pe**J' jev v avtomat, se dvigne ročaj, ki je dr' žal kukalo in gledalcc mere uporab* kukalo.
¥
V Britanskem muzeju mora vsak biskovalec plačati vodniku 2 šilinga koli 25 Din). Če se nebo stemni, da s slike le slabo vidijo, potem vzame v<> ' nik samo polovico takse, ker je pač skovalec itak vse videl le na pol.
Mazilo »Peru«, ki se uporablja ze|!j pogostoma pri zdravljenju raznih vi*®, in ran, se izdeluje iz smolnatega so neke južnoameriške rastline.	 ^
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru
■ -   i. i      —,——    —........................................................................  -....——  •	 -   —          ——   — i  ———*-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------——