amerikanski Slovenec
x	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIK!
Geslo: Za viro in narod — za pravico tn resnico_ od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
' '	I	'	. ■	'v-'' •*-> ■ '	* '	'
XOfficial Organ of four Slovenian Organizations)	- '
"Amerikanski Slovenec"
»DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ
NAHOD V AMERIXL
LETNIK (VOL.) LIL
NAD 80,000 NEMCEV
IN ITALIJANOV UJETIH
VESTI 0 DOMOVINI
Nova namešcenja v italijanski upravi Ljubljanske pokra« jine. — Jugoslovanska vlada je posvarila Mihajloviča, naj ne draži Rusije. — Nenavadna zgodnja suša v za-padni in osrednji Jugoslaviji, ki resno ogroža poljske pridelke.
Zavezniška mornarica in letalstvo preprečili vsak umik iz Tunizije. — Na polotoku Cap Bon se računa, da se nahaja po gorovju še kakih 35,000 mož, ostankov nemških in italijanskih sil. — Naziji silno poparjeni.
Z RUSKE FRONTE
Rusi poročajo, da nemška spomlad na ofenziva je preprečena.
Moskva, Rusija. — Ruske čete so prodrle do utrdb, ki obkrožajo luko Novorissisk na kavkaškem obrežju ob Črnem morju. Rimski topničarji stal- ; no razbijajo in rušijo naprej nemške utrdbe. Odkar se je začela ruska ofenziva v Kavkazu so Rusi uničili 930 nemških letal. Nemške zgube in spremembe so take, da je s tem nevarnost za takojšno i spomladno ofenzivo na južni: *fr©»fci preprečena. *	j
Nemci poročajo od druge! strani, da so nemške napade i odbili z visokimi izgubami in uničili 41 letal.
V nižavah ob Donu s^ruske čete začele z novimi aktivnostmi, ki kažejo, da znajo Rusi otvoriti tudi v tem delu fronte ofenzivo proti Nemcem.
-o-
KUPONSKO KNJIŽICO ŠT. 3 DOBITE V JUNIJU
Kuponska knjižica št. 3, ki bo nadomestila kupone sedanje knjižice z novim se bo delila po pošti začenši s koncem junija pa do kraja julija me-1 seca, kakor je bilo oznanjeno danes.
Po novem načrtu zadostuje,' da pošljete po pošti navadno prošnjo v obliki dopisne karte, in dobite knjižico št. 3. Ne' bo več nobene registracije po šolah, kakor za prvo in drugo knjižico.
Pormularji prošenj za eno osebo ali za celo družino bodo pustili poštarji v vsaki poštni skrinjici med 20 majem in 5 junijem. Glavar hiše bo izpolnil te karte, ki bodo že v naprej adresirane na .Urad za Določitev Cen (OPA), za celo družino in jih bo oddal na pošto med 1. in 10. junijem. Urad za Določitev Cen bo začel z razpošiljatvijo knjižic pozno meseca junija.
——o-
»JAPONCI BOMBARDIRALI
TRI JAPONSKE LADJE
Washington, D. C. — Ameriški letalci so v soboto izvedli občutne napade na japonske postojanke na Solomonih in so j občutno poškodovali razne inštalacije. Pri Gizzo otoku in pri skupini New Georgia otokov so letalci napadli tri japonske rušilce, od katerih je bil eden usodno zadet. V bojih nad Avstralijo so zavezni-šk letalci izstrelili eno Zero 1 letalo.
Zavezniški stan, Afrika. —
Ameriške in angleške čete pritiskajo stalno naprej po Cap Bon polotoku, kjer se nahajajo še razkropljeni ostanki nem-ško-italijanskih čet, o katerih sodijo, da jih mora biti še kakih 35,000 mož. Včeraj so se hoteli nekateri oddelki vkrcati na velike čolne in barke, ki bi jih odvedle na morje, to--da zavezniški letalci so več takih čolnov z bombami uničili in potopili. Vsega skupaj se je baje rešilo, po večini z zračnimi transporti, a to še zadnji teden nekako okrog 5000 mož, bili so to večinoma častniki in tehniki, ki jih zadnje dni niso več rabili na bojišču. Med temi sta pobegnila tudi maršal RomrneH in Aciiyen, & sti dila osiščne operacije v Afri-' ki.
V kolikor znano, so zavezniki dosedaj ujeli nad 80,000 j mož. Tekom vse kampanje v Tuniziji, pa več, kakor 100,000 mož. Med temi so vjeli 6 generalov, potopili več, kakor 50 ladij. Na ranjencih so osiščne sile utrpele nad 42,000 mož, tankov so zgubili 530, topov vseh kalibrov nad 600. Raznih motornih in drugih vozil pa nad 4500.
Osiščna kampanja v Afriki se žalostno zaključuje za Nemce in Italijane. Nazijski častniki so jako poparjeni. Neki u-jeti mladi nemški vojaki so izpovedali, da so jim nemški častniki pravili, da Angleži so bojazljivi borci in da jih vsak lahko premaga. Zdaj pa so Angleži -in Amerikanci pri-rohneli s svojimi vojnimi ma-šinami, kakoršnega pekla nemški vojaki še niso doživeli.
Med nemškimi in italijanskimi višjimi častniki so tudi prepiri na dnevnem redu. Eden na druge zvračajo. Nemci dol-žijo, da se Italijani ne znajo vojskovati, slednji pa predba-civajo Njemcem, da bi samo radi ukazovali in druge pošiljali v ogenj. Kadar je zmaga se zaslug nihče ne brani. Kadar je polomija pa za isto vsak odklanja krivdo.
London, Anglija. — Kakor kažejo razna poročila iz nevtralnih dežel, kamor prihajajo razna tajna poročila iz zasedenih in osiščnih dežela se Nemci in Italijani silno trudijo, da utrdijo vse mehke točke ob obrežjih Sredozemskega morja, kakor tudi v raznih zalivih in razna otočja. Noč in dan gradijo vse razne utrdbe, ker zdaj, ko so zaključuje borba v Afriki vedo, da jih čakajo na-pr.di od strani zaveznikov na evropsko celino. Po padcu Bi-zerte in Tunisa, kar so Nemci tri dni prikrivali francoski javnosti je v pondeljek, ko se je vest kljub vsej strogosti raznesla med francosko javnost prišlo v večih krajih do prav odkritih demonstracij med francoskim prebivalstvom. V Marsaifiesu so dijaki kričali javno po ulicah: "Danes je zmaga v Tu nizi j — jutri bo v ■Franciji! 2ivela Francija! Živeli zavezniki!" Policija je več demonstratov zaprla. O slič-nem razpoloženju se čuje tudi na Belgijskem, Danskem in drugod. Zmaga v Tuniziji je prinesla vsem zatiranim novo upanje.
Druga poročila omenjajo, da Nemci pošiljajo preko Oger-ske in Rumunije na Balkan vojaška ojačenja. Polni vojaški vlaki vozijo že več dni proti jugu, kar je znamenje, da Nemci se bojijo Invazije na Balkan.
NEMCI OBSODILI NA SMRT
GRAFT AR J A Z MESOM
Bern, Švica. — V Darm-1 stadtu na Nemškem so te dni obsodili 75 let starega Augu-j sta Hamma, prekupčevalca klavne živine na smrt, je tihotapil klavno živino v neustavne tajne klavnice, kakoršne v Ameriki vodijo takozvani "črni trg". Tako ravnajo Nemci s kršilci zakonov.
Beda in pomanjkanje v Jugoslaviji
New York, 5. maja (NJYT) — Najvplivnejši newyorski list prinaša v svoji današnji številki dolg članek o bedi in pomanjkanju v Evropi, v kateri poroča o Jugoslaviji naslednje-
V Jugoslaviji mleka sploh ni dobiti, a kavo in čaj plačujejo oni, ki imajo dovolj sreče, da jih najdejo, po 10 dolarjev Jtunt. Črna borza je seveda tudi v tej deželi cvetoča — podpira jo nemško vojaštvo ki seveda najstrožje kaznuje vsakega domačina, ki se pritoži, češ, da blati čast nemške armade. V Beogradu je bila cena kruha v mesecu novembru 2.50 dolarjev za funt — dnevni delež je bil takrat približno pol funta — tako da so plačevali dnevni delež kruha z zneskom, ki je odgovarjal povprečni dnini neizvežbanega delavca.
NE PLAČUJTE VIŠJIH CEN ZA MESO!
Washington, D. C. — Tako opozarja ameriške gospodinje in vse, ki kupujejo meso, načelnik urada OPA Prentiss M. Brown. Da je dosedaj cvetel takozvan "črni trg" po enih krajih, ki prodaja meso po višji ceni, kakor določeno od OPA urada, je krivda kupo-vnlcev samih, ki plačujejo pretirane cene za meso. Ljudje so sami krivi tega. Vsak naj pazi, kaj se mu za meso računa in kake cene so mesu nastavljene od OPA. Akc se bo vsak držal tega, bo "črni trg" izginil, ker ne bo mesta zanj.
Suša v zahodni in osrednji Jugoslaviji
WASHINGTON— Glasom brzojavke, katero je prejel švedski časopis Dagens Nyhe-
SUka kaže, kako so vojaki napravili preko poplavljene pokrajine mosl in istega pogrnili z jeklenimi karpeli iz mrež. kakoršne uporabljajo na letalskih postajah sa pristanke letalov in sa zalete istih. Slika je bila posneta nekje na bojiicu.
ftg^cTomr
III -
KUPUJTE VOJNE BONDEI
ŽTEV. (NO.) 92
CHICAGO, ILL., SREDA, 12. MAJA — WEDNESDAY, MAY 12, 1943
Umik iz Tunizije izjalovljen - Nemci utrjujejo Evropo
OSEM NEMCEV IN NEMK PRED SODIŠČEM
Chicago, 111. — Zvezno preiskovanje raznih nemških akcij in gibanj, ki jih je vodil na razne načine nemški bund, financiran in pospeševan direktno od nazijev iz Nemčije je odkrilo te dni nadaljnih o-sem oseb mož in žena, ki so zapletene v delovanje bunda. Preiskovanje dokazuje, da so se udeleževali zborovanj, raznih, akcij in nekateri so vzgajali .v nazijskem duhu celo svoje otroke. Pošiljali so jih v Nemčijo v šole, da so se tako vzgojili v tipičnem nemškem duhu. Prizadete osebe bodo najbrže zgubile državljanstvo, ki bo odvzeto vsem, ki se jim dokaže kakoršnokoli škodljivo delovanje proti duhu te dežele in znajo biti celo internirani in po vojni poslani nazaj v Nemčijo.
FARLEY OPOZARJA IN SVARI
• *	1J. I	|
Washington, D. C. — VI svojem govoru ob grobu ne- j znanega vojaka je na Materni
James Pariey, biv-{ ši načelnik in vodja demokrat-! ske stranke v Zdr. državah ter je povdarjal, da se v Ameriki i prehitro odmikamo pravim a-merikanskim ideologijam. Po- ■ vdarjal je, da je napačno misliti, da ljudstvo ni več sposobno samo sebe vladati. Te j misli potiskavajo v ospredje gotove politične skupine in posameznike, ki se bolj zavzemajo za tuje politične filozo-j fije, kakor naše lastne domače. Opazovalci namigujejo, da je to izjava proti morebitni pred-j sednikovi kandidaciji za četrti ' termin.
ZA VEČ KAVE PROSIJO
New York, N. Y. — Urad od Pan American Coffee zavoda je poslal apel na urad OPA, da naj se zviša dovoljena mera za predajo Kave funt kave za štiri tedne za osebo, mesto za pet tednov, kakor je to določeno dosedaj. Zavod Pan American Coffee navaja, da kavni pridelki v Južnih deželah so višji in tudi transporta-cija je boljša, kakor je bila, zakar ni vzroka, da bi štedili s kavo.
KRIŽEM SVETA
—	Stockholm, Švedska. — V Frederiksundu na Danskem je ogenj uničil veliko topilnico, kjer so izdelovali važne predmete za nemško vojsko. Dogodek pripsujejo na račun sabV terjev, ki se zadnje čase mno-
! žijo. Tovarna se je nahajala kakih 20 milj severno zapadno od Kopenhagna.
—	Alžir, Afrika. — General Eisenhower, ki je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Severni Afriki, je prejel od vseh zavezniških vlad številne čestitke in pozdrave k sijajnim uspehom zavezniškega orožja v Tuniziji. Tej sijajni zmagi pripisujejo vsi veliko važnost in jo označuje j q^-lcot predigro končne zmage nad osiščem.
—	Muncie, Ind. — Poseben -Materni dan je bil zadnjo nedeljo za Mrs. Cyrus W. Con-ningham, 37 let stara, ki je porodila svojega 19 otroka fantka. Izmed otrok, ki se jih je dosedaj rodilo jih živi 11, omenja poročilo.
—	London, Anglija. — Tajna poročila preko nevtralnih dežel omenjajo, da so naziji proglasili na Danskem obsedno stanje. Te dni je bila tretja obletnica, odkar so Nemci udr-li v Nizozemsko. Naziji se bojijo demonstracij, ker ljudstvo kaze odpornost proti nemškim okupatorjem.
—	Washington, D. C. — Pregled splošne trgovine v Zdr. državah izkazuje porast za več odstotkov. To kaže, da ljudstvo ima več denarja in da več kupuje. V normalnih časih bi bilo to za trgovino dobro. Ni pa dobro zdaj, ker višje kupovanje dviga cene in to ie največja nevarnost za inflacijč.
-o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale.
V OSIŠČNIH DEŽELAH
PRIČAKUJEJO INVAZIJO
i --1
Nemci in Italijani hite z utrjevanjem vseh obal, da preprečijo invazijo Združenih narodov. — Francozi, Belgijci, Danci in drugi pričakujejo rešitve. — Francozi postali bolj zavedno odporni. — Kje pride udar?
'- 1
Nova namešcenja
(Izvirna vest iz domovine).1 General Gastono Cambara je prevzel vrhovno poveljstvo nad italijansko okupacijsko armado — zamenjal je v tej funkciji zloglasnega fašističnega krvnika Mario Robotti-a.!
Alojz Jamnik je v mesecu novembru 1942 postal komisar občine Dobrava.
Miloš Gabrijan je bil imenovan v decembra 1942 za žu- i pana mesta Kočevje in okolice i Kočevja.
Josip Likar je bil v mesecu decembru 1942 imenovan za komisarja v občini Kostanjevica.
Enriko Ashaghi, fašist, je imenovan v Ribnici za komisarja v zameno Marka Rude-ža.	/ -
Mario Reschnigg je imenovan za komisarja v Mokronogu v zameno Franca Majcena. > Andrej Gustin je imenovan za komisarja občine Fara v zameno Mataja Bukovca..
-o-
Svarilo generalu Mihajloviču Specialni kabel "New York Times" iz Lcndona).
LONDON, 30. aprila — V j gotovih tukajšnjih krogih vlada strah, da bo imel rusko-poljski spor, ako ne bo kaj 1 kmalu zadovoljivo rešen, posledice v Jugoslaviji. Sovjetsko i časopisje objavlja ostre komentarje o aktivnostih generala Draže Mihajloviča, jugoslovanskega vojnega ministra in voditelja četnikov, ter o ak-! tivnostih jugoslovanske vlade i v Londonu* Se več: Sovjetska Rusija podpira v Jugoslaviji rivalno silo proti generalu Mihajloviču.
Danes se lahko razodene, da je jugoslovanska vlaSa v Londonu posvarila generala Mi-! hajloviča, naj se izogne vsaki •akciji ali pomanjkanju akcije, s katero bi utegnil vznevoljiti Rusijo, ter da mora priti do spoznanja, da so resnični sovražniki njegove domovine Nemci in Italijani. Mihajloviču je naročeno, da mora ko-operirati z vsemi skupinami, ki se bore proti njim (namreč proti Nemcem in Italijanom), čeprav se ne strinja z njihovo politiko.
Izpremembe v jugoslovanski j vladi so pred pragom, toda v kolikor se je doslej doznalo, general Mihajlovič vsled teh t izprememb ne bo prizadet, vsaj začasno ne. "
Moskva namreč sumi, da so MAiajlovič in njegovi patriot-je bolj zainteresirani v pobijanju jugoslovanskih komunistov kakor pa Nemcev in Italijanov.	;
_A__
ter in preko njega OWI, je hu-j da suša zadela široke predele zahodne in osrednje Jugoslavije, tako da se je bati "poljedelske katastrofe". Vsi ribniki in močvirja v tem ozemlju so se popolnoma osušila, pravi poročilo, ki dodaje, da "take suše ob tem letnem času še nikdo ni doživel".
Jugoslovanski časopis, ki ga ,je dobil v roke OWI pravi, da so bili-meščani Sarajeva "se zadnjič" opozorjeni na to, da morajo odstraniti iz podstrešja vse gorljive snovi, ter da. morajo urediti domača skloni-šča ali pa izkopati jarke na dvoriščh in po vrtih. Časopis svari, da bodo oni, ki se ne bi •pokorili "kaznovani z zaporom ali težkimi globami".
o.......
Hrvašjca vojska vežbana po
nemškem vzorcu in prežeta •
nacističnih načel
WASHINGTON — Hrv&ški vojni minister je zapovedal, da se pripravi večje količine propagandnih brošur za vojsko, v cilju pobijanja vsesplošne nezadovoljnosti med hrvaškimi vojaki, ki neradi služijo svojim nacističnim gospodarjem. Od osišča kontrolirani radio Rakovica, je nedavno poročal, da je ena teh brošur že tiskana in da jo je napisal prof. Peter Šimunič, načelnik urada narodne obrambe, ter da je vsebina posvečena vojnim ciljem države. Drugo poročilo radia Rakovica, katero je dobil OWI, govori o formaciji ustaškega polka v Osjeku, ki je prisegel zvestobo poglav-niku. Posledica nedavnega obiska Paveliča v Hitlerjevem glavnem stanu bo uvedba novih ustaških divizij, ki bodo po kratkem vežbanju dodeljene Hitlerjevi mešani satelitski vojski, katera bo morala prenašati vso težo napadov vojaških sil zedinjenih narodov.
"KARPETI" IZ ŽELEZNIH MREŽ
Sreda, 12. maja 1943_
AMERIKANSKI SLOVENEC
E&i in najstarejši tlovenski xfhe firtt and the Oldest Slovene Ust • Ameriki, o^y Newspaper in America.
OMmotD« teta 1*91 ~	CttshHthsrt 1M1
Izhaja vuk dan rerun nedelj, po- Issued daily, except Sunday. Mon-■adaljkriT in dnevov do prasniUh. day and the day after a holiday.
Iadaja In tiska:	Published by:
EDIN09T PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
|849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Csrauk Rd., Chicago CANAL 5M4	Phone: CANAL 5544
W^k - *	- - *
- Hazo&aSaas 5	«ubscriptiom
Za celo leto	f*™ Por one year	»o-00
Sa pol leta_—— 3.00 For half a year-—3-00
Ca četrt leta__. L7S For three months-_ L75
Za Hi trapa Tt-t*"* Ib Evzopos	Chicago, Canada and Europe:
Za fylo teto	For one year--$7,00
3te pol teta_— S.50 For half a year-— 8 5c
Za četrt teta__ 2.00 For three z&onths __— 2.0C
Posamezna itevilka	1c Single copy —	- Sc
POZOR 1 Številko pole« vašega imena na naslovni strani kaiejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega pfwntna sa hiiro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevoaa. ko tekle list. — Za sadnjo številko v tednu |e šaa de šetrika dopoldne. — Na dopise brea podpisa se ne ostra. — Rokopisov uredništvo ne vraža.______
Entered as'second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._
vsega afriškega obrežja v Sredozemlju, je moč osiščnih sil tako razdeljena, ne bo več predstavljala tiste udarne sile, kakor jo je preje, ko je n. pr. Hitler imel sreeo in priliko, da je imel pred seboj vedno le po enega nasprotnika in jo proti njemu lahko koncentriral vso svojo udarno moč. Od sedaj naprej ga bodo držali v šahu Rusi na vzhodni fronti v Rusiji. Zavezniki pa mu grozijo vse skozi zgoraj od skrajne severne točke na Norveškem, vse skozi doli do Španije, v Sredozemlju pa zopet od Španije, tja do Carigrada. Če bodo Nemci hoteli vse kraje imeti dovolj zastražene, kar je fizično skoro nemogoče, tedaj bodo svojo vojsko želo zelo razredčili. V Rimu in Berlinu to dobro vedo. Vedo tudi, da za Tunizijo jih čaka le eno in to je totalni poraz! *	. ^
DOGODKI
|aed Slovane! Bi i lil«! rh I
TUNIZIJA
Te dni, ko se je bila odločilna bitka za posest Tunizije, so bile obrnjene oči vsega sveta na ta del Severne Afrike, J ki se nahaja v sredini sredozemskega obrežja v Afriki. Kakor ost štrli ta del afriškega teritorija ravno v sredino med Sicilijo in Sardinijo. Do Sicilije je po morju komaj 90 milj, do Sardinije nekako 175 milj. Je pa ta ost tako pomaknjena v Sredozemsko morje, da kdor poseda ta del Afrike, je dejansko gospodar nad Sredozemskim morjem.
Pokrajina, ki se imenuje Tunizija, je bila svoj čas središče stare Kartagine v stari rimski dobi. Bila je tu nekoč mogočna država in radi svoje pomenljive teritorijalne lege, je bila močno nevarna mogočnemu Rimu in je Rimljanom delala hude težave. V znanih punskih vojnah, o katerih ve zgodovina toliko povedati, so Kartažani mnogokrat porazili Rimljane. Zato so rimski državniki kot Porcius Cato in drugi kričali, da je treba Kartažane premagati — Kar-tagino razdejati. Se pač niso počutili varne, dokler je na tej osti afriškega teritorija bilo njim sovražno ljudstvo. Važne zgodovinske bitke so se vodile po teh krajih že dolgo pred Kristusom, kakor tudi v dobi po Kristusu.
V kolikor kažejo zgodovinski zapiski o tem kraju, so ta kraj kolonizirali stari F^ničani; to je, kraje ob morju. Feničani so bili trgovci in so prišli iz vzhoda v kraje, ki so nudili postojanke za postaje ladij in raznih brodov, ki so jih vlačili ob obrežjih po Sredozemlju. Bolj zadaj v notranjosti dežele pa so živeli po planotah ljudje, ki so bili mešanica Libijskih Feničanov, Libicijcev in Nomadov. Pozneje mnogo Židov in Arabov. Bili so neke rdeče polti ljudje. Rimljani so jih imenovali "Puniei" kar je pomenilo "rdeče ljudi". Odtod so dali tudi tedanjim vojnam ime "punske vojne", o katerih zgodovina toliko pripoveduje. Rimljan Justin je pisal o kralju Malkusu v Kartagini. Živeti je moral nekako 600 let pred Kristusom. Njega je nasledil Mago, nekako 550 pred Kr. in ta je naredil iz Kartagine močno vojaško državo. Njegova sinova sta bila Has-drubal in Hamilcar, njegovi vnuki pa Hannibal, Hasdru-bal in Sappho. Sinova kralja Mago sta razširila upliv Kartagine vseskozi do Atlantika. Tudi v Španiji so ustanovili močne kolonije, katere so pozneje njegovi vnuki priključili Kartagini. Boji med Rimljani in Kartažani so trajali od 264 pred Kristusom, več let na to so zopet s presledki nadaljevali do blizu 125 let. Zmage so se vrstile in sreča je bila zdaj s tem, zdaj z onim. Hannibal je bil velika pokora za Rimljane. Organiziral je vojsko, s katero je prišel preko Španije, južne Francije in preko Alp napadel Rimljane. V tretji punski vojni se je Rimu posrečilo Kar-tagino vničiti. Vojno so jim hinavsko vsilili, katero so pa končno Kartažani z vsem žrtvovanjem in junaštvom sprejeli, četudi so v njej v veČini vsi propadli. Kartagina je sedemnajst dni gorela in bilo je vse uničeno. Rimljani še niso bili zadovoljni. Zmagovalci so preorali pogorišče in prekleli vsakega, ki bi se kedaj drznil obnoviti razdejano mesto. Take furije so se vrstile po teritoriju današnje Tunizije pred kakimi 2100 leti. Zadnje mesece pa se je odigrala na tem teritoriju najvažnejša odločitev med modernimi barbari-nemškimi naziji in italijanskimi fašisti na eni strani, in na drugi Združenimi narodi, ki se v tej borbi borijo za svobodo in demokracijo vsega sveta. Tudi o teh dejanjih bo zgodovina belježila. Kajti prvi korak k končni zmagi nad osiščem v tej vojni je zmaga zaveznikov v Afriki in s tem, da so sile osišča vrgli popolnoma iz afriške celine, je zavarovana Angležem najvažnejša morska pot preko Sredozemlja in Sueza v Indijo.
Iz afriške celine bodo zavezniki udarjali na evropske celino. Južna evropska celina vse skozi od Gibraltarja, francoska obala in obale italijanskega teritorijalnega škornja in grška otočja nudijo premnogo nad vse občutljivih točk, kjer bodo zavezniki imeli priložnost vpasti v Evropo in tam končno premagati osiščne sile. Mi smo že v jeseni ob vpadu zavezniških sil v Severno Afriko zapisali, da s tem, da se je zaveznikom posrečilo priti z močnimi armadami na afriško obrežje v Sredozemlju, je vojna za zaveznike že skoro dobljena. S tem, da so zavezniki zdaj v posesti
Napisal: Edgar Rice Burrougbi
K JAGGER DID NOT IN-I TEND TO RETURN-P UNTIL HE HAD THE f POWER TO RULE IN >y HIS OWN BRUTAL V4AY.
AND IN THE JUN6LE HE HOPED TO FIND THE KEY TO THAT POWER. EA6ERUT HE PEEREO. A&OUT HIM.
JA66ER HESITATED. EVEN WITH WIS SECRET WEAPON, HE
COULD NOT PROTECT HIMSELF FROM THE WHOLE CROWD. .
*. ' .-r' * '' < T atxa 1
SO, HE FLED, WHILE HIS ANGRY
COMPANIONS SHOUTED: 'JlbtrteE BAN! SHED I DON'T EVER COME BACK t e-mm.ai*'!^*. »■»"■t"
Jagger se ™ mislil vrniti . % . dokler ne bo imel moči, da prevzame vodstvo in oblast na svoj lastni kruti način.	... ___________j
Upal je, da bo v džungli našel ključ do te moči. Željno se je oziraj na levo in desno.	.
Zatorej je zbežal, ostali pa so vpili za njim: "Ne maramo te med nami I Nikar se več ne prikaži nazaj!'* ___,
Jagger se je obotavljal. Tudi s svojim skrivnim orožjem se ne bi mogel ubraniti pred vsemi skupaji _ ..
Stran 2
111,1 , ' I1! II i
AMERIKANSKI SLOVENEC
LAS ALLS KI ZASTOPNIK SE OGLASA
La Salle, 111.
Vsem zastopnikom, ki so pridno delali in mi naklonili svoje glasove, se najlepše zahvaljujem.
S 30. aprilom 1943 smo zopet za eno leto dokončali veliko kampanjo za list Am. Slovenec. Da, zopet smo storili veliko delo za list. Delalo se je po vseh slovenskih naselbinah prav pridno in požrtvovalno, kakor pridne čebelice na pomladnem cvetju. Vsakdo je storil svojo dolžnost kolikor toliko, torej zmagali smo vsi. Tudi upam, da bodo vsi tisti, ,ki so si v tej kampanji naročili Am. Slovenec, ostali listu zvesti, to pa zato, )cer je Am. Slovenec naš pionir in nam ^dnevno prinaša novice iz celega sveta in vsakovrstno zdravo berilo. Predragi moji novi Tiaročniki, hvala vam! Istota-ko hvala še posebej Johnu Kramarichu, jolietskemu zastopniku, — Mrs. Jeanette Reber, waukeganski zastopnici, — Mr. Franku Jerinu, ogles-4>ijskemu zastopniku, in Mr. Joe Bregarju, ki zastopa Standard in Granville, 111. Vsi ste .tako pridno delovali za list po Vaših nasebinah — Bog Vas živi — in oddali vse glasove staremu zastopniku v La Salle, 111. Prejmite vsi moje najlepše pozdrave, ki Vam jih pošiljam kot generalni zastopnik lista Am. Slovenec!
Anton Strukel,
ki živi na Hribu pri 5. Cesti, o-
NOVOWTASNIK . . . REV FATHER SEBASTIAN SOKLICH
Lorain, Ohio
Slovenski župniji v Lorainu niso tuje slovesnosti, kakoršna se bo vršila v cerkvi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 16. maja, ko bo Father Soklich daroval prvo sv. mašo. Father Soklich je peti duhovnik, ki ga je naša župnija poslala v vinograd Gospodov. To je kaj redka čast, s katero se more ponašati le malo manjših fara. Father Soklich bo imel tudi izredno milost, da bo opravil svojo prvo najsvetejšo daritev v cerkvi, kateri je župnikoval skozi tri leta njegov stric, Father Anton Berk, do prerane svoje smrti v 1. 1920. Ni dvoma, da bo pokojni stric izprosil svojemu mlademu nečaku
milost neumornega in gorečega duha, kakoršnega je tudi on vedno očitoval v svojem duhovniškem poklicu.
Starši našega novomašnika so priseljenci iz Slovenije. Mr. Frank Soklich je doma iz Kranja na Gorenjskem. Mati Ivana roj. Berk pa je iz Rogaške Slatine na Štajerskem. Ha-selila sta se najprej v Jolietu, kjer se jima je 11. maja 1916 1. narodil sin Frank, ki nosi sedaj redovno ime Sebastijan. Čez par let sta se preselila v Lorain, kjer sta živela vsa ta leta ter bila vedno zgledna fa-rana župnije sv. Cirila in Metoda. Poleg sina novomašnika imata še dve hčeri, Mary in Jennie por. Yelenc. •
Novomašnik je pohajal farno šolo sv. Cirila in Metoda in višjo šolo v Lorainu. L. 1935 je stopil v St. Francis College v Loretto, Pa., kjer je gradui-' ral L 1940 in je v istem letu podal slovesne obljube. V duhovnika ga je posvetil prevzvi-šeni g. škof Richard T. Guil-foyle v škofijski cerkvi v Al-toona. Pa., dne 8. maja, 1943.
V slovenščini bodo' pridigo-vali Rev. Alexander Urankar, O. F. M. iz Lemonta, v angleščini pa Rev. Adrian Veigle, T. O. R. iz Loretta, Pa.
Novomašniku naše najiskre-nejše častitke, spremljale ga bodo naše želje, da bi po zgledu svojega strica, Fathera Antona, ostal vedno neustrašen in neupogljiv, kadar bo šlo za čast in slavo Cerkve, kateri je posvetil svoje življenje. In blagoslovljeni starši novomašnika, ki se jih bo vsaki dan spo-manjal pri najsvetejši daritvi!
-o-
DENVERSKI ROJAKI SO SE DOBRO IZKAZALI
Denver Colo.
Naj imenim nekoliko o zadnji plesni veselici, katera je tako sijajno uspela. Na obrazih odbornikov omenjene prireditve smo lahko opazili, kako veacli so bili zares krasnega in nepričakovanega uspeha.
Spoštovani slovenski narod, le tako zavedno naprej, kadar gre za dobro stvar, da ne bo ravno Denver naj zadnji. Toda, Če poj de tako naprej, kakor ste pokazali na zgoraj o-menjeni prireditvi, ne bo Denver nikdar zadnji, pač pa se bomo vrinili bolj k prvim, in drugim prepustili zadnje mesto. Če bomo tako delovali,
bo naša naselbina častno zapisana v zgodovini, katero čaka po vojni naš tdiiko potrti narod v domovini. — Gotov sem, da bo bolj obširno poročano o brnenj eni prireditvi, katere čisti dobiček gre Jugoslovanski Pomožni Akciji Slovenske Sekcije.
Sedaj pa, dragi rojaki, se približujejo mestne volitve, "ki bodo 18. maja. Naš slovenski narod je precej dobro priznan pri sedanji mestni administraciji, posebno pri mestnem županu. To pač lahko vidimo iz tega, ker je nekoliko naših vodilnih mož, kateri i-majo precejšen ugled. To vidimo iz tega, da ko kateri naših rojakov kaj potrebuje, takoj stopi do enega ali drugega naših mož, kateri potem v takih slučajih pomagajo. Iz tega se vidi, da imajo besedo in ugled pred mestnimi možmi.
Zato cenjeni rojaki, slovenski volilci in volilke, je vaša sveta dolžnost, da na dan volitev dne 18. maja glasujete za sedanjega župana B. Staple-tona. Ne pozabite torej iti dne 18. maja vsi na volišče in tam oddati svoje glasove za sedanjega župana. Le poglejmo, Itako lepo število naših rojakov dela za mesto Denver. Ako bi naši prvaki ne imeli besede, gotovo bi naših rojakov ne bilo na tem delu. Naša dolžnost je torej, dragi rojaki, da gledamo na to, da bodo tudi v bodoče nekateri naši rojaki in vplivni možje imeli besedo tam, kjer kaj zaleže, in to bo nam vsem v veliko korist. — Pozdravljeni, rojaki! , Živela vaša zavednost!
Volilec.
ZA REŠITEV ZASUŽNJENE SLOVENIJE
Chicago, I1L
S strašnim trpljenjem, kakršnega še ne pozna zgodovina slovenskega naroda v stari domovini, pred očmi in z globokim sočutjem ir »svojih srcih so se Čikallci'Sl crveTici organizirali v postojanko štev. 8 JPO-SS kmalu potem, ko po naše narodne organizacije, zastopane v slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora, pozvale vse slovenstvo v tej deželi, naj začne zbirati denarne prispevke med sabo pomandrani in zasužnjeni Sloveniji v gmotno pomoč.
Pred letom dni je ta čikaška postojanka slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega i odbora priredila na 18. cesti! v Ameriški češki dvorani dobrodelni koncert, pri katerem so sodelovala vsa naša pevska društva in nekaj posameznih pevcev pa pevk. Ta prireditev se je prav dobro obnesla v vsakem oziru in čez tisoč dolarjev čistega prebitka je prišlo iz nje pogaženi, a kljub temu še ne strti Sloveniji v pomoč.
Letos dne 30. maja popoldne bomo pa imeli v isti dvorani Jontezovo dramo "Vero v vstajenje" z namenom, da pomagamo Sloveniji in njenemu nesrečnemu ljudstvu v gmotnem fn političnem oziru.
Ta dramatična igra v treh dejanjih nam bo v živih slikah pokazala vse tiste grozne in nepopisne muke, ki jih morajo sedaj Slovenci prenašati
pod peto barbarske sodrge nadutih nacijev in požrešnih laških pa madžarskih fašistov. V njej bodo nastopile naše najboljše igralske moči, ki jih imamo v tej naselbini. Bajtarja Jakoba Kremenca bo igral Jos. Fajfar, ki je s svojimi ku- : pleti in burkami že marsikoga pripravil k smehu; njegova žena bo to pot Helena Kušar, j ki je že naša stara znanka na i odru; njuna hči bo Frances ] Gomilar, a Franckin fant, ozi- ; roma zaročenec pa Tomaž Cu- * kale, ki mi*li letos podati svoj » koncert v isti namen; vloga'< Toneta Mohorja je v rokah na-j j *ega dobrega igralca Johna j; Rujana, a za njegovo ženo pa •bo Mary Krapenc; Petra Grb-ca bo igral Joe Oblak, ki je tudi drugače zelo delaven v tem našem gibanju; nacijski komisar bo Anton Krapenc, a Jakob Marinich pa bo predstav- ( lja! vodjo nacijskih udarnih čet, med tem ko bosta kmetica m beračica Ana Zorko, od-nosno Mary Žibert. Vse te vloge so dobro porazdeljene in u-pati je, da bo vprizoritev te boleče in sila privlačne drame prav imenitna.
Nfrd tisoč naših ljudi se je . udeležilo naše lanske prireditve, a še veliko več jih pri-i čakujemo letos dne 30. maja, . ker vemo, da se naši Slovenci , še vse bolje zavedajo svojih krvnih obveznosti do naroda, . iz katerega izhaja vse ameriš-. ko slovenstvo.
Rojaki in rojakinje! Bratje i in sestre! Bliža se čas, ko se . zruši strašna vojna mašina ! nacijskih in fašističnih roparjev, kakršnih je ne pozna nobena zgodovina. Vsi hoj ni dogodki v zadnjih tednih nam na-. povedujejo to, da ni več kdo ve kako daleč čas, ko se veselo razlekne beseda MIR po vsem svetu in ko napoči svetla zora
-	zlate svobode vsem zasužnje-
-	nim narodom in tako tudi slo-
-	venskemu ljudstvu, ki se ob s i groznih žrtvah z vsega obču-i dovanja vrednim junaštvom
-	upira in ustavlja svojim kru-S tim zatiralcem.
) Za tisti srečni trenutek pa
-	moramo biti pripravljeni, da
-	mu moremo priskočiti na po-
-	moč, ki jo bo tako krvavo po-5 tr^boval v gospodarskem in i političnem oziru.
) Darujmo vsak po svojih
-	najboljših močeh v oba ta namena! Podpirajmo z radodar-
i no roko pomožno in politično b gibanje! Kupujmo vladne ob-11 veznice v tej deželi s trdno ve-i I ro v svobodo rešene Slovenije!
-	A dne 30. maja pa se udeleži-i mo popoldne vzprizoritve lepe a. in naravnost presumljive Jon-i tezove drame v kar največjem 7 številu iskrenih src in odprtih v rok ter pokažimo s tem vsem
-	drugim slovenskim naselbi-
-	nam v deželi, da se tudi naša
-	dodobra zaveda svojih mo-
-	ralnih in domoljubnih dolžnosti, ki jih ji nalagajo sedanji
-	krvavi časi do nove in stare do-
-	movine!
v Čisti dohodek bo šel naspol H* za gmotno, naspol pa za polili tično pomoč — pol za JPO-SS, pol pa za SANS.
Za prireditveni odbor [i	Zvonko A. Novak.
L-	-O-
e Vsak teden naj bo vsaj en h dopis iz vsake slovenske nasel-X btne v "A. S."
Pnoblem mesta Trsi
Chicago, 111. — Pravkar je izšla knjižica v angleščini z gornjim naslovom, katero je priredil dr. Ivan M. Čok, založil pa SANS. Brošura, ki šteje 24 strani, obdeluje vprašanje Trsta in zaključuje, da Trst spada Sloveniji. Namenjena je propagandi med Američani za Združeno Slovenijo. Knjižica je zelo dobra.
Za petnajst-Ietnico
Chicago, 111. — Krožek Skavtk (Girl Scouts, Troop 122) pri Sv. Štefanu bo v nedeljo 16. maja obhajal 15-let-nico svojega obstoja. Deklice bodo šle zjutraj skupno k 9:30 maši, zvečer ob 8 uii pa bodo priredile v naši šolski dvorani slavnostno predstavo, polno •vsakovrstnih zabavnih točk, med katerimi bo najvažnejša šaljiva igra "Taming of the Grew". Naše Skavtke pri svojih prireditvah ne capljajo po starih izvoženih kolovoznicah, temveč skušajo vedno pokazati nekaj drugačnega, nekaj izvirnega. Pojdimo in poglejmo, kaj so nam zdaj pripravi-
I«'-	;
John Trontel umrl
Pueblo, Colo. — Smrt je pokosila našega starega naseljenca Mr. Johna Trontel. Star je bil 70 let, Član društva Sv. Jožefa št. 7 KSKJ je bil pa 30 let Odgojil je 6 sinov, ki jih' je bilo ravno zadosti, da so lahko sami svojega očeta zanesli k večnemu počitku; eden je vojak, drugih pet je pa po-ženjenih.
Pokojni je bil dober faran in veren mož. Zadnjih 12 let ni £eč	delat. Kadar je
buo tfeba pogrebca, je rad pomagal in nosil krsto. K maši je vedno rad hodil; vsak dan je šel, dokler je mogel. Doma je bil iz Ponove vasi, iz fare Šmarje pri Grosuplju, na Dolenjskem. Pogreb se je vršil iz cerkve Marije Pomagaj ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Pokojni zapušča ženo, eno hčer in omenjenih šest sinov. Naj mu bo ohranjen blag spomin, ostalim pa izrekamo naše sožalje. — J. M.
Slovenski mornar umrl 7
New York, N. Y. — Dne 3. maja je tukaj nenadno umrl slovenski mornar, telegrafist Avgust Dobrajc, star 42 let in doma iz Trsta. Služil je pri jugoslovanski vojni mornarici, kasneje pa pri trgovski mornarici. V sedanji vojni je bil njegov parnik 17. marca lanskega leta torpediran, in Dobrajc se je rešil s čolnom, s katerim je dospel v Lewees. Del. Vsled slabega zdravja je bil v septembru 1942 vpoko-•jfen in postavljen za predstavnika Udruženja častnikov radio telegrafistov trgovske mornarice v New Yorku. Mučila ga je naduha. Dne 1. maja so ga prepeljali v Roosevelt bolnišnico, kjer je čez dva dni umrl.	^
TARZAN (704) V DŽUNGLI
(Metropolitan Nmpapsr Serrict)

DIJAKINJE BOLNIČARKE
Zapadna	7vn7a
Slovanska ^Kr i* V CZ d
DENVER, COLORADO Nukr in Imenik glavnih uradnikov
UPRAVNIODBORi
| Predsednik: Leo JnrJoeec, 1840 W. 22nd Place, CWca«o, Itt.	!
[ Podpredsednik in mladinski nadzornik: Oso. J. Mkeelavich. 3360 Vine	!
Street. Denver, Colo.	!
| 2. podpredsednik: Frsnk J. Bradach, 23» Nicholson St, Lockport. IB.	! i Tajnik: Anthony Jsriin. 4676 Washington St, Denver, Colo.
| Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Peon. St, Denver, Colo.	!
| Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec. Thatcher Bid*, Pueblo, Čok*.	\
NADZORNI ODBOR:	!
Predsednik: Thomas J. Morrisssy, 1934 Forest St, Denver, Colo.	! ! 2. qadzomik: Mika Popovkh. 1849 Grove St, Denver, Colo,
1 nadzornik: Anton Ropar, 408 E. Mesa Ave. Puebfc. Colo.	S
POROTNI ODBOR:	| i Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pnehlo. Colo.
! 2. porotnica: Johanna V. Memr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O.	<
| 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.	!
i 4. porotnik: Joseph Godec, HK15 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio.	<
; S. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago, I1L	I
UZADNO Gl ASILO:	J
J "Amarikanaki Slovenec", 1849 W. Ctrmak Rd, Chicago, DL	J
M tm
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se poiiljajo na glav- < [ tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- | Inje za sprejem v odrasli oddefejg, spremembe zavarovalnine,	tudi 1
| bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tndi članom dre-	!
i gih narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se jI priklopijo.	J
, Kdor ieli postati član Zveze, naj se oglati pri tajjrfku aajbliinjega dre-	(
J štra Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	{ i ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila <
> in potrebne listine.	J
I SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ] .............................................. ,
*	»taio ioleaje v Montgomery okraju v PannsylvanijL je organiziral kampanjo
mod solskimi otroci s« shiranjo plahnatih škalelj v Lansdale. Otroci so ŠH na dalo in zbrali skupaj nad 3 milijone ikatelj. Stika kaše. kako jih nozij o in nalagajo na železniški vos.
SPECIAL BIRTHDAY MEMBERSHIP DRIVE WITHIN THE 35TH ANNIVERSARY CAMPAIGN
Wa sis asking each lodge to enroll at least 35 new adult or/and juvenile members lor the period starting on May 1st and ending on the Association's birthday. July 5th. To every lodge enrolling the Birthday Quota oi 35 (or mora) the WSA will award a Special Prise of $10.00 in War Stamps.
We also ssk every individual io enroll 10 bow adult or/and juvenile members during this period. Every member obtaining this quota oi 10 will be eligible to receive 50c in ad-dilion to the set 35th Anniversary Campaign caah commissions fox every nHNH admitted, *frfrriHing en ♦*"*
D0G0D6ICE
radnike in članstvo društva Cleveland, štev. 23. ZSZ, ki je najstarejše društvo ZSZ v Clevelandu, potem uradnike in članstvo društva Washington, štev. 32. ZSZ v Collinwoodu, potem uradnice in članice društva "Modernaires'% štev. 58 ZSZ. Ker so izleti in pikniki prepovedani za časa vojne, naj zadostuje ta veselica v ta namen, da se zopet snidemo na prijetni zabavi.
Obenem uljudno vabimo občinstvo na poset te spomladne veselice. Za ples bo svirala izvrstna godba Srnick, ki se vsakokrat prijazno trudi ustreči vsem plesalcem, z domačimi ali pa modernimi plesnimi komadi. Odbor za okrepčila bo poskrbel za vse najboljše, kakor imajo to navado naše 'vesele in prijazne Katarince. Zato se prosi Članstvo, da se gotovo udeleži tudi prihodnje seje v torek dne 18, maja da rešimo vse v^žne zadeve tikajoče se veselice. Pridne delavke prosimo, da gotovo pridete na eejo, da pripomorete pri postrežbi in k uspehu veselice.
S sosestrskim pozdravom vsem članicam in celokupnemu članstvu ZSZ.
Johanna V. Mervar.

Dopisi lokalniH društev
SPOMLADANSKA VESELICA DR. SV. KATARINE, ŠTEV. 29 ZSZ
Cleveland, Ohio
Cenjeno članstvo: — Bliža se dan prve letošnje veselice našega društva, ki se bo vršila v soboto dne 22. maja v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue.
Ameriška vlada nam svetuje, zaradi svetovnih razmer, prirejati zabave v bližini in v naselbinah v svojih lastnih domovih, v bližini kulturnih, bratskih ter narodnih zavodov in domov, radi pomanjkanja prevoznih sredstev. Slovenci v Clevelandu smo pač srečni ter zelo ponosm, ker imamo v vsaki na.ie^hii raznovrstno obdelano polje v kulturnem in bratskem gibanju. Tudi društvene zabave so potrebne, da si nekoliko olajšamo misli in skrbi radi nemirja v svetu. Ni tako lahko pisati te vrstice, ker prizadeti smo vsi, akorav-no ne vsi enako. Danes sem prejela pismo od najmlajšega brata (John Smrke) iz Afrike. Dnevno pričakujem pisem in pošte od priljubljenih sinov Franka in Larry j a ki sta v službi dežele, oba dolgoletna člana ZSZ. Nad mil jonsko je število mater, ki nosijo in skrivajo enake srčne težave. Dnevno ponavljamo in izročamo vso človeško usodo v Božje roke.
Torej drage članice potrebno nam je, zelo potrebno moralno in bratsko sodelovanje na domači fronti. Zato društvo sv. Katarine, prijazno va&i na poset svoje spomladne veselice celokupno članstvo ter vse prijatelje ZSZ v Clevelandu, posebno še glavne uradnike kot Josepha Godeča, potem u-
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi dru-gam. Za pleskarska dela jamčimo.
BUY DEFENSE STAMPS BONDS
VEST O POBOJU POLJAKOV "VERY FISHY"
Washington, D. C. — O priliki komentiranja o vesteh, ki navajajo poboj Poljakov pri Smolensku, v katerih se navaja, da je bilo pobitih 10,000 poljskih častnikov, je te dni »pripomnil znani Elmer Davis, direktor vojnega informacijskega urada, da so vse te vesti iz osiščnih krogov in da so "very fishy". Namen takih vesti je bil dovesti Ruse in Poljake do spora, kar se je deloma tudi posrečUo. Take vesti je treba sprejemati z največjo previdnostjo.
play at 3 p. m. — The program starts at 8 p. m. sharp. We are counting on the membership for 100 per cent cooperation in making the children's program a complete success. Your support is solicited.
Trail Blaxers Lodge No. 41
It is urgent that all Trail Blazers attend the next meeting on Thursday evening, May 27th. We expect to make a good showing in the Special Birthday membership drive which will earn our lodge $10.00 in War Stamps and put us well on the way to win the first prize in the 35th Anniversary Campaign,
We must admit that our members have failed to perform their duties in recent months towards the progress of our lodge. Unless better cooperation on the part of each member is given serious consequences might develop. An urgent appeal is hereby made that every Trail Blazer come to the front with his or her support
ZSZ ENGLISH SECTION i
1 <
UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. I
Danvor, Colo.
The month of May is dedicated to Our Mother. On the second Sunday of this month is observed the national Mother's Day. The WSA juveniles have in past years tried on this day to always present an appropriate observance of this day to honor all mothers. But it was necessary this year to hold this celebration two weeks later, so on May 23rd the United Comrades will present a play "Her Blessed Boy" in three acts with ample Mother's Day specialties to round out the program.
Here is the schedule for Sunday,
May 23: Regular branch meeting at 1:30 p. m. — Dress rehearsal of the
fll ALI STE NAROČILI 3
novo, važno, veliko in velezanunivo knjigo
KO SMD^LI V MORJE
ki pripoveduje, kako je Hitler nastavljal goljufiva limance in sanjko ter pripravljal strup aa Jugoslovane še dolgo prej kot jih je napadal, in kako so je po napadu pričelo raslivali strašno morja bridkosti po Sloveniji in ostali Jugoslaviji?
_T Kfjigo jo spisal na podlagi lastnih doživljajev REV. KAZIMIR ZAKRAJSEK, ki ja bil mnogo lat pred napadom in še 10 tednov po napadu.
Knjiga obsega nad 300 strani, je okusno vesana v platno tar ja ovita v poseben ovitek, na katerem je originalna — Slovenija v plamenu — ter aomljovid sedanje Slovenije s osna-ceno mejo med Nemci in Italijani.
Cena j© znižana na $2.00 skupno s poštnino, j
Naročila in dopisi naj so pošiljajo na: ^ ^ tf
Wr REV. KAZIMIR ZAKRAJSEK ISL 302 E. 72nd Street, New York, N. Y.
SE NE POGREZNE V VODI
Četudi ne zna niti malo plavati, vendar se William Clay-
ass
.. r- . i .
Sreda, 12. maja 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
amount of Insurance written. And such eligible members will receive 25c in addition to the sot commission of 75c (total of 91.00) for each juvenile admitted in the JA Class, that is. those paying 15c monthly. Above extra prises and commissions are good only for the period mentioned. All new members enrolled in this Special Birthday Drive will also be counted in the final results of the 35th Anniversary Campaign.
Watch the official organ for mora complete details. In the meantime, wa urge you to start working at once nd boost the drive within your lodge and in your community.
KAJ SE SLIŠI PO ŠIROKEM SVETU
REPUBLIKANCI V MISSOURI ZA MaeARTHURJA
Unionville, Mo. — Volilci tu-kajšnega mesta so se zbrali te dni in so organizirali politični klub, ki so mu dali ime "General MacArthur for President". Klub priporoča, da naj republikanska narodna stranka drugo rali policiste na konjih, da so pomirili razburjene vojake in naredili mir.
-0-
SPOR MED KANADSKIMI
VOJAKI New York, N. Y. — Včeraj je bila objavljena vest, da je prišlo do pretepov in spopadov med kanadskimi vojaki v Camp Sussex, N. B. Poklicati so mogli policiste na konjih, da so pomirili razburjene vojake in naredili mir.
NEMCI OMALOVAŽUJEJO ZAVEZNIŠKO ZMAGO V TUNIZIJI
Stockholm, Švedska. — Berlinski listi in radio komentatorji omalovažujejo zavezniške uspehe v Tuniziji, pravi poročilo. Nemški tisk piše, da zavezniki so upali, da bodo Nemce in Italijane kar pahnili iz Afrike, pa ni šlo tako. Naše čete so bile tam tako dolgo, kakor smo naredili načrt, namreč, da smo tekom šest mesecev utrdili evropska obrežja, kakor smo hoteli. Ob Atlantiku smo zgradili steno preko katere ne bo prehoda. Tako Nemci.
ITALIJANSKA LUKA OBČUTNO BOMBARDIRANA
Kairo, Egipt. — Italijanska luka Reggio di Calabria, ki se nahaja na koncu italijanskega celinskega rta pri ožini med Sicilijo, je bila v petek ponoči strahovito bombardirana. Več, kakor 125 tonov bomb so zmetali ameriški letalci na mesto, ki je bilo vse v ognju po napadu.
' o
ZAVEZNIKI REŠILI 32,000 ŽIDOV V TUNIZIJI
Alžir, Afrika. — V Bizerti in Tunisu, ki so jo zavezniki zavzeli zadnji petek, se nahaja
blizu 32,000 Zidov, ki so bili do-sedaj strašno preganjani in šikaniram od strani nazijev. Veliko je popolnoma izstradanih in brez vsakih sredstev.
-o-
GIRAUD POZDRAVLJA ZAVZETJE BIZERTE IN TUNISA
Alžir, Afrika. — Francoski general Giraud, kateremu je poverjena politična upravna oblast v francoski Afriki, je objavil pozdrav zavzetju Bizerte in Tunisa. V svoji izjavi pov-darja, da je to velik zgodovinski dogodek. Ravno na dan 8. maja, ko Francozi praznujejo dan junaške "Joan of Arc" sta bila osvobojena mesta Bizerta in Tunis. Zahvaljuje in slavi junaštvo francoskih, ameriških in angleških čet, ki se bore v Tuniziji.
o w
LETALEC 81 LET STAR
Neki A. I. Martin še vedno oskrbuje svojo farmo blizu Montour Falls, N. Y„ akoravno je že 81 let star. Razen tega pa i se je mož zadnje čase začel resno zanimati za letalstvo in je naredil letališče na svoji farmi, se vpisal v Civil Air Patrol in se vežba po dve uri na teden, praven pa hodi tudi v šolo, kjer se je vpisal v tečaj za prvo pomoč (First Aid Class). Z letalom je preletel že 100 ur in je tudi prestal zdravniško preiskavo za letalca. Sodijo, da je najstarejši pilot v Združenih državah, ki ima postavno dovolenje (licence) za letanje.
o
SE NI MRTEV
Ko je Chief Petty Officer T. Kelly prišel domov v Seattle, Wash., na dopust iz bojev v Južnem Pacifiku, je videl v svojem domačem mestu spomenik, ki so ga meščani postavili v skomin tistim, ki so padli v sedanji vojni. V svoje veliko začudenje je bral med imeni padlih tudi svoje ime. To ga je tako razka-čilo, da ni hotel Čakati, da bi njegovo ime izsekali, temveč je hitro vzel lojtro in posodico barvila in dotično mesto prekril.
| brook, Charleston, W. Va., sploh ne more pogrezniti v vodi. Kakor napihnjen Jbalon ostane navrh vode, kjer lahko bere časopis, kadi in se zabava na vsakovrstne druge načine, pri vsem tem pa mu ni treba napraviti niti enega ugiba s telesom, da se obdrži na vodi. Zraven tega pa si še lahko dene opeko na čelo ali pa priveže 15 funtov težki utež okoli vratu, pa vseeno ostane na vodi. Ponudil se je naši mornarici, da bi učil mornarje, kako se je mogoče obdržati na vodi.
Spontini, ki je živel od 1774. do 1851., je komponiral svoje skladbe le v popolni temi. Kadar je začutil, da prihaja v stvariteljsko ekstazo, je zastrl okna, da ni prodrl v sobo niti najmanjši sončni žarek. Potem je sedel h klavirju, prisluhnil vase .in sproti zapisoval melodije, ki so mu jih "angelci peli".
Slikar Maks Slevogt je svojim učencem prepovedal kaditi med delom. Ko se je nekega dne nepričakovano g pojavil v razredu, pa je zasačil nekega gojenca s tlečo cigareto.
"Čuden čopič/' je dejal, "kaj pa hočete z njim naslikati?"
"Oblake, g. profesor," se je odrezal učenec.
Hans von. Buelow, slavni dirigent, je vodil nekoč v Berlinu neke skušnje, pri katerih je pela v tem mestu zelo priljubljena pevka, in sicer dosledno za ton nižje. Buelow je že nekoli-kokrat ustavil skušnjo, ne da bi pevko opozoril na njeno napako. Delal se je, kakor da so pihala v orkestru kriva slabe in-tonacije. Toda njegova galant-nost je bila zaman, pevka ni opazila napake — ali pa je ni hotela opaziti. Končno se je obrnil Buelow do nje in dejal: "Milostliva, ali bi bili tako dobri, da bi nam dali pravilni a? Ves čas dirigiram a, toda moji možje igrajo neprestano b ..."
• v»
KEEP *EM FLYING
DR.JOHN J. SMETANA
Pregleduje oH In prednisone očala , |3 LBT IZKUČNJS * OPTOMETRIST ? 1801 So. Ashland Avepne TaL Canal 0523 \ Uradne ure: vsak dan: od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.
Amerika potrebuje 65,000 dijakinj-bolničark za leto 1943.
"Lahko ste ponosni na bolničarke, katere sem pustil v Cor-regidorju . . . Odlične so is odlično vršijo svojo službo."
Tako je pisala por. Flora-munda Ana Fellmuth od poveljstva vojaških bolničark, ko je bila na poti iz Filipinov v Avstralijo z grupo ranjencev.
Ostali del zgodbe pogumnih in človečanskih del bolničark na Corregidorju in na drugih bojnih poljih spada sedaj že V zgodovino.
Toda bolničarke na bojnih poljanah celega sveta dodajajo vsaki dan tej zgodovini nova sijajna poglavja osebnega poguma : poglavja ki bodo za vselej ostala v spominu narodov, ki ljubijo svobodo.
Danes Amerika potrebuje več žen kot je poročnik Ana Fellmuth in kot so njene prija-» teljice koje je pustila na Cor-■ regidorju. Ako se dosti dijakinj ne vpiše v letu 1943 med bolničarke, pravijo zdravniški strokovnjaki, bodo Združene države stale pred gotovo zdravstveno krizo.
Sedaj šteje poveljstvo bolničark vojske in mornarice 33 tisoč članov. Ali to ni zadosti. Vojska rekrutira vsak mesec 1 3,000 novih bolničark. Potreb-1 no število bolničark mora biti na razpolago, da bi se prišlo v okom nepotrebnemu trpljenju in izgubi življenja potom epidemij, nesreč ali sovražnih dejanj. Povprečno število paci-jentov v bolnicah je poskočilo za 8>% nad 1941 in ta številka stalno raste.
Dijakinje bolničarke so poklicane da pomagajo deželi skozi krizo.
In kako se lahko postane dijakinja bolničarka? To je kar se najmanj zahteva:
1.	Starost od 17 ali 18 do 35 (odvisno je od državne določbe).
2.	Graduacija visoke šole (High School) ali višja; z zadovoljivimi ocenami posebno iz naravoslovnih ved.
3.	Dobro zdravje.
4.	Ako imate gornje predpogoje, pišite na naslov: Student Nurses, Box 88, New York, N. Y. Qd njih dobite imena bolniških šol v vaši državi. Informacije pa lahko tudi dobite tudi od vsakega dobrega zdravnika ali bolnice v vaši občini.
Kakor v slučaju poročnika Floramund, koje 3tarši so prišli v Ameriko iz Nemčfje, je bolni-čarski poklic privabil mnoge žene tujega porekla.
Poročnik Olga Konstantina Bendorff, ki se je odlikovala v južnem Pacifiku, kjer je vodila prvi kontingent bolničark v bojne vrste, je rodom iz Rusije.
Poročnik Marija Guadelupe Gentile, koje oče je bil meksi-kanski general, se sedaj nahaja v Camp Rucker, Alabama. Kot
Irekrut je bila dijakinja bolničarka, sedaj pa pričakuje postavitev preko morja.
Ali bi mlade žene, ki niso a-meriške državljanke, želele postati dijakinje bolničarke?
Po zakonu Immigration Act iz leta 1924 se je nekoliko bol-ničark-tujk izučilo v ameriških šolah in so se potem vrnile do« mov, da tam vršijo to plemenito delo. Enako sedaj postopajo bolničarske šole po celi deželi.
Po graduaciji na katerikoli od 1300 bolničarskih šol v se-vernih državah, dijakinja bolničarka lahko napravi državni ispit in postane registrirana bolničarka.
Šola za one, ki se vpišejo, začenja junija in jeseni Bolničar-ski kurzi navadno trajajo tri leta, toda radi vojne so bili pospešeni tako da se lahko končajo v 24 do 32 mesecih.
Da postane bolničarka, mora deklica plačati sama vse ostale stroške razen sobe in hrane. Kvalificiranje deklice, ki nimajo sredstev za pokritje stroškov, lahko dobijo iz Federalnih ali privatnih fondov štipendije za pokritje vseh učnih stroškov ali dela istih. Prošnjo za tako štipendijo mora deklica podnesti šoli, katero si je izbrala za učenje.
Uradni krogi pravijo, da na" stotine deklic vsak dan zahteva program za dijaške bolničarke. Te mlade žene seveda niso pozabile hrabrih žrtev bolničark v Corregidorju ... v Batanu ... v Wake . . . Guam. — Tudi one se želijo pridružiti borbi. -o-
Poročajte takoj o vseh do« godkih v "A. S.", ki se dogodo v vaši naselbini!
, JR. J. L URSiCH
ZDRAVNIK In
KIRURG
Ursd:
1901 West Cermak Road
t—3 in 7—8 P. M. raznn ob sredah Tel Canal 4918 CHICAGO
Residenčni teL: La Grange 3966
Sreda, 1*2. maja 1943
KRI2EM SVETA
Japoncev izjavlja, da vojna z Japonci zna trajati od šest do deset let. On pravi, Japonci ne računajo z leti kakor mi, ampak s stoletjem. Radi tega bo vojna z njimi dolga.
— Washington, D. C. — Urad za rudninstvo poroča, da so v državi New Mexico našli redko rudo Tantalum, ki je nujno potrebna vojni proizvodnji. Ruda Tantalum je bolj redka, kakor zlato ter se silno rad topi. Uporabljajo jo za posebne carbidske in električne izdelke.
KONJIČKA BON KUPIL....
Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar.
slovani. Vsak je hotel vsaj rojen biti le v Avstriji! - Well, dve leti je od tega, kar je šla Jugoslavija rakoin žvižgat. Ampak že prye dni, ko je prihrumelo, je bilo celo nekaj solz po Jugoslaviji. Kako je danes, sami razsodite, saj imate možgane v glavah.
Caristična ali sovjetska Rusija gor ali dol. Zadnje dni že drugokrat naletim na trditev, da je tudi Rusija podpisala pakt iz dne 26. aprila 1. 1915. V Prosveti št. 66. vidim: "Italy 'got these Slavs through a secret treaty made in London between France and England (and czarist Russia also — Editor, Prosveta) ..." Gre le za resnico. Kako je, ali je Iz-wolsky, ruski zastopnik, podpisal ali ni podpisal?
človeške zavisti, se je obiral in mudil, kakorkoli je mogel. Pričakal je resnično vzhod meseca, predno je dospel do cilja.
Ta pomuda med njivami in travniki, ob duhtečih sečeh, kjer je cvrkotal tič — kosec, je bila zanj kakor nalašč.
Pretehtal je nadrobno še enkrat očetove dokaze zoper konjička. Trežna pamet mu je skušala pritegniti in potrditi, da ima očetova izkušnja prav. Ali vselej je prevpi-la ta rahli glas ponosna zavest, da je Ame-rikanec — in ne prazen Amerikanec, da je izvrsten mizar in njegova nevesta prva šivilja po modi daleč naokrog. Zato si že sme privoščiti konjička. Bogvekaj mu konj ne bo prislužil. Ali kako bo Metka vesela, ko pridrdra prvič s kolesljem do nje, ko jo povabi, da prisede, ko se z lastno uprego popeljeta na faro postavit oklice ... No, in potem! .
Z mlado ženico se bosta vozila ob nedeljah do sorodnikov na jezo in zavist vseh drugih, ki jima že sedaj očitajo gospodično. Tako je zlagoma pomolila prevzetnost rožičke v srcu in se razšopirila tako široko, da je bil vsak pameten pomislek kakor pleve — brez teže.
"Da, da, konjička bom kupil, lepega kakor srnico, poskočnega, da bo bežal kot veter. In oče! Ej, starina! Prav za prav so mi ga nevoščljivi, ker ga sami niso imeli. "Ker sem hodil peš, pa še ti hodi." Tako si mislijo. Ko bo pa konjiček v hlevu, mu bodo stregli, kot otroku. Vedno bo tičala skor-jica kruha v žepu — za konjička. In kaj šele potem, ko zaprežejo in se popeljejo v Za-drago k hčeri Mini, ali do brata Petra! O saj poznam očeta! Potem bo konjiček prvi — pred mano in pred materjo . .
France je prišel do Štefinovega vrta. Prav za prav bi bil moral po kolovozu naokrog mimo par sosedov. Toda France je bil, kakor so menda vsi snubači in ženini. Skrivajo se, dokler se da. Zato se je previdno ozrl in ker ni nikogar opazil, je zaškripal plot — France ga je preskočil in se dolgih korakov podvizal pod drevjem proti hiši. Tamkaj je vstopil na male duri.
Pred pečjo se ga je ustrašila mati Ste-finka, ki je pomivala.
"Dober večer, mati!"
"Viš ga no J Ta te prinese kdo ve odkod! Komaj sem vlovila skledo, da mi ni strahu padla na tla." .
"Kaj sem tako strasan, mati?"
"I, strašan! Ko pa kar tako-le kaneš v vežoJ"
"E, saj bomo kmalu bolj očitno prišli, mati, kaj ne, takrat se nas ne boste ustrašili?"
"Bog ve, kako še bo."
"Kako? Takole mislim, da bi se nocoj dodobra zgovorili, če vam je prav!"
Ko je France odprl duri, je drdral šivalni stroj z gorečo naglico. Metka je bila sklonjena nad šivanje in se ni ozrla, dasi je dobro vedela, kdo je vstopil.
"Dober večer, Metka!"
Stroj je polagoma odnehaval in se ustavil. Metka se je ozrla in se nalašč začudila.
"Glej ga no, ti si! Bog tla j dober večer!"
France je pristopil in ji podal težko, žu-ljavo roko, v kateri se je drobna, bela roka šivilje vsa skrila.
"Se ne bojiš, da se ti v stroju kolesa vnamejo, ker ga tako ženeš?"
iCNi drugače, France! Brnjalo — da malo ! Je treba pognati."
(Dalje prlhj-
"Kako? Prav lahko! Moja mizarska obrt se razvija. Treba mi bo pomočnika in vajenca. Za mizarsko delo je treba lesa. Lesa pa ne dobim pred durmi. Treba ponj, treba ga dovažati. Veste pa dobro, kako so vozniki dragi. In še to: Ves les moram kupiti od prekupca. Ce imam konja, se potegnem ob nedeljah krog posestnikov, kupim les iz prve roke, sam posekam, sam dam na žago, sam izpeljem — no dvakrat bo zaslužil konjiček, kar bo zajedel."
"Oj ti, učenost ti amerikanska taka! Ko boš plazil za lesom in ga kupoval in sekal in valil in vozil — ali ne veš, da bo tedaj svoj oblič počival? Kaj pa to? Iz enega žepa boš zapravljal, z drugim štedil — modro je tako. Še graščino si sezidaš!"
Oče si je mrmraje iztrkal pipo ob klop tako neusmiljeno trdo, da bi se mu bila gotovo razbila, ko ne bi bil Gorjušec, ki jo je delal, porabil ^anjo najtrje grče.
Sinu je potekala potrpežljivost. Dva meseca sta prešla, odkar mu je oče izročil posestvo. Zatajeval se je, toda zatajiti ni mogel tiste ponosne samozavesti, katero je občutil v srcu z dnem, ko se je reklo: Od slej si ti gospodar! Opirala se je ta zavest tudi na dosti trdno amerikansko podlago. Zakaj France je v istini prinesel iz Amerike štiri tisočake, katere je krvavo priro-botal v premogokopu, kjer se mu je skoro z vsakim dnem režala smrt v obraz in zares pograbila mnogo tovarišev, njemu pa prizanesla. Zato je odgovoril, sicer spoštljivo, toda odločno:
"Oče, o konjiču se ne bova pravdala in preganjala mir od hiše. Kupim ga, in sicer kupim za svoj denar. Če me izkušnja drugače pouči, porečem: Oče, vaša je prava!"
Nato se je naglo obrnil in šel iz hiše.
Mati Jera je ob prerekanju previdno molčala. Po Francetovem odhodu je pa zinila možu:
"Veš kaj, Groga, pusti ga! Naj se prepriča. Zaradi enega konjiča se ne bo hiša podrla."
"Potuha," je zagodrnjal Groga in trdovratno obmolknil.
In v družini je zavladal tihi teden, dasi ga pratika ni kazala.
JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR
V AMERIKI
- i- . v • i l *
SLOVENSKA SEKCIJA r
Glavni uradniki:	Zastopa
Predsednik: Vincent Cainkar, 2659 S. Lawndale Ave.. Chicago. IIL....SNPJ
Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, I1L......SŽZ
Tajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, I1L............................KSKJ
Blagajnik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, m..................„...ZSZ
Nadzorniki: John Gornik, 6403 Si. Clair Ave« Cleveland, Ohio__________SDZ
John Erznenc, 739 W. National Ave., Milwaukee, Wis................SPZS
Frank J. Wedic, 301 Lime SL, Joliet I1L......................................J>SD
Josephine Zakrajiek, 7603 Cornelia Are., Cleveland, Ohio___________PS
Charlie Benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland, Ohio................SMZ
Direktor publicitete: Janko N. Rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland, O. ABZ Lokalni odbori JPO, SS:
, i V nekih krogih v Ameriki majo Irci skoroda edino in odločilno besedo. Kako je bilo pred vstopom Amerike v bor-po, ste sami videli. Hočeš no-"češ se je marsikaj izpremeni-lo. Prej smo zavirali voz, zdaj ga tiščimo naprej. Upajmo, da ne bo fig v žepih. Poudarjajo potrebo zmage Amerike v -ti borbi tud;. t; odločilni irski krogi, ker gre pač za Ameriko, in v prvi vrsti, ker gre pri ti borbi Amerikancem za zmago demokracije in za vse tiste dobrine, ki so z demokracijo povezane in bi izgnile, če bi Hitler prišel na konja.
Kako pa Irska (EHe), to-raj pristni Irci in Irci ne je-njajo biti v čutenju niti ame-rikanski Irci? Erie je neodvisen dominij angleškega com-monwealtha, in to je pravilna označba, ako se kdo boji izraza ^impenij". ISvobodnO »se je odločila' za borbo Kanada, Južna Afrika, Avstralija, Nova Zelandija . . . Erie ne, odločila se je za nevtralnost. Kot prostovoljci so se tisočeri Irci "odločili za borbo in se hrabro Jborijo, Erie pa sedi v zapečku. Pa poudarjajo irski krogi, da gre za tako važne zadeve! Na-ziji izvejo v Dublinu že prvo minuto, kadar odrine kak konvoj, da pošljejo nanj svoje volkove, tisočero Amerikan-cev je že izgubilo življenje, ker je Erie nevtralna. Eh . . . er . . . ali se bodo Irci upali na ,dan, ko pride dan plačila?
TO IN ONO
NEW YORK BO PRVO MESTO NA SVETU
Slovenci pravimo, da vsak berač svojo malho hvali, vendar pa je včasih tudi mogoče, da je hvala upravičena. Na svoj 81. rojstni dan je Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia univerze, napovedal, da bo po tej vojni mesto New York postalo ekonomsko, finančno in intelektualno središče sveta, kakor so bile nekoč Atene in pozneje Rim, in je bil Pariz, in je zdaj London.
. \ n.
K nevesti.
Ni bilo pol ure pešpota do Štefinovih. Toda France se je obiral in obotavljal, da je prošla ura in še nekaj, predno je dc3pel v sosedno vas.
Postajal je, si odrezal v grmu palico, parkrat sedel na kanton in premišljeval. Na gosto in hitro so se podile misli po glavi. Različne misli. Tudi o sporu z očetom, o započetem gospodarstvu. Celo do njive je krenil s pota in vjel v pest šop klasja ter ga tehtal in presojal, kako bo plenjalo to leto. Ali vse te misli so bile kakor potepuhi, kakor berači. Pride v dom, potrka, zaprosi, če mu ni dar všeč, se razsrdi in za-kolne — pa gre svojo potepuško pot dalje
—	dom pa ostane in ne gre za njim.
Take so bile Francetove misli ta večer
—	vse -— razen ene edine.
Ta misel pa je bila Štefinova Metka — njegova nevesta. Za čudo nežna, skoro gosposka dekle, od ženske ničemurnosti iz treh fara iskana in prošena šivilja. Ker ni hotel, da bi prišel v vas z nočjo vred in tako sprožil vedno rahlo nastavljene jezike
Naznanilo in zahvala
S žalostnim srcem naznanjava, da je tukaj za vedno preminul za srčno napako, dne 26. aprila 1943
JOE KREMENŠEK
i
doma iz Ilove gore, po domače Breznikov, fara Kopanj pri Grosuplju. Bil i je neoženjen. V Ameriki je živel 36 let. Tukaj zapušča 2 bratranca John Fink in Joe Smith. Spadal je k društvu "Hrabri Slovani" št. 17, ZSZ., in smo ga spremili k večnemu počitku člani, znanci in prijatelji ter se za-j hvaliva vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast in hvala onim. kateri so ga nosili k večnemu počitku. Prav lepa hvala vsem, darovalcem vencev, ki so: Mr. in Mrs. Bill Scott. Mr. in Mrs. John Colaric, Mr. in Mrs. Frank Skr-bina. Mr. in Mrs. John Major, Mr. in Mrs. Joe Tursich. Mr. John Fink. Mr. Andy in John Dabey, Mr. in Mrs. Ed Major, Mrs. Ana Turaich, Mr. in Mrs. Frank Tursich, Mr. in Mrs. Mike Utich, Mr. in Mrs. Joe Smith. Mr. in Mrs. George Zadel, Mr. J. Linn, Mr. in Mrs. Carl Kerzic. Mr. Carl Smith, Mrs. Mary Major. Mr. in Mrs. Joe Smith Jr., Mr. in Mrs. Frank Colaric. Mrs. Ted Simas, Mr. in Mrs. Chas. Jones, Mr. in Mrs. George Loveland, Mr. in Mrs. Mike Utich Jr.. Mr. in Mrs. R. H. Stanger, Shamrock Coal Co. and Employes, Društvo si. 17, Z. S. Z., Društvo ŠL 412, SNPJ.. in tudi tistim, ki so darovali za svete mašet Mrs. Ana Tursich, Mrs. Ana Major, Mrs. Pete Pasoff, Mrs. Petras.
Še enkrat lepa vam hvala vsem skupaj, ki ste nama prišli na pomoč v tem žalostnem času. Če sva pomotoma is pustila kakšno darovalčevo ime prosiva, da nama oproste.
Tebi pa nepozabni bratranec želiva, počivaj mirno v hladni Ameriški semljL
Žalujoča ostala:
JOE'SMITH in JOHN FINK. Frederick, Colo., v maju 1943.
PTIČJA SELITEV
Vodstvo parkov v Fort My-jers, Fla., se je namenilo neko veliko palmovo drevo presaditi na drug prostor. Florida pa je polna neke vrste drozgov, ki znajo posnemati razne druge ptice in pojejo tako lepo, da jih : lahko primerjamo z evropej-skimi slavčki; imenujejo jih "mocking birds". Takle ptiček je imel gnezdo prav navrh te palme, ki so jo-hoteli presaditi. Delavci so dobili naročilo, naj pazljivo postopajo. Res so izkopali in prepeljali to drevo poldrugo miljo daleč na novi kraj, ne da bi ga kaj nagnili, in niti eno samo ptičje jajce ni padlo iz gnezda. Samica je krožila nad drevesom celo pot, in kakor hitro so drevo zopet posadili, se'je povrnila v gnezdo, kakor da se ni prav nič zgodilo.
Tiskarska dela
vse vrste točno in lično izvršena Izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine t več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
PUPPY DOBER LOVEC
V Vale, N. C., je Mrs. Pink Crowe zapazila, da je njen mladi psiček nekaj vlekel po dvorišču. Šla je pogledat in kaj je videla? Napol razpadlo denarnico, ki jo je njen mož izgubil pred 13 leti, toda denar, $50, je bil še notri.
—	Ankara, Turčija. — Iz Bolgarske došle vesti omenjajo, da so zadnje tedne postali zopet nadvse aktivni komunisti. Po deželi nagovarjajo ljudi za partizanstvo in so* mnoge že pridobili. Tako zgleda, da ima komiterna svoje peto-koloniste na delu za svoje načrte.
—	Los Angeles, Calif. — Kev. B. Hubbard, jezuitski duhovnik, ki je dober poznavalec
Lokalni odbor št. 1. Joliet I1L —
Predsednik: Jos. Zalar, 351-3 N. Chicago St.; tajnik John Adamich, 1120 Highland Ave. in blagajnik: Louis. Kosmerl, 754 N. Hickory St Lokalni odbor it 2, Cleveland. O.
—	Predsednik: John Pollock, 6407 St. Clair Ave.; tajnik: Frank Turek, 6117 St Clair Ave. in blagajnik: Joseph Okorn, 1096 East 68 St.
Lokalni odbor it. 3. Chisholm. Minn. — Predsednik: Frank Kne, 115—3rd Street, N. W.; tajnica: Margaret Janezich, 505—5th Street N.W. blagajnik: John Lamuth, 26—3rd St, N. W.
Lokalni odbor sL 3. Chisholm Minn. — Predsednik: Frank Knel, 415 —r 3rd St S. W.; tajnik: John Ko-midan 320 — 5th St S. W. in blagajnik: Jphn Lamuth, 26 — 3rd St S.W.
Lokalni odbor it 4, Sheboygan. Wis. — Predsednica: Marie Prisland. 1034 Dillingham Ave.; tajnica: Johanna Mohar, 1138 Dillingham Ave. in blagajnik: Martin Jelene, 1027 S 8th Street
- -i.
Lokalni odbor it 5, Milwaukee. Wis. — Predsednik: John Oblak, 215 W. Walker St.j* tajnik: Rev,-D. M. Setnicar, 1210 So. 61st St in blagajnik: Rev. Anton Schiffler, 823 W. Mineral St	;
Iskalni odbor it 6, Ely, Minn. — Predsednik: Anton Zbašnik, AFU Building; tajnik: Ivan Tauzell, Ely, Minn, in blagajnik: Louis Champa, Sr., Ely. Minn. Lokalni odbor it 7. St. Louis, Mo.
—	Predsednik: Geo. Kovacevich. 2003 So. Jefferson St.; tajnik: Euselio Ruič, 401 E. Marceau St in blagajnik: John Marušič, 2751- Park Ave.
Lokalni odbor it 8. Chicago, I1L—
Predsednik: Anton Krapenc, 1636 W. 21st Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd. in blagajnik: Leo Jurjovec, Sr., 1840 W. 22nd Place
Lokalni odbor it 9. Waukegan, 111.
—■ Predsednik: Anton Kobal, 1015 Commonwealth Ave., North Chicago, I1L; tajnik Joseph Zorc, 1045 Wads-worth Ave., North Chicago, I1L in blagajnik: Frank Nagode, 913 McAli-ster St, Waukegan, 111. . Lokalni odbor it 10, Lloydelt Pa.
—	Predsednik: Joseph Matičič; tajnik: Joseph Arhar, P. O. Box 139, in blagajnik: John Jereb.
Lokalni odbor it 11, Butte. Mont
—	Predsednik: Charles Propp, 1144 E. Second St.; tajnik: Ignacij Ora-žem, 2029 Walnut St in blagajnik: Charles Lovsen, 201 E. Park St
T.ok«1n! odbor it. 12, Pittsburgh,
Pa__Predsednik: F. J. Kress, 218 —
57th St.; tajnik: John Dečman in blagajnik: Nick Povše,
Lokalni odbor it 13, FarrelL Pa.— Predsednik: Frank Kramar, P. O. Box 241; tajnica: Frances Gorjance, 925 Cedar Ave., Sharon, Pa. in blagajnik: Joseph Garm, Sr., 887 Cedar Ave., Sharon, Pa.
Lokalni odbor it.-14, Lorain, O. —
Predsednica: Miss Mary E. Polutnik, 1711 E. 30th St; tajnica: Matilda Ostanek, 1848 E- 34th St in blaga j ni-čarka: Hermina Zortz.
Lokalni odbor it 15, Clinton, Ind.
—	Predsednik: Anton Jarc, RR 2; tajnik: Frank Bregar, 1159 Anderson St in blagajnik: Frank Prašnikar, RR 2.
Lokalni odbor it 16. Salida. Colo.
Predsednik: Frank Usnik RFD 72; tajnica: Katherine Drobnik, 421 E. 2nd St. in blagajnik: Louis Skull, RT Box 180.
Lokalni odbor it 17, Rock Springs. Wyo. — Predsednik: Anton Starman, 1216 — 10th St; tajnik: Joseph Go-sar, 417 Tisdel in blagajnik: John Jenko, Jr., 1118 Clark St
Lokalni odbor it 18, Barberton, O.
—	Predsednik: Joseph Lekšan, 196 — 22nd St. N. W.; tajnik: Josephine Porok, 29 — 16th St. N. W. in blagajnik: Louis Arko, 1222 W. Wooster Rd.
Lokalni odbor it, 19, Aspen, Colo.
—	Predsednik: John Lovshin, Box 252, Aspen, Colo.
Lokalni odbor it 20. Pueblo, Colo.
—	Predsednik: John Germ, 817 E. C Street; tajnik: Frank Pechnik, 1232 Eiler Ave. in blagajnik: Frank Braj-da, R. 1, Box 2.
Lokalni odbor it 21, Denver, Colo.
Predsednik: Anthony Jersin, 4825 Washington St.; tajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl St in blagajnik: George Pavlakovich, 4573 Pearl St
Lokalni odbor it 22, La Salle, I1L
—	Predsednik: Leo Zevnik, Lincoln Ave.; tajnik: Frank Kobilsek, Garfield Ave. in blaga jničarka: Emma Shimkus, 717 — 5th St
[_ Lokalni odbor it. 23, Johnstown,
Pa. — Predsednik: Andrew Vidrich, 706 Forest Ave.; tajnik: John Langer-holc, Jr., 516 Linden Ave. in blagajnik obenem.
Lokalni odbor it 24, Trinidad. Colo. — Predsednik: Math Karcich, 1011 Lincoln Ave.; tajnik: John Li-pec, P. O. Box 26, Bon Carbo, Colo, in blagajnik: Frank Tomaž in, 1802 Linden Ave.
Iskalni odbor it 25. Claridge. P*.
—	Predsednik: John Korče, R. D. 1, Export Pa.; tajnik: Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.; in blagajnik: Alexander Skerl, Export Pa.
Lokalni odbor it 26, Indianapolis, Ind. — Predsednik: Louis Znidaršič, 938 N. Ketcham Ct; tajnik: Jennie Gerbick, 718 N. Holmes Ave.; in blagajnik: Anton Hren, 928 N. Haugh Street
Lokalni odbor it 27, Strabane. Pa.
—	Predsednik: John Bevec, Box 16, Strabane, Pa.; tajnik: John Bole, Box 138, Strabane, Pa.; in blagajnik: John Troha, Strabane, Pa.
Lokalni odbor it 28, East Helena, Mont. — Predsednik: Louis Smith, P. O. Box 371; tajnik in blagajnik: Joseph M. Sašek, P. O. Box 331.
Lokalni odbor it. 29, Bridgeport-Boydsville, Ohio. — Predsednik: Joseph Snoj, R.F.D. 1 Box 7, Bridgeport, Ohio; tajnik in blagajnik: John Vitez, Box 848, Barton, Ohio.
Lokalni odbor it 30, San Francisco. Calif. — Predsednik: Andrew Lek-san, 549 Rhode Island St.; tajnik: Joseph Fabian, 534 Utah St., in blagajnik: Valentine Laharnar, 702 San Bruno Ave.
Lokalni odbor it. 31, Eveleth. Minn.
—	Predsednik: Jacob Setnikar, Box 152; tajnik: John Habjan, 610 Douglas Ave. in blagajnik: John Pauch-nik, 727 Summit St.
Lokalni odbor it 32, So. Chicago.
Ill--Predsednik: Frank Kosic, 9758
Ave. J; tajnik: Louis Kosele, 9842 Ewixig Ave., in blagajnik: Jacob Br-Ijavac, 10121 Ave. M.
Lokalni odbor it 33, North Brad-dock, Pa. — Predsednik: Nickola Pavlakovich, 1513 Brinton Ave.; tajnik: Anton Rednak,"1719 Poplar Way, in blaga jničarka: Frances Marthahus, 1015 Braddock Ave.
Lokalni odbor it 34. Detroit, Mich.
—	Predsednik: Mathew Urbas, 12023 Whitcomb; taj.: Katherine Krainz, 17838 Hawthorne Ave., in blagajnik: -Anton Cedilnik, 1221 Nevada.
Lokalni odbor it 35, Cleveland, O.
(Okrožje Collinwood). — Predsednik: Joseph Terbižan, 14707 Hale Ave.; tajnik: Joseph Durn, 15605 Waterloo Rd., in blagajnik: John Leskovec, 946 East 250 St., Euclid, Ohio.
Lokalni odbor it 38, Girard, Ohio.
—	Predsednik: Anton Kikl, 16 East Lucius Ave., Youngstown, Ohio; Frank Rezek. 167 Trumbull Ave., Girard, Ohio; in John Rovan, 62 Smithsonian St, Girard, Ohio.
Lokalni odbor it 37, Cleveland, O.
(West Park okrožje). — Predsednica: Ivana Zalar, 11920 Longmead Ave.; tajnica: Cecilia Brodnik, 4592 West 130th St.; in blaga jničarka: Josephine Bizjak, 13101 Crossburn Ave.
9. M. Trunk
Odkar je Homer spesnil ."Ilijado", bo kakih tri tisoč let. Ali smo se in kolikor smo «e morda izpremenili? Ne vem, kako so Grki ocenjevali Trojo, zapisano in sporočeno je pa, da so se solzili, ko ni bilo več Troje. Vergil omenja to v "Eneidi", ko zabeleži zdiho-vanje pa izgubljenem mestu.
"Fuimus Troes, fuit Illion mag-__ _»»
na .
Videl sem porod Jugoslavije in imel dosti prilike opazovati naziranje v raznih krogih tiste dni. Celo med inteligenco je bilo slišati pogostoma le ; "prokl . . . Jugoslavija", od krogov, ki poznajo le usta, kaj drugega ne moreš pričakovati. Ljudem daj pohanih piščan-, cev, pa bo^Lo zahtevali pečene puran«. Več ali manj je šlo tako naprej vsa leta, ko resničnih hib ni manjkalo, in največ po lastni krivdi v raznih krogih Jugoslavije. Ime se je rabilo pogostoma le v zasmeh, kakor bi bila to neka grda spa-ka, in previden si moral biti, kadar si rabil to ime, da te .niso okrtačili. Junak je bil, kdor je vedel najbolj debele povedati o razmerah v novi državi, in mnogi krogi so se otepali z vsemi štirimi, ako naj bi priznali, da so postali Jugo-