UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Lucchesi - Gorica MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI NAROČNINA : Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir Leto XV - Štev. 10 (303) Udine, 1. junija 1964 Izhaja vsakih 15 dni S svoje seje, ki je bila 21 maja t. 1. v Gorici, je izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze sklenil poslati političnim strankam v deželi Furlanija - Julijska krajina sledeče pismo : «V teku so priprave za ureditev deželnih uradov, pri čemer je v veljavi načelo, da bodo nastavljeni prvenstveno uradniki, delegirani iz že obstoječih javnih uradov. Ni nam znano, da bi v teh uradih bil zaposlen uradnik, še manj pa funkcionar slovenske narodnosti. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je obvestila vašo stranko — podobno kakor vse ostale stranke, ki se sklicujejo na ustavo — o svojem stališču do dežele z izjavo, ki jo je sprejel njen izvršni odbor dne 5. marca 1964. leta. V tej izjavi je v prvi točki navedena pravica, da lahko pripadniki slovenske etnične skupine uporabljajo svoj jezik v osebnih ali uradnih odnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti in da imajo pravico dobiti odgovor, dokumente in potrdila v svojem jeziku. Iz te točke izhaja druga, ki govori o nujnosti nastavitve tolikšnega števila uradnikov slovenske narodnosti, da se omogoči izvajanje zgoraj omenjene pravice. To potrebo in zahtevo je tolmačila SKGZ v omenjeni izjavi od 5. marca 1964 dobesedno : «Ko se bodo osnovali deželni uradi in ustanove, bodo morale deželne oblasti namestiti primerno število uradnikov in funkcionarjev, ki obvladajo slovenski jezik.» Gre za načelno, za pripadnike slovenske narodnosti, ki prebivajo na področju dežele, pa za življenjsko važno vprašanje, zato upravičeno pričakujejo, da že prvi in bistveni ukrepi dežele ne bodo razočarali in da bodo prežeti z duhom statuta, ki zagotavlja narodnostnim manjši-nam nemoten razvoj.» im j i V itili • V« • • V * Il !••• KO BO SESTAVLJENA NOVA DEŽELNA VLADA Naša jezikovna skupnost ne bo smela biti več zapostavljena in zapuščena Predsedstvo deželnega zbora izvoljeno - Delovni program bo pripravljen čez kak teden - Se bodo uresničili tudi upi Slovencev videmske pokrajine ? NA LEVI : Otvoritev zasedanja prvega regionalnega parlamenta, ki se je vršilo v prostorih sejne dvorane tržaške občine. NA DESNI : Začasni predsednik De Sandre iz Sarile (na sredi), kateremu je bila dana naloga, kot najstarejšemu izvoljenemu poslancu, da otvori prvo sejo skupščine. Ob strani sta dva najmlajša poslanca: Jarc iz Doberdoba (na levi ), ki je pri vojakih in so mu dali dopust, in Bianchini iz S. Vito. A SINISTRA : Seduta di apertura del primo Parlamento regionale tenuta nella sede provvisoria del Municipio di Trieste. A DESTRA: Il Presidente provvisorio De Sandre di Sacile (al centro) che, quale più anziano eletto, ha avuto l'onore di aprire i lavori della prima assemblea regionale. E’ assistito dai due più giovani Consiglieri: lo sloveno Jarc (a sinistra) di Doberdò, che per la circostanza, trovandosi sotto le armi per obbligo di leva, ha usufruito di una licenza straordinaria, e Bianchini di S. Vito al Tagliam. POBUDA POSLANCEV K. D. Dne 26. maja se je vršila v sejni dvorani tržaške občine prva seja izvoljenih poslancev pete avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije - Julijske Benečije, ki se je rodila z volitvami 10. maja 1.1. Ob tej priliki je tržaški župan izrekel prisotnim dobrodošlico in prinesel pozdrav v imenu mesta. Za predsednika deželnega zbora (ali deželne skupščine) je bil izvoljen demokristjan Doro De Rinaldini iz Trsta, za podpredsednika Giacomo Pellegrini (KPI) iz Osoppa in Cesare Devetag (PSDI) iz Gorice, za sekretarja Enzo Moro (PSI) iz Tolmeča in Emma Pittino (D.C.) iz Venzona. Predsedstvo sestavljajo torej trije Furlani (eden od teh, in sicer Moro, pripada karnijski skupnosti), en Goričan in en Tržačan. Za sestavo deželne vlade (ali deželnega odbora) bo sklicana nova seja s pozivom poslancem na dem. Sklicanje deželne skupščine bo vsekakor v kratkem in mi računamo prav na vlado, ki jo bo ta izvolila in na katero se tudi obračamo. Demokristjanski poslanci Ruffi-ni, Foderaro, Restivo, Cassiani in drugi so predložili poslanski zbornici za odobritev načrt zakona, ki vsebuje posebne določbe za pouk y osnovnih šolah v italijanskih občinah albanskega porekla. Gre za 6?. občin v 12 pokrajinah z okrog 200.000 prebivalci. Tri občine so v Pokrajini Palermo, osem v pokrajini Catanzaro, 27 v pokrajini Cosenza, šest v pokrajini Potenza, pet v pokrajini Campobasso, tri v pokrajini Foggia, ena v pokrajini A-vellino, tri v pokrajini Lecce, dve v pokrajini Taranto, ena v pokrajini Reggio Calabria, dve v pokrajini Pescara in ena v pokrajini Ma-tera. Zakonski predlog predvideva, da se mora v osnovnih šolah republiških občin, v katerih se običajno govori italijansko - albanski jezik, °Pravljati pouk v povezavi z jezi-(Nadaljevanje na 2. strani) Pa začnimo z razlago težkega stanja, v katerega so padle iz enega ali drugega vzroka posebno naše hribovske vasi. Ne bomo sedaj naštevali kdo nosi naj večjo odgovornost za takšno obupno in zaskrbljeno stanje, hočemo pa omeniti zakaj zapuščajo naši ljudje svoje domove in se izseljujejo v notranjost Italije in v inozemstvo. V prvi vrsti je krivo temu previsoko obdavčenje, pomanjkanje kakršnekoli zaposlitve na domačih tleh, da bi mogli zaokrožiti pičle dohodke, ki jih dajejo naše slabo donosne kmetije in nenehno naraščanje cen blaga široke potrošnje in vsega, kar je potrebno za ekonomski razvoj teh pasivnih krajev. Pa tudi propad živinoreje in sadjarstva zaradi konkurence bolj razvitih krajev v ravnini je primoral naše ljudi, da so zapustili domačije in odšli s culico po svetu za vsakdanjim manj trdim kruhom, kot jim ga je nudila domača zemlja. Govorilo se je — medtem ko je bilo pri nas zelo slabo — o nekih «ekonomskih čudežih» in o «srečnih letih». Da, bila so srečna leta, toda samo za tiste, ki so ži- veli od trpljenja in dela drugih. Vsekakor pa vemo tudi mi, da je potreben denar za dobro delovanje dežele ,saj brez tega nam ne bo mogla pomagati ,in vemo tudi, da jo je treba znati upravljati, za kar nimamo nobenega dvoma. DESETLETNI PLAN ZA EKONOMSKI PREPOROD HRIBOVSKIH KRAJEV Vemo tudi, da so poslanci političnih strank, katerim gre največja zasluga, da se je ustvarila peta dežela s posebnim statutom, predložili parlamentu za odobritev osnutek zakona, da bi se dodelilo naši deželi 400 milijard; (to je 40 milijard letno), ki naj bi služile desetletnemu planu za ekonomski preporod hribovskih krajev, za izboljšanje kmetijstva, za izgradnjo dobrih cest in za dvig kulture (slovenska jezikovna skupnost videmske pokrajine bi rada uživala, kot ji pritiče, iste beneficije, ki jih uživajo italijanski državljani slovenskega jezika na Goriškem in Tržaškem); in končne, da se ustvari tudi pri nas v Furlaniji primerna industrija, ki bi zagotovila delo našim delavnim in lojalnim ljudem. Razen strank, katerih poslanci so predlagali omenjeni zakon, se zdi, da so vsi ostali proti zahtevi, da bi končno prenehalo težko ekonomsko in socialno stanje, v katerem se nahajajo posebno hribovski in pod gorami ležeči predeli Furlanije. SLOVENCI V FURLANIJI ZAHTEVAJO SVOJE NEDOTAKLJIVE PRAVICE Mi se pa, kar se tiče milijard, ki bi jih morala dati država naši deželi, strinjamo, ker bi se moglo samo na ta način izboljšati splošno stanje, posebno ono v videmski pokrajini kjer živi slovensko govoreče prebivalstvo in sicer v dolini in sodolinah Nadiže, Idrijce, Krnahte, Terske doline, doline Rezije, Kanalske doline in gorskih vaseh jezikovno mešanih občin od Tavo-rjane pri Čedadu do Gorjanov. Trdijo, da ni sredstev. Pri tem pripominjamo, da bi se moglo tu in tam na kak način zmanjšati nekatere velikanske izdatke in naj bi se poleg tega bolj ob- ČL. 3 POSEBNEGA STATUTA V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. ART. 3 STATUTO SPECIALE Nella Regione è riconosciuta parità di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengano con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali. davčilo tiste, ki morejo plačati in naj bi se tudi prepovedalo pošiljati v inozemstvo kapi tale, ki bi morali biti vloženi tukaj, v Italiji. Za nas res ni preveč prositi, da bi se potrošilo v desetih letih 400 milijard za dobro delovanje dežele, da bi se ji dali pogoji za njen razcvit in da bi se predvsem pomagalo zgoraj omenjenim krajem Furlanije, ki so najbolj revni, najbolj pasivni in najbolj zapuščeni v deželi. S temi milijardami, in bile bi dobro vložene, naj bi se ustvarili povsod industrijski objekti, tudi pri nas, da bi se tako mogla zaceliti skeleča rana emigracije, zaradi katere so se skoraj izpraznile neštete slovenske vasi naše pokrajine. Treba je, da deželna vlada izvaja takšno politiko, da bo dala tistim, ki so odšli in morda danes preklinjajo, ker se morajo potikati po svetu, možnost, da se vrnejo in da delajo na zemlji, kjer so se rodili, kjer imajo svoje najdražje in kjer počivajo njihovi predniki. čas je, da tisti, ki so do danes izkoriščali in zapovedovali, nehajo gospodariti in čas je, da tisti, ki so samo delali, ubogali in trpeli, zahtevajo svoje nedotakljive pravice. panorama ODGOVOR rimskemu časopisu Giuseppe dall’Ongaro govori v svoje.n dolge n članku, ki ga je objavil rimski dnevnik «.Giornale d’Italia)), o našem listu in zadevah, ki se tičejo naše jezikovne skupnosti. Govori pa s takim tonom, da ne prepričuje in se celo zdi, da se mu toži po tistih časih, ko je bila v Italiji smatrana vsaka pokrajina, vsako mesto, vsaka vas za najbolj italijansko, za najbolj jaši-stično. Pa spreglejmo velike napake in netočnosti, ici jih omenjeni časopis prinaša na dan svoji a čitateljem, kateri so . orda tuai gotovo žalostni, ker je bil odpravljen jašizem; hočemo spregledati tudi tisto «redkost», ko govori o naši ljudeh, ki so se priključili k Italiji v. 'a oltre un secolo» (pred več kot eni n stoletjem): tudi otroci vedo, da so Savojci prišli v Furlanijo šele leta 1866! Da bi podkreril svoje trditve se pisec članka sklic' je tudi na znano izjavo, ki so jo podpisali župani «delle Valli del Natisone, del C omar po e del Torre)) z vidnim obstrukcionistič-nim na enom, da bi se ojačila proti-regionalna borba, ki so jo vodile desničarske sile in da bi se istočasno preprečilo da bi se bene'ici ji, ki jih predvideva člen 3 posebnega statuta, ne raztegnili na ozemlje videmske pokrajine, kjer živi slovensko govoreče prebivalstvo. Ves članek je na splošno pisan v takšne n tonu kot ga mora pisati samo človek, ki težko sliši govoriti o «zaščiti jezikovni i manjšin)) in ki mu ni prav, da obstajajo v Furlaniji in Julijski Eenečiji tesne vezi med ljudmi italijanskega ali furlanskega jezika na eni strani in med ljudmi slovenskega jezika na drugi. Iz vsega tega se razločno vidi, da obstoječe bratstvo med Italijani, Furlani in Slovenci boli današnje nacionaliste, kot to ni prijalo včerajšnjim ašistom, kateri so se celo posluževali nezaslišno kruti i dejanj, da bi se skr i alo to bratstvo. «Matajur», ki je za desničarske kroge trn v peti, je bil vedno, je in bo ti di v bodoče za to bratstvo, katerega želi še utrditi, da bo trajno in to naj vzame na znanje tudi rimski dnevnik «Giornale d’italia», kateremu -svetuje o naj poroča o naš.h za eva , bolj objektivno in seveda z večjo točnostjo in resnostjo. lil/////» Ml« ZA VEDNO BOLJŠE KULTURNE STIKE Ljubljanska gostovala Dne 30. maja je v velikem avditoriju «Zanon» v Vidmu v okviru vedno tesnejših kulturnih stikov med Furlanijo in Slovenijo gostoval orkester ljubljanske filharmonije pod vodstvom visoko kvalificiranega dirigenta Sama Hubada. S tem so vrnili nedavni obisk videmskega simfoničnega orkestra, ki je nastopil v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Aladar-ja Janesa. Dvorana, ki je ena največjih v Vidmu, je bila nabito polna ljubiteljev glasbe. Orkester je izvajal Lipovškovo «Suito za godala», Stravinskega «Ognjenega ptiča» in Čajkovskega «Simfonijo št. 5». Navdušenje navzočih je bilo izredno veliko in na koncu vsakega izvajanja se aplavzi kar niso hoteli poleči. Ob zaključku je orkester izvajal še Gotovčevo simfonijo «Kolo», ki je tudi žela obilo priznanja. Koncertu so prisostvovali tudi visoki politični in kulturni predstavniki iz Vidma, Trsta in Ljubljane. Med drugimi smo opazili v dvorani videmskega župana prof. Cadetta, predsednika pokrajine dr. Burtula, prefekta dr. San-drellija, vicekvestorja dr. Testo in predsednika Pokrajinske turistične ustanove Barbina, ravnatelja videmske glasbene šole Aladar-ja Janesa. Med gosti iz Ljubljane so bili predsednik sveta za kulturo in prosveto pri republiškem izvršnem svetu prof. Ludvik Gabrovšek, republiški sekretar za miijiiiiiiiiiiiiiiii 11 n n ii ii n i n n 111111 m 1111 ni 11 n n im Ib una PRAZNIK VINA Poseben komitat, ki je bil ustanovljen, de poskarbi za program za praznik vina, ki bo od 4. do 6. julija, hiti s pripravami. Kjoske bojo postavil na vrtu grofije Gabriči, kjer bo tudi pokušnja zbranih vin. iz prve strani Za pouk v materinem jeziku albanski manjšini kom, ki se tam govori in s krajevno tradicijo. Zakonski predlog predvideva tudi, da bo minister za javno vzgojo na podlagi mnenja komisije strokovnjakov, ki jo ho sam imenoval, predpisal programe, ki bodo vključeni v učne programe za osnovne šole. Za dosego usposobljenosti za poučevanje v o snovnih šolah občin albanskega porekla bo moral minister za šolstvo poskrbeti za ustrezne tečaje pri vseučiliških zavodih, kjer obstajajo stolice za albanski jezik in slovstvo. V spremnem poročilu zakonskega predloga je rečeno, da je albanščina, ki se govori v Italiji, pravi in resnični jezik po ustroju njegove sintakse in slovnice, po podlagi, iz katere izhaja, in po tem, da se je ohranil v skoraj čistem stanju. Gre za jezik, ki se govori že skozi stoletja in ki je še nadalje edino ali glavno izrazno sredstvo prizadetega prebivalstva in ki je značilen za dragoceno bogastvo ljudskih tradicij, verskih običajev, navad ter posebnosti socialnega in družinskega življenja. To jezikovno in kulturno bogastvo, ki ga ne ščiti noben zakon — nadaljuje poročilo — mora biti ohranjeno. filharmonija v Vidmu prosveto in kulturo Miloš Poljanšek, predsednik ljubljanske občine inž. Marjan Tepina. Iz Trsta pa se je koncerta udeležil generalni konzul S.F.R.J. Rudi Janhuba. Kot vse dosedanje podobne kulturne manifestacije v okviru medsebojnih izmenjav, je tudi ta pomenila nov prispevek k vedno boljšim sosedskim in prijateljskim odnosom med obema sosednjima področjema. Pod suverenim vodstvom dirigenta Sama Hubada je orkester izvajal brezhibno in pred glasbeno kultiviranim videmskim občinstvom še enkrat potrdil visok nivo glasbenega in koncertnega življenja v Sloveniji. Izpod Kolo POTENCIRANA VODOVODNA MRJEŽA Začel so z djeli, de bojo potenciral vodovod, ki daje vodo vasem Kras, Laze, Ocnebrdo in Trušnje. Djelucem konzorcija pomagajo tud sudatje, de minirajo skale, ki jih kor odstranit, kjer bojo položil vodovodne tube. Stroški za tista djela znašajo 6.500.000 lir. Iz Nat tiske Fojda SMRTNA NESREČA Vse je zlo presunila žalostna noticija, de se je smrtno pone-srečiu 88 ljetni Feliks Topatig iz Čenebole. Mož je padu iz parve-ga nadstropja an dobiu par padcu pretres možganov. Šobit so ga peljal v čedadski špitau, kjer je pa potlè umrù. (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiM-i>i:iii>i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiinii:i m 11 unni i m i m 111 m 1111 m ili 111111 Iz Kanalske NAVAL AVSTRIJSKIH TURISTOV Topli dnevi privabljajo vfedno več turistov v Trbiž in v ostale turistične kraje privlačne Kanalske doline. Največ ljudi pride iz sosednje ! fKoroške, kajti ti pridejo obenem tudi na trbiški trg, kjer morejo po razmeroma nizki ceni nakupiti najrazličnejših predmetov. Ob praznikih je pa videti tudi precej italijanskih izletnikov in športnikov, ki zahajajo, kot na primer 28. maja, na nogometne tekme na Dunaj. Ta dan je šlo preko italijansko-avstrijske meje kar 3.800 italijanskih avtomobilov (okoli 15.000 ljudi). Pa ne samo iz Koroške, tudi iz sosednje Slovenije prihaja vedno več ljudi v Trbiž. Škoda, da ni vzpostavljena redna mednarodna avtobusna proga Trbiž-Bled Ljubljana ali pa, da bi šla preko meje železnica iz Trbiža do Bele Peči in Planice, kot je bilo pred vojno. Čudno se nam zdi, da ni na tej točki nobene redne prometne povezave med obema državama, če izvzamemo dvakrat tedensko večerno vožnjo jugoslovanskega avtobusa Rateče-Planica-Trbiž. Bela Peč GRADNJA NOGOMETNEGA IGRIŠČA Končno se bo nogometašem Kanalske doline le izpolnila davna želja : še letos bo dograjeno v Beli Peči moderno nogometno igrišče. Prav te dni je Turistično društvo (Azienda autonoma di soggiorno) v Trbižu dobila sporočilo, da je bila prošnja za posojilo 15 milijonov, ki bo služilo za gradnjo, uslišana. Z gradnjo bodo začeli tele dni. Iz Terske doline VALENTIN SINICCO TRAGIČNO PREMINUL Usò Tersko dolino anu okuoli-co ne globoko pretresla žalostna noticija, de je tragično preminul 78 ljetni invalid od učre Valentin Sinicco iz Brda. Mož se je pejòu s svojo karocelo anu se je na cjesti, ke ne peje pruot Viskorši, umaknu preveč na rob, ker se je bau, de ne bi trušnou u nek kamjon, ke mu je parhaju na pruot, anu zatuò u je precipi-tiru globoko u dolino. Sobeto so ga pejali ù špitau, a zaki so ble njegove feride močno hude, so ga domači umrjet ta kiši. Cjesta, posebno tisti tronk med med Sedliščom anu Brdom, na je zares tesna anu še slaba po-uàrh anu zatuò to pride tle dostikrat do nesreč. Zlo urgentno bi blo zatuò, de jo razširijo anu si-stemirajo. UMAR JE BEPO ROSEANO Po dougi an hudi boli je umar u videmskem špitalu 68 ljetni Be-po Roseano iz Njivice. Ranek u e biu oča sedmih otruok anu zlo poznan po usej okuolici kot onešt anu djeloven mož. Na njegov fu-neral so paršli usi sinouje, še težje, ki no žive u ešteru anu dou po Italiji, numerozni raprežentanti drugih komunov, školarji iz Brjega anu Njivice, zaki njega sin u e maeštro anu use pouno judi iz u-sjeh okuoliških krajeu. Pogrebne svečanosti je opravil pre Žuan Sinicco, ki u e plevan u Vidulis par Dignanu. Parantadi nepozabnega rankega izrekamo naše sožalje. ČEDADSKI ŠAHISTI V TOLMINU Člani čedadskega šahističnega krožka (Circolo scachistico civida-lese) so se odzvali povabilu šahi-stov iz Tolmina. Pri prijateljskem srečanju so udobil za 2 in pù puntov Čedajčani (končni puntegio je bil 3 pruot 3 in pù). Čedadsko ra-prezentanco so setavljali : Luigi Rizzo, Antonino Ceschiano, Luciano Zannier, Giuseppe Bernardi, Antonio Brcllo, Angelo Colucci, Faustino Sione, Angelo Polano, Mario Sabot in Luigi Vendruscolo. POBIRANJE DAJATEV Čedadska davkarija je sklenila poslat po vaseh svoje zastopnike, de bojo pobrali dajatve in ne bo na to vižo korlo davkoplačevalcem izgubljati cajta. V pondejak 8. junija bojo pobirali dajatve v Malini (Forame) v komunu Ahten, v torek 9. v Fojdi, v četrtek 11. v Ahtnu, v torek 16. v Tavorjani in v petek 19 junija v Prapotnem in Starem Mlinu. SKRAJŠANI DJELUNI TJEDAN Prejšnje dni so se zbrali čedadski trgovci in sklenil, de bojo od parvega julija naprej trgovine o-blačil (abbigliamento) zaprte vsak pondejek dopudan. MALI OBMEJNI PROMET 1 : • • ' ; : ; i ! i :ri:r.. -:i : - 1:1-1 ; I Mjesca maja je blo skuozi obmejni blok v Štupci nekaj* manj prehodov kot aprila. V tjem cajtu je šlo čez mejo v Štupči 1.830 italijanskih in 1955 jugoslovanskih in drugih citadinòv. Povàrh tega je avtobus, ki vozi iz Čedada v Tolmin, prepejù 189 ljudi, avtobus Tolmin - Čedad pa 1.100. NESREČA PAR DJELU. V špitau so muorli pejat 34 Ijetno Ernesto Kamunjero iz Špetra, zaki si je močno poškodovala čam- II111 n 11 m minili 111111111111111 ii milu i ii Hlinili n i i m 11 n 11 m i n i n imm 1111 umi i mi m un Tavorjana LICITACIJA BREZ PONUDNIKA Komun je prejšnji tjeden dau na licitacijo djela za sistemacijo cje-ste, ki peje u Montino, a ni bluò nobenega ponudnika, zaki je bla cena baze (prezzo base) samo 16 milijonov 18 taužent lir. Kar so bli nareti progeti je preteklo že dosti cajta an cene (prezzi) so med tjem zlo narastle. Sada bo komun poizkusu še enkrat s privatno licitacijo. U zadnjem momentu smo izvje-dali, de je komunu le uspelo dati na privatni licitaciji u apalt djela za gradnjo cjeste, ki jib je preuzela impreza Luciano Cois iz Vidma. Stato bo dau za tista djela 14.935.000 lir kontributa, ostalo pa bo krila komunska administracija. JAVNA RAZSVETLJAVA Deželno skrbništvo za javna dela (Provveditorato Regionale alle O-pere Pubbliche) je dalo vjedat, de je biu prožet za sistemacijo javne razsvetljave u Tavorjani an okuoliških vaseh sprejet. Predvideni stroški znašajo 10 milijonov lir s statalnim kontributom, ki ga bo komun muoru varnit u 35 ljetih. SISTEMACIJA POTOKA KJARO’ Tele dni se je u našem komunu dosti guarilo o morebitni sistema-oiii nntnka Kiarò. ki Drestona ob vsakem večjem dažh svoje brjego-ve an poplavja puoja. Zvjedelo se je, de je »Magistrato alle Acque« v Benetkah že sprejel prožet an de bojo z djeli, ki bojo koštala 58 milijonov lir, začeli u kratkem. SISTEMACIJA CJESTE Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) je sprejelo načrt za sistemacijo cjeste Krožada - Montina - Preštint. Cje-sto bojo razširili odpravili ne-katjere ovinke an jo asfaltirali. Tisto djelo bo koštalo 16.800.000 lir. Država bo prispevala k tistim stroškom 13.400.000 lir, ostalo bo pa kril komun sam. Z djeli bojo začel u kratkem. UMRU’ JE KOMUNSKI IMPIE-GAT. Use je zlo pretresla novica, de je umrù Mario Pozzi. Usi so ga poznal, saj je biu 33 ljet impiegat na komunu. Pogreba se je udeležilo zlo dosti ljudi. NOV MJEDIH. Prejšnji tjedan je dr. Alberto Faleschini preuzel mjesto komunskega mjediha, ki si ga je pardobil na konkorsu. Novemu mjedihu, ki parhaja iz Tolmezza, želijo ljudje iz tavor-janskega komuna, de bi se dobro počutu med njimi. pno nogo, kar je padla v hljevu, kar je fuotrala živino. Ozdravila bo v dveh tjednih. Podbonesec IZ KOMUNSKEGA KONSILJA Na zadnjem komunskem konsi-Iju so sklenil, de bojo dali izbuoj-šat javno razsvetljavo v Črnem vrhu, urediti britof v Roncu in de se bojo izvedla u Mersinu nekatje-ra milioracijska djela. Ob koncu zasedanja pa so diskutirali še o špitalskih zadevah nekaterih ljudi iz komuna. Prapotno v Idrijski dolini IZ KOMUNSKEGA KONSILJA Na komunskem konsilju, ki se je riuniu preteklo nedeljo, so med drugim potrdili obračun (consuntivo) za lansko ljeto, sprejel spremembo statuta zdravniškega konzorcija Prapotno - Dolenje in sklenil odprjet kantir djela, ki bo sistemiru cjesto, ki peje iz Ibane pruot britofu. Nazadnje so diskutiral še o siste-maciji vodovoda, za katerega so dobil od statq 5 milijonov lir kontributa. ■ ; I I ■ ; ; , j : . . ' ■ rji PET MILIJONOV ZA VODOVOD Ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici) je dalo našemu komunu pet milijonov lir kontributa za ojačenje vodovoda. Prošnja za dobit ta kontribut bi sigurno še ne bla rešena, če ne bi pri ministrstvu v Rimu posredoval videmski deputat Loris Fortuna. Stara POGOZDOVANJE NA STARI GORI Ljetošnjo pomlad je dala šum-ska uprava (amministrazione delle foreste) pogozdit vse gole kraje na Stari gori. Kot vjemò, je tle precej kostanja, a so ga muorali izsekat, zaki je dobiu boljezen kanker. Na mjesto kostanja so sada posadil kajšnih šest taužent smrečic in bora. Sv. Len EN MILIJON ZA TELEFON Naš komun je dal družbi TELVE en milijon lir kot prispevek za napeljavo telefona v vasi Hlasta (Clastra), Hrastovje (Crostò) in Dolenjo Mjerso (Merso di Sotto). Ostale stroške za napeljavo bo krila država. Z deli bodo pričeli v kratkem. VELIKA ŠKODA ZAVOJ GOSENIC Šenlenarški komun se je obar-nù prejšnji tjedan na provincialni inšpektorat za agrikolturo s prošnjo, de bi jim ta pomagu par uničevanju gosenic, ki so se parkazale u nekatjerih vaseh in nardile veliko škodo na sadnem drevju in puoju. V nekatjerih krajih so razjedle vse listje in cvetje, de so ostale samo gole veje. Največ tjeh škodljivceu so zagledali, v Jesici, v Zamiru in v Pičiču. KMETIJSTVO V FURLANSKI SLOVENIJI I , Treba Je napeti vse sile, da se poleg trgovine in industrije ojači tudi kmetijstvo Naj v prvi vrsti predstavimo, Feprav samo bežno, ozemlje Fur-taske Slovenije in njen sestav in pe prav posebno področje «Pe-iemontane» in gorskih planot. Doline Tera in Krnahte, ki so tratke in ozke in Nadiška dolina *e spuščajo v ravnino preko vse-8a podgorskega področja in ločilo grebene in gorske planote eden od drugega, medtem ko se dvigajo na vzhodu Nadiže in Šo- te posamezne gorske tvorbe; in !te iz ene strani značaj gorskih Planot skoraj izginja, prevladujejo iz druge strani gričeviti grelni, ki se spuščajo iz Matajurja (1643 m) in Kolovrata (z vrhom Nuk 1243 m) proti ravnini v pretežno vzporedni smeri proti Soči. Na tem mestu omenimo, da so ID prečne doline: Venconasa, jNuška in Učja. Vse ostale doline |otekajo po dolgem. Terska, ^rnahtska in 'Nadiška dolina Menjavajo zaprte soteske s širokimi kotlinami. V Nadiški dolini sta dva bazena: eden v gorah, ki tečne pri Robiču na jugoslovanske teritoriju, drugi nižji pa je jhed Podbonescem in Čedadom, kjer se stekajo manjše Sovodenj-sAa dolina, dolina Grmeka in ,,enlenarška dolina. Obrobne do-tee Čmeje, Maline (Ahten), Gri-(Fojda), Kjarò (Tavorjana pri e6adu) in Idrijska dolina pa so tevne in enolične, čeprav dovolj volge. Prava vodna bazena sta dva: ^tega tvorita Nadiža in Idrijca 'gornji in srednji tok), drugega jte hudournika Ter in Krnahta (gornji tok). Ter nastaja v Muz-iz precej obilnega vira, medtem ko izvira Nadiža na večih kra-in je zato težko določiti za-etni vir. Na vsak način je goto-\ da izvira Nadiža na teritoriju 'Panskega komuna. t Glede kanalov se govori o špe-?tskem (Nadiška dolina med “Petrom in Robičem), sovodenj-|skem (dolina Aborne - Rijeka), (tenlenarškem (doline Kosce in ptbeča), idrijskem kanalu in še 'jj drugih manjših. Vse te kanale, ki zavzemajo ozemlje devetih ob-un s slovensko govorečim prebivalstvom in šestih jezikovno mednih (slovensko - furlanskih) ^enujejo v Italiji v uradnih ak-Ši «Zona Montana Orientale delata Slavia»; to ime se nanaša Pjtev na ozemlje, kjer prebiva iz-‘jučno prebivalstvo slovenskega le2ika, in sestavlja najbolj notranja področja in podgorski griče-j tei predel, ki ga imenujejo «Zo-te Pedemontana e Collinare del Friuli Orietale» (med Venzonom in Prapotnem v Idrijski dolini). K «Montagna Orientale dell’Alta Slavia» pripadajo občine Brdo v Terski dolini, Tipana, in vse občine nekdanjega šempeterske-ga okraja: Srednje, Sovodnje, Grmek, Dreka, Sv. Lenart, Špeter Slovenov ob Nadiži in Podbone-sec; ta zadnja občina je nastala iz občin Ronec in Tarčent, kjer je bilo v davnih časih osredotočeno vse politično, gospodarsko in versko življenje nekdanje «Landarske Banke«, ki ni bila drugega kot nekakšen parlament Nadiške in Sovodenjske doline, o katerem smo v preteklosti že večkrat pisali. Pa preidimo k stvari sami. Povejmo kar takoj, da so najvišje ležeči predeli nedonosni, ker so nerodovitni, čeprav se tu in tam razprostira nekaj bukovih gozdov. Zelo malo rodoviten je tudi predel ob vznožju gora, kjer so zelo pusti pašniki. Bazeni Zgornjega Tera, Zgornje Krnahte in Zgornje Nadiže so manj rodovitni nego zunanja pobočja Julijskih Predalp. Da na ozemljih občin Tipane in Brda docela manjkajo nekatere kolture kot na primer žito, vinska trta in murva, je pripisovati z gotovostjo klimatskim in lokalnim vzrokom. V Špe-terskem okraju (doline in sodoline Nadiže) pa je možno pridelovati pšenico do skoraj tisoč metrov višine. Goje tudi vinsko trto, a v tako mali meri, da ne predstavlja vir dohodkov, na katerega bi mogel kmet računati, da bo zadostoval za preživljanje družine. Največ vina se pridela v občinan Špeter, Podbonesec, Sovodnje, Sv. Le- nart, nekaj manj pa v občinah Srednje, Grmek in Dreka, ki leže bolj visoko. Nekaj več je koruze, a tudi te ni dosti, čeprav jo sade do višine 800 metrov ; pridelek doseže le 20 q na hektar. Po navadi so skromne njivice v dolinah, da lažje prevažajo gnoj in pridelke, katere morajo po večini znositi na ramenih. Je torej razumljivo, da kljub vsemu trudu in kljub vsemu skrbnemu obdelovanju ne zadostuje pridelek žita, ki ga morajo prav zaradi tega kupovati na drugih trgih. Razen nekaterih izjem je obdelovanje zemlje na splošno še zelo primitivno. Občuti se pomanjkanje strokovne izobrazbe in tudi ni sredstev, da bi se moglo nabaviti kmetijske stroje. Poleg tega tudi ni dovolj poljskih kolovozov in tovorne živine, da bi prevažale umetna gnojila, ki so potrebna, da se izboljšajo zemljišča, ki jih gnoje skoraj povsod samo s hlevskim gnojem in z malo lesnim pepelom. Kaj je torej treba ukreniti, da se odpravi to zaskrbljeno stanje? Treba je takoj napeti vse sile, da se ustvari podlaga za kmetijsko gospodarstvo, ki bo zadostovalo za domače potrebe. Pa ne samo to, potrebno je tudi, da se ojači trgovinska dejavnost s sosednimi področji (Jugoslavija) in da se ustvari v najbolj prikladnih krajih primerna industrija, ki bi mogla zaustaviti emigracijo. Drugič bomo obrazložili splošni organski načrt, ki ga bo morala, vsaj tako upamo, izvesti nova deželna vlada. Andrej Fojdut iiiiiii i iiiiiii i iiiiiiui niii ii i i i i urim niitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaifia iiiiiJinin 111111111 iiirii nriii i i hi i 11 n im VPRAŠANJA »Kam pa so lastovke, mama, Izletele?« »Tja, kjer je sonce premagalo [mraz.« »Mama, pa bodo nazaj priletele?« »Kajpada, sinko moj, kadar bo tčas.« »Mamica, kaj so čebele pomrle?« »Ne, le v ulnjak so vse morale — [spat.« »Pa bodo še kdaj ulnjak si [odprle?« »Kajpada, sinko moj, ko bo [pomlad !« »Mama, zakaj pa je zima [snežena?« »Glej ga ! Zato, da se zima naspi.« »Kam pa potem gre odeja [snežena?« »Sonce jo v bistre potoke stali.« Vida Brest SL JtlV*' rt, Obdelovanje njivic v naših strmih bregeh je zares težavno in nedonosno. Vse je treba prinesti in odnesti v nahrbtnem košu in se truditi od zore do mraka za košček polente, katere se pridela na takih njivah le za tri mesece v letu 1111111111111111111111111111111111 1111I I lili M I I ITI III M III I I 11 lllllllll I llllll I I I lili M l l l l l l lll l l l l i ri l llllllllllll Ahten TRIO NELLY, TIN IN TONI Kaduò se ne puomne Argentine, Edija in Ermesa Croatto iz Ahtna, ki so odšli pred nekaj ljeti u Ameriko, de si tam zaslužijo kaj buojši kruh. An rjes, sreča jim je bla izredno naklonjena ; pousod, kjer so nastopali kot pevci lahke glasbe, so žel dosti uspeha1. Preča so zasloveli kot najbolj popularen trio pod imenom Nellv, Tin an Toni an nastopil u neštjetih mjestih Amerike. Ljetos so paršli tud u Europo an ušafal parvi premio na eurofesti-valu u Copenhagnu, katjerega smo pred nedougim gledali tud po televiziji. Nastopil so z velikim u-spehom tudi u Španiji, Portugalski an Danski. Troštamo, de bojo preča paršli tud u rojstno vas an parnesli nekaj prekooceanskega veselja. SUBID ŠE NIMAR BREZ VODE Ljudje iz Subida se upravičeno partožujejo, zaki so še donds, če-glih so jim najmanj že stuokrat obečal, brez pitne vode. Preča bo paršla huda vročina in zmanjkalo bo še tisto malo vode, ki curlja iz fontane sredi vasi, ki je povarh tega še motna. Če čejo ljudje pit malo buojšo vodo, muorajo iti ponjo v potok, ki teče kake tri kilometre za vasjo in tud ta voda sevjeda ni čista, brez mikrobov, zaki je tuo potok in ne izvir. Pred ljeti so nekatjeri že zboljeli za tifusom in drugimi boljeznimi glih zavoj pitja nečiste in nezdrave vode in zatuò se ljudje sprašujejo karp naj se še paptožijo, de bo kaj pomagalo. Na komunu so že; večkrat razpravljali o tej reči, a do pozitivnega zaključka njeso paršli nobedankrat. Vse zgleda, de bo muorla priti na pomuoč država, zaki stroški za napejavo novega vodovoda, zaki so vsi sedanji tubi nenucni, bojo precej veliki. Gorjani CESTA RTINJ - GORJANI ZAPRTA Provincialna administracija je dala vjedet, da bo zavoj tehničnih razlogov cesta, ki vodi iz Rtinja (borgo Salt) v Gorjane (razpotje Zampariul) zaprta od 20. maja pa do 19. julija. Ta čas se bo ves trafik vršil samo po komunski cesti Gorjani - Mania-go - Humin. StANKA VILHAR Sence pod Matajurjem »Bom, gospa, bom,« je Tonka eselo odgovorila. ■ Stopili sta v kuhinjo. Tonka se p Zavrtela po njej in stopila k li-JV kjer je stala grmada poso-te*kot bi Schoberjevi bili že ves 0cten brez hišne. h.»Takoj bom pričela,« je vzklik-Tonka. Gospa jo je smeje se gledala, ’^aj ti je danes, da si tako neune-tea in vesela?« Sj.|fm, ali naj ji povem, je pomi-Ja Tonka. »Fanta imam, go-jjte !« je zdajci v eni sapi planilo teje. I »Fanta? Oh, seveda, vsa dekle-> 'majo fante, ene zares, druge * šalo!« |§j[*^e za šalo, ne! se je prostrante Tonka. »Zares me ima rad,« ;y ,Vsa rdeča in v ognju nadalje- 51 tela] »Prav zares!« je še z glavo a gospe. aj se je tudi gospa zresnila. «■—— ( ODLOMEK ) Trenutek jo je gledala in premišljevala. »Opozoriti te moram, saj si še otrok! Vidim, da si od vsega tega že skoraj bolna. Dobro dekle si in moram reči, da nisem bila še z nobeno tako zadovoljna.« »Nič se ne more zgoditi, gospa. Morda je pri vas v mestu drugače ...« Hotela je nadaljevati, a gospa jo je prekinila. »Oh ti nori deklič, kako drugače?« se je gospa razburila. »Rad te ima, praviš. To je beseda, gola beseda in povrh še zelo poceni. Zapomni si to ! Moški jo pobirajo za vsakim vogalom, kjerkoli jim pride prav. Igrajo se z njo kakor z lutko! Ne verjemi jim! Vsi so enaki! Tebe hočejo, tvoje telo, in ne tvoje ljubezni. Ljubezen jim je samo krinka, orodje, kakor svinčnik, da z njim pišeš, ali motika, da z njo sadiš koruzo. Golo orodje in nič več. Toda z njim se lahko obrežeš kakor s steklom. In hudo bo skelelo! Prelepo bi bilo, če ne bi bilo vmes laži. Če že morajo lagati, goljufati, naj lažejo in goljufajo na semnju, v trgovini, pri denarju in ne pri ljubezni, ko zanjo ni treba ničesar odšteti razen iskrenosti. A te ni! Ljubezen je postala kakor umazana, strgana krpa, ki jo vlačijo po cestah, da pobere ves prah in obriše vsak vogal, krpa, za katero moški skrivajo svoj obraz in ob njo brišejo roke, češ tako pa tako: »Saj sem jo imel takrat rad, toda zdaj je zopet tako, da imam rad drugo.« Tu se zanje vse konča. Ali ne zate, zate ne! Vidiš, deklica, to ni denar, ki bi ga terjal nazaj, to ni gotovina, ki bi jo lahko odnesla drugam, to je duševna tragedija, iz katere se stežka ali sploh ne izkoplješ več. Životariš iz dneva v dan, pomikaš se, hodiš kot obsedena in potem vidiš, kako poceni dajejo drugim isto blago, ki so ga ponujali tebi. Ljubezen jim pomeni toliko, kolikor otroku pisana igračka, ki jo zagleda v izložbi. Hoče jo imeti, cmeri se, cepeta, vse obljubi, dokler je ne dobi. Ali kmalu si zaželi druge lutke, morda slabše, a vendar druge. Na prvo pozabi in ko jo zopet vidi, sé 'tftu zdi smešna stvar. Razcefra jo in čez nekaj časa najdeš med igračami le kos glave ali las kot edini spomin nanjo. Moški so veliki in povrhu še hudobni hudobni otroci. Zapomni si to!« Pogledala je Tonko in zdelo se ji je, kot da je ne sliši, da je sploh ni razumela. Opazila je, da se dekle čudi, čemu se je bila toliko razgovorila in razburila, in bilo ji je, kakor bi ji v očeh razbrala posmeh: Saj vi ga ne poznate, sicer bi drugače mislili o njem! Gospa je skoraj razočarana sedla, si z roko podprla glavo in se odsotno zazrla skozi okno v daljavo. Tonka je molče podkurila in začela s pomivanjem. Skrivaj je opazovala gospo in se čudila njenim spremembam na obrazu. Še prejle svež, mladosten izraz in ponosna usta, komaj zaznavno potegnjena v nasmeh, so se v trenutku spremenila in obraz se je zaprl vase, postal starikav in nem. In v ta obraz, skoraj brez življenja, so se polagoma zarezale trde in ostre gube. Postal je siv in moreč. Nazadnje je bil kot otopel in je dolgo ostal tak. Gospa Schober je grebla po spominu in se vrnila nazaj v leta, ko so tudi njej govorili kakor Tonki in se je bila tudi ona noro oklenila tiste puhlice. Kako strašno neumen in lahkoveren je človek v mladih letih! Taka sem bila tudi jaz, je razmišljala, ko se mi je bil mož približal. Bil je starejši, a leta me niso motila, pač pa me je motil njegov značaj. Temu sem spočetka pravila raztresenost, a svojo zmoto sem spoznala poročena in ko ni bilo več poti nazaj. Bila sem že poročena in kaj bi mi rekla mati, soseska in kaj bi bilo z vsemi mojimi načrti in kaj bi počela sama, slamnata vdova? Bila sem brez sredstev, delati nisem znala, starši pa bi me zaradi sramote zapodili. Ostala bom! sem si ponavljala tudi potem, ko sem že spoznala moževo prevaro. Vedno so mi stale pred očmi materine besede: Zagotovi si bodočnost! To je danes ideal. Mati mi ni govorila o ljubezni, kot bi bila slutila, da je v zakonu ne bo, morda se nanjo ni niti spomnila, ali pa je bila pozabila, kaj vse spada v zakon poleg moža, dvojnih rjuh in dvojnih postelj. (Se nadaljuje) GLI SLOVENI E LA REGIONE Un opportuno ordino dol giorno In questi giorni è stata rimessa ai Partiti politici della Regione e alla stampa quanto segue: «Il Comitato direttivo della Slovenska kulturno gospodarska zveza (Unione culturale economica slovena) ha approvato all’unanimità nella sua seduta del 21 maggio 1964 il seguente ordine del giorno indirizzato a tutti i partiti politici, che si richiamano alla Costituzione repubblicana : «Sono in corso i preparativi per ì organizzazione degli uffici regionali sulla base del principio che in essi verranno innanzitutto immessi impiegati, comandati da uffici pubblici già esistenti. Non ci consta che attualmente in qualcuno di tali uffici prestino servizio impiegati sloveni e tanto meno funzionari della stessa naziona/ lità. «La Slovenska kulturno gospodarska zveza (Unione culturale economica slovena) ha già reso noto al vostro partito, come del resto anche agli altri raggruppamenti politici che si richiamano alla Costituzione, il suo punto di vista nei confronti della Regione con fa dichiarazione approvata dal Comitato direttivo il giorno 5 marzo 1964. In tale documento ci si richiama, al primo punto, al diritto degli appartenenti al gruppo etnico sloveno di usare la propria lingua materna nei loro rapporti personali ed ufficiali con i rappresentanti politici, amministrativi e giudiziari e di ottenere risposte, documenti e certificati compilati nella propria lingua. «Da tale constatazione deriva per conseguenza l’inderogabile e-sigenza di assumere un adeguato numero di impiegati di nazionalità slovena, onde rendere possibile l’attuazione del diritto di cui sopra. «Pertanto la nostra richiesta si richiama alla formulazione r "Quando verranno costituiti gli uffici e gli enti regionali, le autorità regionali dovranno impiegare in essi un congruo numero di impiegati e funzionari che conoscano perfettamente la lingua slovena”. «Si tratta di una questione di principio che per gli appartenenti al gruppo etnico sloveno, che vivono nell’ambito della Regione, è una questione di vitale interesse. A ragione quindi attendiamo, che già i primi e decisivi provvedimenti della Regione non li disilluderanno e che tali provvedimenti saranno informati allo spìrito dello Statuto della Regione che salvaguarda le rispettive caratteristiche etniche e culturali del gruppo etnico sloveno. Con distinti saluti!» * if * Su questo ordine del giorno’,, che facciamo anche nostro senza alcun indugio, il quotidiano degli agrari che si stampa a Udine ha voluto malignare un po’ come del resto è suo costume quando si tratta di cose nostre. Ebbene questo foglio, che è anche antiregionalista tanto per stare in carreggiata con la propria linea politica conservatrice ad oltranza e quindi antiprogressista, ad un certo punto, in sede di commento, dopo aver insinuato che con questo documento «vengono dilatati, e con la più bella disinvoltura di questo mondo, regalati anche al Friuli gli accordi di Londra», dice: «Noi non siamo qui per esclamare ” l’avevo detto io " ma per richiamare gli enti e le persone interessate a x'iflettere sulla questione posta dal consorzio degli enti sloveni ed a porre un limite a certe pretese (sic). Nella Regione gli italiani di lingua slovena devono trovare il loro posto nel rispetto delle leggi patrie e degli accordi internazionali, devono poter vivere e operare in santa pace e in piena libertà, ma non possono straripare: con richieste assurde e cercare di infilarsi, con subdole manovre, dove non sono di casa e dove non hanno niente da fare e da chiedere.» Più chiari e più ... nemici di cosi non si può essere. Noi invece a questo punto non solo ripetiamo di fare nostro quanto richiesto dalla Slovenska kulturno gospodarska zveza, ma chiediamo a nostra volta, anche in considerazione che a Udine verranno creati degli «Assessorati» o piccoli ministeri che sia, che anche nei riguardi della provincia di U-dine vengano poste in atto le stesse disposizioni da adottarsi, come speriamo e secondo diritto, negli altri tenitori della Regione. IN ATTESA DELLA FORMAZIONE DEL GOVERNO REGIONALI Bisogna pensare anche alla nostra comunità linguistica Eletta la Presidenza delFAssemblea regionale - Il programma di lavoro sar approntato tra qualche settimana - Le nostre speranze saranno realizzate Il primo atto della Regione Friuli - Venezia Giulia nata col voto del 10 maggio scorso è stata la convocazione dei deputati eletti avvenuta il 26 u. s. nella sede provvisoria del Municipio di Trieste il cui Sindaco ha pronunciato parole di circostanza. A Presidente dell’Assemblea (Camera regionale) venne eletto il democristiano Doro De Rinaldini da Trieste; a vicepresidenti Giacomo Pellegrini del P.CJ. da Osoppo e Cesare Devetag del P.S.D.I. da Gorizia; a segretari Enzo Moro del P.S.I. da Tolmezzo ed Emma Pittino della D.C. da Venzone. La. presidenza, quindi, si compone di tre Friulani (di cui uno, il Moro, fa parte della Comunità etnica car- iiiiiii! i um 11 nm iiiimi; inni mi ni min m m nini nun mn i li inniiii i m immillimi imi un PIERI E TUNIN TUNIN : Po fole ti trai, Pieri, nance tu mi saludis squasi. PIERI: O ài masse pinsirs pai ciàv; e po sta scalmane ca ven indenant mi sece, mi urte. E no uei nance ciacarà e disi che dut a continue a eressi. TUnin : Ben ti perdoni, Pieri, o capìs ance jò che scuminze a vigni sflacie e che pitost di ciacarà si ha voie solamente di polsà. PIERI: Just, ma jò no pues nance s’o voi. Mi tocie simpri sta sot par vie dal pagnut. Lui invezi, s’al ùl, al pues dut. Viòdiel: lui noi à i miei pinsirs, che dal rest a son chei stes di ogni puar om c’al sfadie in campagne par fa salta fùr un pagnut par lui e la so famee. TUNIN : No soi d’acordo, Pieri. In zor-nade di uè no si po propi lagnasi. PIERI: Ah no! Vaurdailu lui. E po, ulie chi i disi? Isal maniere di fa par impedì che cassù da no no si vebi, cun tane bravs oms c’o vin, nissun ca si di-frndi come ca si devi al Consei regional? E o vin tante bisugne parcè nissun finore si è interessat di no. TUNIN: Ma ce ustu pretindi, Pieri. Cassù e son due sclàvs, e po’ no capissim nuje di nuje. PIERI: Va ben. Ance jo soi un conta-din, ma no jè propri cussi. La int di cassù invezi e jè int che capìs ne vorone. Solamentri che jè masse buine. Buine di lavorà, di sfadià e, pe so lealtàt, buine ance di tasè e di supuartà dut; ance se jè ore di finile di tignile in sogezion e di erodile gnogne e senze gnerv. TUNIN : Met di bande sti robis, e dimi invezi dar il to judizi propri su la que-stion che mi par a ti interessi di plui; insumis sui risultas des elezions regio-nals. Sostu no stat content? PIERI : I gi tomi a dilu e sarai sclet. Content? No la fe. Par lui, pensi, miòr di cussi no podèvin là. TUNIN : Ce distu mai, Pieri. Due’ do-vin iessi contens. PIERI: Eh, no, ciàr sior Tunin. E je dute un altre ciosse. Due’ altris interès. TUNIN : Ce disistu mai. Al Consei regional o vin mandat dute int che farà il siò dove; no sta ve pore tu, e tu vìoda-ràs. PIERI : Sarà che sedi buine int, ma par disigi la veretàt io no la pensi propri come lui. TUNIN : Ce olevistu tu alore? Che fossin làs su di plui di chei che no vàdin nancie in glesie? PIERI : A son tane che vàdin in glesie, ancie dutis lis domeniš e lis fiestis di precet, e po Diu nus liberi; e a son tane invezi che no vadin in glesie, parcè che si vergognin di dale d’intindi, ma che no mancin mai di fa onòr a la lor peraule, ai lors impegnos. Va ben che gnògnos an-dè ancemò e dapardut, ma uè o si viv in un mont c’al damine fuart viars il progres. Uè bisugne tigni lontan il plui pus-sibil chei che uèlin continuà a cunfundi lis robis e lis ideis ; e soredut bisugne tigni di voli chei — e forsi ancie lui che cumò mi uarde cussi di brut — c’a conti-tinuin a fa erodi, si intind simpri par tira l’aghe al propri mulin, che la democrazie cristiane, par disint une, è sedi la stesse robe che la religioni Cheste è jè propri une cucagne parcè cu la scuse dal diaul si po purtrop anciemò fa ce che si ul aprofitant de miserie e de ignoranze. TUNIN : No sta disi resis, Pieri... PIERI: ...c’al mi lassi finì, par plasè. E a l’è propi cun chest ingian, c’al dure masse, die i siei amìs, e, noi stedi a vès-sila a mal, ancie lui, c’al dovares jessi da bon dai nestris, jessi di cheste tiere insumis, crote, puare e bandonade, àn podùt spila fùr tane votos, promitint Rome e tome promitint insumis di fa e di dà dut ce c’al ocòr a la nestre int che par vivi finore à dovut la pai mont plui di mieze. TUNIN: No ti capis plui, Pieri. PIERI: Ah, sì, ance jo o soi sglonf di chest e dì altri. Sigùr, a je ore di finile di cioli pai boro i puars contadins e dute la puare int. Lui al tàs. Ma al sa ben che quant c’o ses cà, par otignì lo scopo, o fa-sès viodi c’o ses dai nestris, de nestre e vuestre tiare; e quant c’o ses di altris bandis, insumis fur di chenti, o fasès erodi di jessi di chei che vi stan a sintì. TUNIN : Tu ses fur dai semenàz, Pieri. PIERI: Un moment, no ai ancimò fi-nit di compietà il gnò pinsir. Io mi re-cuardi che durant la uere par parà fùr i mucs, quant che i nestris e scuierzèvin i trpos squasi come chei zà dis apene disore, c’a stan di ca e di là, e ca ju cla-mavin chei dal doplizùg (doppìogioco par c’al capissi ben), a ju tratàvin come c’a si meritavin, e senze nissune pietàt. Uè, invezi, almancul da chei c’a si po viodi, si puèdin fa due i zugs c’a si ùl e nissun dis nuie di nule. Anzi ste biele int a vèn in zeri qual mùt premiade. TUNIN: Sestu sfogàt, Pieri. Jo ti dis solametri che ste volte si farà dut ce che si à prometùt. O soi convint ance jo che bisugne mudà sisteme. PIERI : C’al mi scusi, ma se ance lui mi fevele fintramai doman di buinore jo no i cròt nuie di nuie. Non erodevi prime e tant mancul o crót cumò. L’è mài di famee. A ogni mùt il displasè plui grant che jo i ai provàt, i gi tomi a dilù, mi lu a dat la mencianze di rispiet viers la nestre puare int che à tante bisugne di galantoms e soredut di jessi iudade e non di iessi, come c’a è simpri stade, imbro-iade dai fals amis. No vorès che un altre volte sussedi la stesse robe. Par gno cont, e o ai finit, iò starai cui voi ben viers come speri iu tègnin ben viers due chei che tribolin cassù; e soredut o speri tant che si metin finalmentri d’acordo parcè c’a jè ore di finile di dale d’intindi e di meti a mài ancie, da bande di ziarts par trios di dozine, la nestre int che no à mai robat nuje a nissun. nica), di un goriziano e di un triestino. Per la formazione del Governo regionale (o Giunta) i deputati verranno convocati a domicilio. La convocazione dell’Assemblea regionale ad ogni modo è da ritenersi assai prossima, ed è appunto sul Governo che da tale Assemblea verrà eletto che noi contiamo e al quale ci rivolgiamo. E cominciamo col fargli presente la penosa situazione in cui versano le nostre Valli e le nostre Convalli le quali, per una ragione o l’altra, sono state finora oggetto di una cattiva politica. E questo spiega come da noi si è andata intensificandosi con tutti i mezizi la fuga delle popolazioni montane e come sia stato portato avanti un regime di pressione fiscale di sfruttamento dei loro magri redditi con l’aumento progressivo dei costi di generi di consumo e di quant’altro utile allo sviluppo economico della zona. Ed anche la svalutazione dei prodotti zootecnici e frutticoli ha costretto i nostri montanari ad andarsene per le dure vie del mondo. Vi è stato in passato — mentre da noi, quassù, tutto continuava ad andar male, ma molto male — chi parlò di «miracoli economici» e di «anni felici». Anni felici, sì, ma che sono stati felici solo per chi è vissuto del lavoro e del sacrificio degli altri. Sappiamo ad ogni modo che per far funzionare con profitto la Regione occorrono soldi, ma sappiamo pure che è necessario sia bene amministrata; del che non vorremmo dubitare. Sappiamo anche, e lo abbiamo appreso con una certa esultanza, che dei Partiti politici, cui va il maggior merito della creazione della quinta Regione autonoma a Statuto Speciale, hanno ihnoltrato una proposta di legge al Parlamento nazionale pe l’ottenimento di 4C0 miliardi che dovrebbero appunto servire per un piano di rinascita decennale — ed in realtà i miliardi da spendere ogni anno sarebbero soltanto quaranta — per la montagna e l’agricoltura, perchè si provveda alla viabilità e all istruzione de ragazzi (la Comunità di parlata slovena della provincia di Udine vorrebbe godere, secondo diritto, degli stessi benefici cui godono i cittadini italiani di parlata slovena residenti nei territori delle provinole di Gorizia e di Trieste) ; e, infine, che si crei una conveniente industria che assi- curi lavoro alle braccia e all’intelligenti delle nostre laboriose e leali popolazioni Ma, salvi i Partiti proponenti, tutti g altri sembrano d’accordo per dire «no» questa richiesta intesa a rompere fin» mente una secolare situazione di depri sione economica e sociale. Noi invece siamo d’accordo circa i liardi che lo Stato italiano dovrebbe coti cedere alla Regione perchè essa possa fa1) le ossa e migliorare la situazione in gelti rale, specie quella esistente nei ferriti della provincia di Udine abitati da P polazione di parlata slovena, e spechi catamente della Valle e delle Convalli dj Natisone, (Iella Val Judrio, della Vi Cornappo, della Val Torre, della Val B sia, della Val Canale e dei villaggi md tani dei Comuni mistilingui della «Peti montana» da Montenars a Torreano \ Cividale. Si dice che mancano i fondi. Noi osi mo suggerire che si potrebbe dare un ce to taglio a certe grossissime spese d’otti ne vario e per certi versi incongruenti e inoltre che si facciano pagare le tasse chi le deve pagare e che non si lascii portare all’estero i capitali che devo» essere impiegati qui da noi. Per noi non è certo troppo chiedi che in dieci anni 400 miliardi vengati spesi per far vivere e lavorare la Regioti* per metterla in condizioni di rifiorire di aiutare soprattutto le zone suelenCti che sono le più povere e le più abband nate della Regione. Sarebbero miliardi spesi naturalmen1 bene, e in primo luogo per creare oviti que delle attività produttive. Si. Crea:, un valido complesso industriale anche ti nei, quassù, per frantumare la vergogni piaga dell emigrazione che ha semispop lato le nostre borgate e le nostre vallati Concludendo, bisogna che il Goved1 regionale faccia una politica che per®( ta a quelli che se ne sono andati, maleò cendo forse di essere in giro per il monti1 di tornare e di lavorare qui nella ted dove sono nati, dove hanno i loro affé1! più cari e dove riposano i loro avi. E’ tempo che coloro che finora haiÀ sfruttato, profittato e comandato, cessiti1 di farla ancora da padroni; è tempo cf quelli che hanno soltanto lavorato, ctiK dito e sofferto, facciano sentire il PeS| dei loro sacrosanti diritti e puntino *| un’esistenza degna di essere vissuta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiininiiimiiiiiiiiiiiiiiii Servitù ed espropri Dalle nostre parti, alle condizioni di lavoro e di vita impossibili, si aggiungono le servitù militari che completano il quadro triste della vita in montagna dove i monopoli elettrici hanno trovato campo libero per gli espropri. I numerosi bacini costruiti nel Friuli-Venezia Giulia hanno determinato, con l’abbassamento dei corsi d’acqua e con la deviazione di correnti in superficie e sotterranee, il disseccamento di intere vallate, la fine lenta di vaste fascie agricole; e tutto ciò senza risarcimenti di sorta. Da noi in particolare le centrali costruite nella Val Resia, nella Val Torre (Cro-sis e Vedronza) e nella Val Cornappo (Torlano), tutte centrali alimentate da corsi d’acqua scorrenti nelle nostre montagne, hanno creato benefici soltanto alle società. Infatti non solo gli abitanti delle zone citate non hanno usufruito di alcuna contropartita ma sono stati invece costretti a pagare spesse volte un canone d’abbonamento luce superiore a quello praticato in città e in pianura. In questo momento però interessa maggiormente il tanto discusso problema delle servitù militari. Si tratta, a ragion ve-dua, di una catena da spezzare, di una catena che imprigiona la vita, l’economia e lo sviluppo in genere di larga parte del Friuli; ima catena insomma che impedisce ogni progresso. E poi vi è il problema degli espropri che continuano a prezzi addirittura irrisori. A proposito di servitù e di espropri proprio ih questi giorni il Presidente della Comunità Carnica senatore Michele Gortani, scienziato di fama mondiale e grande amico del nostro indimenticabile ed amato monsignor Ivan Trinko, ha chiesto che nella sua Camia vengano eliminate le servitù militari e pagati i terreni espropriati dall’autorità militare fin dal 1939 e per i quali i vecchi proprietari pagano ancora le tasse. Ma casi consimili si potrebbero citare anche di data assai più remota. Infatti perfino nel Canal di Ferro, nella Val Resia e nella Slar via Friulana si pagano ancora allo Stato le tasse per terreni espropriati durante la prima guerra mondiale. Pertanto chi più ne risente di tale situazione sono i cittadini, sono le famiglie contadine vincolate dall’obbligo di non abbattere un albero, non alzare un muro, non rimboschire, non erigere una casa, se non col rischio di doverla abbat- tere a proprie spese senza possibilità indennizzo alcune. Inoltre non sì posti no costruire strade, ed è il caso della stti da Ponte sul Natisone - Prossenicco non può essere portata a compimento ti i punto a causa delle servitù, strada cl permetterebbe di collegare il paese Prossenicco con le località conter®*1 (Platischis, Borgogna, Caporetto, ecc.) o» le quali potrebbe allacciare traffici e c® togliersi da quell’isolamento dal moti' che ora rende la vita dura e difficile £ sua popolazione. Ma casi del genere ne potrebbero citare ancora. Le servitù, inoltre, sembrano addiritttti’ controriproducenti nei riguardi dello 5q luppo industriale e di quello turistico t noi non meno importante. ID DELIEI CIRCOLAZIONE E PARIFICAZIONE NEI PAÉ*1 DELLA COMUNITÀ’ L’on. Storchi, sottosegretario al reti1 grazione, che in questi ultimi tempi compiuto vari sopraluoghi all’estero ve sono occupati lavoratori italiani, un suo recente discorso tenuto a Bassi ha reso noto che i problemi dell’emù zìone europea sono di nuovo all’esi degli organi della Comunità Econo®’1' Europea specie per quanto riguarda 1“ bera circolazione dei lavoratori e di c seguenza l’effettiva parificazione dei ritti inerenti al lavoro ed alle condii, di vita fra i lavoratori nazionali e