Dr. Anton £tev. 179 Posamezna številka 20 stoiUfe sr t? trstu, v četrtek 9, septembra 1920 — Ur t d ištvo : ulica I^liajd — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. ----------- —~QE. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo vrt nitivu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, j Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorclj £• -Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol leta L 32.— in celo leto-L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-5/ Posamezna številka 20 stotink ALV Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti e«e kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po I. 2. — Mali oglasi po 20 stot. oeseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. V četrtek, dne 2. t. m. se je vršil v Trs.u iz-i-deri se tanek zastopnikov socijaističn.h političnih organizacij na zaseicnem ozemlju, Delavske zbornice in Zveze mladih socijali >tov, na katerem se c sklenilo razširiti stavko v Furlaniji tudi na ostalo zasedejo czemlje. ki sva; bi trajala tako dc-lgo, dokler se ne bodo izpolnile zahteve, ki so bile formulirane v tukajšnjem * Lavo rataru« tako-le: 1. Proč z vojnim sodisčem; 2. proč z voaškimi naredbami; 3. proč z razrednimi obsodbami; 4. svobodo •pe'i ličnim obsojencem; 5. odprava vse vojne r preme; 6. izvršitev občinekih. volitev in 7. vzpostavitev svobode sestajanja, in rnan ife-stacij. Tako je bila proglašena minuli petek zjutraj Splošna stavka, katere namen *e bil, kakor je javil Lavcrarto-rc , napraviti enkrat za vselej konec neznosnim razmeram v zasedenem ozemlju, 'k er ;e nasilje stopilo na mesto toliko obljubljane svobode. Kar smo m: primorski Jugosloveni doživeli od premirja em. je iako strasna*, da se ne bo m^glo pozabiti nikdar, in so vse besedne, ki £mo jih v protest proti takim razmeram napisal: :n izrekli, preslabe, da bi megle izraziti vse naše ogorčenje. Naše najsvetejše in naj-elementainejše pravice so se poteptale, naši ljudje so se r>o nedolžnem zapirali in preganjali, naši domovi in naša last so se uničevali in požirali pred očm" oblasti, naš Cbsto-j kot naroda in ljudi, naše kulturno, narodno življenje in življenje sploh se je ogrožalo in se še ogroža, ne da bi mi mogli najti zaščite ne pri mero-dajnih oblastih, ne drugod. Naše posredovanje, protestiranj je bilo zastonj. Stisnili smo zob? in trpeli, trpcL kakor trpi narod, ki je ku"-lurno in politično 2rel in ki se zaveda svojk poteptanih pravic. S čim smo zakrivili take postopanje z *,ami? S tem, da smo vedno i« cb vsaki priliki nastcpali za mirno soživljenje med obema narodina, katerima je uso'enc, da prebivata eden rb drugem in eden med dr:igim na zasedenem ozeml u, ne krateč balkanskemu narodu rjsgc « ih pravic in ne odra-kajoč sc pravic, ki f.redo nam kot jugoslovev skernu Je!u prebivalstva na zasedenem ozemlju po Božji in človeški pravici. Socijalnodem^kratska stranka je začela odločno nastopat oroti takim razmeram šele tedaj, ko so postJi njihove žrtve njeni pripadniki. Lojalno priznavamo, da so v zadnjem času posameznik! med njimi in tudi list »La-voratore protestirali tudi proti dtosediamemu postopanju 7 jugoslovenskim prebivalstvom s stra-v. italijanskih zasedbenih oblasti in posa-jnezr:h neoficijelnih, privatnih skupim Tembolj sas je pre -enetilo, ko smo čitali v socliali&tič-aicni listu, da ie ta stavka naperjena tudi proti slovenskemu nacijonalizmu, izdajniku slovenskega proletarijata. Zakaj vendar? Ali morda zaradi tega,, ker smo ra\no mi vedno nastopali proti ravno istim razmeram, ki so prisilne vodstvo socijalistične stranke, da je proglasilo nroti njim splošno stavko? Ali ni obsojen > slovanski proletarijat«, ki vsebuje ve. sloj j unosio venski h delavcev in kmetov ter ogromr.o večino* meščanskega sloja na zasedenem ozemlju, v to neznosno stanje ravno in samo zaradi tega, ker se noče odreči svoje narodnosti? Ali ne obstoja delovan e našega »nacionalizma edino in izključno le v borbi za ohranitev našega naroda kot takega? Razumemo popolnoma, z^kaj je napisal to svoje očitanje na račun »slovenskega1 nacionalizma Lavcratore«, kateremu se kot glasilu tukajšnje socialistične stranke očita »jiu-goslavofilstvo , toda ne moremo odobravati, da skuša na tak način zavrniti ta očitanja, ko so mu vendar na razpolago ... bolj tehtni argumenti za dosego svojega cilja. To smo morali ugotoviti, preden preidemo na opisovanje stavke, ki se je začela v petek z jutra-'. Proglasitvi stavke so se delavci takoj kompaktno pokorili. Ob 6'15 se je ustavil eiektri-Čni tok, tramvaji niso odšli iz kclr.:c, dobavljan e pjina je bilo ustavljeno, tvornice in delavnice so Ost-Je zaprte in tekom ctaeva se je ustavil sploh vsak promet po mestnih klicah. Življenje v pristanišču je zamrlo, kajti budi pristaniški delavci in zveza mornar ev so stepi!: v stavko. Izvzeti so bili cd stavke samo nameščenci pri sanitarnih ustarovah, gas'lci, nameščenci pri vedovodu, občinski stražniki, nameščenci pri prodajalnah z živili, pekarp, poštni uslužbenci, državni uslužbenci, uslužbenci pri dobrodelnih Ur-tan-ovah in nameščenci pri pogrebnih podjetjih. Tuii republikanska skupina se je pridružila stavki. Ker so se tudi črkostavci pridružili stavki, so s petkom prenehali izhajati vsi listi. Edin li-t, -ki je začel izba ati že prvi dan stavke, je bil »Bollettino del ■diretiorio dello scicpero (Vestnik stavknega vodstva), ki je izhajal \se co konca* stavko. Drug: tukajšnji italijanski listi so deli nalepiti po uličnih vogalih na pisalnem stroju pisarn, poročila o stavki, katero so pripisovali Jugc-flovenom. Že tekom p fašistovskimr - skupinami. Tekem i-popadov je bilo nekoliko oseb ranjenih. Fašisti s o krožili peš in v :-kami j onih • po mestu, poživljajoč trgovce, naj cdprejo trgovine in zasledu oč osebe, ki so jih spcznali za socijaliste. Oblasti no spravile ves vojaški, orožniški in redarski aparat pokonci. Go!3o-niiev trg je bil zaprt z crožniškimi kordoni in po mestu so- krožili »kamijoni polni vojakov in redarjev. Isto sliko je nudilo mesto tudi drugi dan stavke, samo da so pestali spopadi bolj gosti in bolj hudi, tako da je nveralo redarstvo večkrat posredovati. Število ranjencev je zrastlo. Resnost stavke se e povečala, 'kajti tudi železničarji so izjavili, da so pripravljeni na stavko, če bo treba. Medtem so se začeli pojavljati prvi »krumiri«, neorganizirani ita- tiohončana lijanski delavci iz kraljestva, ali pa organizirani v narodnih sindikatih, ki so jih postavili v zadnjih etneh na noge »fašisti V socialističnih organizacijah organizirani delavci so z majhnimi izjemami vztrajali kompaktno v stavki, le natakarji in brivci so vkljub stavki deloma delali, kar je vzbudilo med stavku-jočim delavstvom veliko ogorčenje. Razburjenje v mestu je doseglo svoj višek v nedeljo. Varnostni oddelki po mestu so bili o ačeni po vojaštvu in mornarjih. V prosti l fašistov«., vojakov in častnikov glavni urednik »Lavoratcra« Pas-sigli, kateri se je vsled močnega udarca s palico po glavi zgrudil krvav na tla. Nesrečnika bi bili gotevo umerili, da niso še pravočasno prihiteli redarji, ki so ga rešili in dali odpeljal ti ia rešilno postajo. Passigli je — kakor se nam zagotavlja — izven nevarnosti, čeravno; je •precej težko ranjen. Torek, peti dan splošne stavke, se ni veliko -azlikoval cd prejšnjih eni. Delo je v splošnem očivalo. V pristanišču je p-rislo že zjutraj do pepadov med stavkajočimi delavci in cdi fašistov najetimi »mornarji« , -ki so hoteli odpotovati s parnikeni »Tirolom«. Posredovalo je -edarslvo, toda parnik vendar ni odiphil, ker ii bilo strokovnega osebja. Ladja Dori« je r d plula proti Kopru z naletim moštvom. Okol: 18 je prišlo v starem mestu spopadov med -kupino Šerjtjakobčanov in fašisti, oziroma redarji. Redarji sc streljali, toda ranjena je bila samo ena oseba. 2e pcpoldne so se vršila na civilnem komi-r.ariatu pogajanja med zastepniki stavkovnega vodstva in Delavsko zbcmico na eni in generalnim civilnim komisarjem; kcim. Mosconijem na drugi strani. Zvečer je objavil »Vestnik sfcsvkinega vodstva« *ves?t, da je sklenil proglasiti za v sredo ob 8 splošno stavko za dokončane, in sicer vsled dejstva, da je minister Fera uradno sporočil po.slancema Lazzari u in Morgarrju vladne nsmene, da je podal generalni civilni komisar kom. Masconi iste izjave, :n prlpoznavaj-cč, da so vladni ukrepi taki, da H njihova izvršitev zadovoljila /maso (splošna amnestija, cdprava vojaških naredeb In vojnega sodišča). Razen 'tega so se obvezali splcšna delovna zveza, sccijalistična stranka in osrednji odbor železničarskega sindikata, da bodo z vsemi sredstvi branili zahteve proletarijata v zasedenem ozemlju. Kar se tiče poškodeb v Delavski zbornici je izjavil kc£m. Mosccni, da kdor je stvar zagrešil, bo plačal. Takoj po pogajanjih je bilo cbjavljeno' uradno poročilo^ v katerem je generalni civilni komisar povedal, da je v pogajanjih s socialističnimi zastepniki potrdil smer dosedanje politike. Krudiii dogodki pri Sv. Jakobu 2 mrtvaf 26 ranjenih Za včeraj ob 16 je bil napovedan pogreb žrtve zadnjih izgredov pokojnega Forc/ggiđni-ja. V ulici Santa Chiara se je priključila pogrebu ogromna množica ljudi. Ko je sprevod prišel v bližino ulice Scuole micv«, je skočilo iz bližnjega vrta nekoliko civilistov, ki so se zagnali prot sprevodu in začeli izzivati. Prišlo je najprej do hudega prerekanja med izzivalci in ogorčenimi udcleženci spreveda, in nato tudi do dejanskega spopada. Začelo je leteti kamenje na V3e strani in vrste spremljevalcev pekojnika na njegovi zadnji poti so vzvalovele. Z veliko muko se je vendar vzpostavil red in sprevod je krenil dalje. T-cda koma^ je prišel do Godinove lekarne, se je zopet zagnala proii sprevodn skupina izzivalcev, a istočasno je padlo v ulici Sv. Marka — baje iz poslopja »Lega Nazicnale* — nekoliko strelov, katerim ■e sledil tresk bombe. Takoj nato je začelo streljati redarsivo, ki je bilo v številnih oddelkih zasedlo ves Sv. Jakob. Množica, ki je spremjala pokojnika, se je preplašeno razbe-žala na vse strani, a medtem so priha'aH avtomobili z vedno novimi ojačenji in streljanja ni bilo ne konca ne kraj-.. Redarstvo in vojaštvo je strel alo v vseh smceh. Će se je kdo prikazal na oknu, so streljali proti oknu, če je kdo odprl hišna vrata, ?a streljali proti vratom. Bili so hipi groze. Matere so obupno jokale za otroci, žene za možmi, ranjenca so klicali na pcmoč ... Ves Sv. Jakob je bil zaseden po vojaštvu, ki ne pusti nikogar skozi kordone. Iz mesta so ponoči odhajali vedno novi vojaški cddelki proti Sv. Jakobu. V mestu je vzbudilo neprekidno streljanje, ki se je slišalo, velikan- I sko razburjenje, ki se je poleglo šele pozno v j noči. Pri pokopališču je prišlo tudi do spo- 1 pada, ki pa ni imel hujših posledic. Kolikor je doslej znano, je bilo tekom nocojšnje bitke prri Sv. Jakobu 26 oseb več ali manj težko ranjenih in dve mrtvi (neki red-ar in neki policijski agent v civilu). Doslej smo mogli doznati za ta-le imena: Gustin Hermenegild, ustrel en v nogo; Alojzij Miracoli, ranjen v desno koleno; Ivan Steier, ranjen v levo rebro; Argtn Secco, ranjen v obraz; Josip Mlak. ranjen na čelo; Marcel Prelak, ustreljen v de*no nogo; Ivan Berne, ustreljen v levo nogo; Humbert F-cntanot, ranjen v trebuh; Josip Vase!, ranjen v levo nogo; Gvido Zalednik, ranjen v trebuh: Rudolf Verk, ranjen v desno nogo; Baum-schweiger Franc, ranjen v levo nogo; Ivan Mussini, ranjen v desno nc,go; Sergij Košak, arnjen v levo ramo; poročnik Dominik Luc-chetti, ranjen v levo nogo; policijski agent Vincenc Schiavon, ranjen v levo rebro. Vsi ti ranjenci se nahajajo v mestni bolnišnici. Medtemi ko (pišemo te vrstice, prihaja o ljudje v naše uredništvo povpraševati, ali nc vemo kaj o njihovih znancih ali sorodnikih, ki so se udeležili pogreba, a se niso še vrnili. Sedeč pot tem, je bilo bržkone ranjenih še več oseb, nego se misli-. Po mestnih ulicah jc vse živo. V znak protesta zaradi včerajšnjih dogodkov pri Sv. Jakobu je bila proglašena splošna stavka od danes opolnoči do drevi opolnoči. Stavkajo tudi vsi železničarji zasedenega ozemlja. Parniki, ki se nahajajo v luki, bodo odpluli šele jutri. ____ Vesnlf o notranjem In zunanjem političnem položaju JnftoslavUe BELGRAD, 5. Na tomkovi seji Na'da se odpravijo kmetstvo in veleposestva s tem, da se pcdjedelska ženila razdeli med siromašne poljedelce in plača odškodnina dosedanjim njeru'm. lastnikom. Naj bo vsak Srb, Hrvat in Slovenec na svoji zemlji gospodar, da norejo biti in da oodo v svobodni naši državi samo svobodni .asiniki zemlje. Zaito sem pozval svo>. vlado, da takoj ustvari komisijo, ki ni2.j bi pripravila rešitev agrarnega vprašanja ter seljake in Kmete pozvala, da z zaupanjem v mo/o -kra-.jevsko besedo mimo pričakujejo, da r-m naša država zakonitim potoni petdeli zemljo, ki to v bodoče samo božja in n ihova, kakor je že to od nekdaj v Srbiji^. Sestavljena z namenom, izvršiti določeno nalogo ter z oziram na njen lastni značaj, je odločila začasr.a narodna vlada, da prične s svo im delom v tem vprašanju na podlagi, ki se poudarja v tej proklamaciji, dokler se to zakonodajnim potom definitivno ne reši. Na ta način to vlada poleg ostalega popolnoma izpolnjevala obljubo, ki :;h je dala krona, tudi prejšnje vlade našim državljanom, ki so pri t«j reformi prizadeti, oziroma zainteresirani. Izpolnjujoč to vladarsko, svečano dano besedo je bilo vladi pri tej priliki na tem, da izjavif da v nenih očeh a grano vprašanje ni versko, nego socijalno ;n gospodarsko in da bodo v njem, kakor tudi v drugem vprašanju našli naši tro-ogrskoL ikakcr tudi s posebninm aventurami D'Annunzia in njegovih sodeloval cev. Zaradi teh nemilih in težkih dogodkov, njihovih krivcev in reparacij se vodijo pogajanja z italijansko vlado ter moremo upati, da bedo pripomogle, da se bo tudi v Rimu utrdilo čim prej prepričanje, da nalagajo naši medsebojni interesi obema strankama dolžnost, da uredimo te zadeve tsperazumno in čim prej v duhu čim beljših ednešajev. Mi verujemo, da je vsaka politika slab a, ki računa samo s težk e čami svc jih soiedov iu svojih zagovornikov, ki računa izključno le z negativnimi dejstvi, ki ne ve, da je v državnem življenju ustvarjajoča piolitika sama ona, ki dela .poz.tivno za zboljšanje razmer naroda in ki to zboljšanje omegečuje z vsemi mogočimi političnimi in gospodarskimi sredstvi. Upam, da bedo Italija in naši zastepniki v kratkem megli pričeti zopet pogajanja tam, kjer so jih prekinili, v Pallanzi, in da bo to delo v kor&t, akoravno ne trenutno v zadovoljstvo obeh narodov. Italijanska vlada' ve, da smo mi pripravljeni obnoviti ta pogajanja v vsakem trenutku. V Rimu istotako vedot da Imamo mi dosti pc trpljenj a *n da zakasnitev rešitve tega vprašanja ne bo niti najmanj vplivala na dograditev in utrditev naše narodne zgradbe, ki smo jo dosegli po tolikih težkočah v prvi vrsti zaradi naše moči in čilosti. Naši prijatelji in zavezniki vedo istotako, da nismo nikdar podcenjevali dela Italije v svetovni vojni, kakor tudi nihče ne bo oporekal, da smo mi prvi že koncem leta 1914. ovrgli vojaški ugled Avstro-Ogrske in e bo pa to vendar zgodilo, bemo prisiljeni podvzeti proti nepadalccm še energičnejše odredbe. Verujem pa, da bodo tudi Arnavti znali gledati razmere s svojimi otmi in spoznali življenske -i itere^c, ki leže v prijateljstvu z nanri. Konture Male entente. iSaš zavezniški ednošaji napram Giški so isti, kot so b.li do sedaj. Grški državnik in prvoboritelj v svoji domovini je bil te dni ranjen cd svojih političnih nasprotnikov. Mi se iz srca radujemo, ker jc naš pri ateij Veni-zelos srečno prestal Tano. (Vzkliki Zivio.) Z Ruraunljo nas veže iskreno prijateljstvo, posebno, cdkar načeljujeta njeni državni upravi državnika, kakor : la general Avaie^cu in l ake Janescu. Napram ostalim sosedom so naši o'lnošaji v redu in iskreno želim, da sc Čim dalje boljšajo Naš vojaški položaj v mednarodnem življenju nam nalaga dolžnost, da se resneje brigamo za obrambo naše države :n naših narodnih interesov. Sedaj nc smemo več prepuščati drugim velikim silam skrb za vzdrževanje miru med nami in našimi sosedi; to obvezo moramo sami prevzeti. Na .tej poti smo mi napravili pr\i korak. Z vlado bratske češkoslovaške republike smo podpisali dogovor o strogo obrambni zvezi v duhu in po naredbah sveta Zveze narodov, ki mu ga bomo v najkrajšem času predložili, (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Kraljeva vlada ye bila srečna, da je ta pomembni čin mogla izvršiti v polnem oglašanju z vlado predsednika Masaryka, starega in prepričanega prijatelja celokupnega našega narodia. (Burno ploskanje in Živio klici.) Potrebe notranje konsolidacije. Naš narodni položaj je v prvi vrsti odvisen od tega, Jcako se bomo uredili in učvrstili doma. Zaradi tega vas poživljamo na soglasno delo za ustvaritev najpotrebnejših zakonor. Dajte nam potrebne kredite in ustvarite volilni zaken, kako bi v najkrajšem času svobodno državljane naše mile domovin- mogli privesti do volilne skrinje! Svesti si svojih pravic in dolžnosti, naj estev precejšnje razburjenje. V medklicih sta se posebno odlikovala bivši hrvatski ban barcn Mi halo vi č in bosanski mo-slim veleposestnik Mehmed Spaho. Pasus glede rusko-pcl ske vojne je izzval v vsej zbornici splošno odobravanje, dočim je bila točka, ki govori o dobrih namerah italijanskega ministrskega pred.scdnika Gicliltija sprejeta z viharnimi ugovori. Ko je dr. Vesnič govoril a politiki napram Albaniji in o zadnjem' araavt-skem vpadu na jugoslovansko ozemlje, je bilo iz vr.st poslancev slišati vzklike: :>Za vpadem Arnavtov se hkriva Italija! Naj odkrije vlada vse skrivnosti, katere so razkrile sedaj: naše Čc.tck Dober utis je napravil pasus o obrambni zvezi med Jugo>lavijo in Češkoslovaško, ki j« bila sklenjena popolnoma v duhu predsednika Masaryka. Poslanci so pri .čitanju imena Masa ry k vihamo ploskali. Istotako pri oni točki deklaracije, ki naglasa, da se jugoslovenska država ne sme naslanjali samo na velike en-tentne vlasti, ampak predvsem sama nase. V splošnem je napravila deklaracija drja. Vernica veliko boljši vtis nego prvo, ker se v vseh važnejših vprašanjih veliko jasneje in odločneje izraža. Dr. Kcrcšev c bolel BELGRAD, 6. Ker je min:^ter za promet dr. Korošec belan, je podpisan ukaz za imenovale njegovega namestnika. Za njegovala zastopnika je imenovan minister za javna dela Joca Jovanović. Minister dr. Korošec odide v Slovenijo na zdravljenje. — Bolezen dr. Korošca je lahka malarija. Dr. Korošec ostane za enkrat v Mariboru. Jugoslovenska. vlada proti naaaJjnim D'Annunzijadam . ZAGREB, 6. -.Narodno Djelo* pooroča iz Belgraaa: V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da se bodo vršila direktna pc/aia- mxmtL »EDINOST« Mtr. 179* V Trsta, d*c 9. KgUMbia 1929. nja med Itali o in Jugoslavijo, (tudi iz tega razloga, ker bi Italija hoetla, <5a' cnemog&či ta pogajanja, preden ne ti D'Anntinzio izvedel kak »nov fakl'<. Italija je že izjavila, da ;e pripravljena začet: direktna pogajanja. Ju^oslo-ven«ka vlada ho zelo energično nastopila proti vsakemu pustolovskemu poizkusu D'Annunzia. ako bi hotel na svojo roko reševati reško vprašane. Tekom teh dni to ju gosl-c venska vlada .naznanila zaveznikem, da bo vsak tak D'Annunzijev pcizkus smatrala za izzivanje in da bo p-roti vsaki njegovi pustolovščini, ki bi bila na skoio jugcsloven-kim interesom storila najenerrfičnejše kerake. JugosIorasRe čete nnprsđujelo proti notranjosti Alaanile BELGRAD, 8. Jugoslavenske čete so začele zepet napredovati v okraju Kasirati. Albanci e umika o a prebivalstvo beži. Razburjenje je veliko. — Ju^osloveni delajo na TaraEoš železnico Decanville, ki se je nahajala pjej na desnem bregu reke Bcj?ne. Železnica jim bo "dužila za prevažanje novega vo nega materijala. Vse jugoslovenske posadke na desni strani reke Bojane so bile pomnožene, a iz Bara prihajajo nove čete, ki grede na Tarabcš. Jugo-sloveni ne skrivajo več, da ima;o namen zasesti Skader v najkrajšem Času. Glasom brzojavk, ki so jih dobili belgrajski listi se nadalju-e napredovanje jugoslovenskih čet v notranjost Albanije. Prckoracivši Črni Drim, so se čete napotile črez Dulčico proti gornjemu toku reke Mače. Listi pozivajo odločno vlado, naj ukrene energične kerake v s vrh o, ca se reši albansko vprašanje v povoinem zmislu za jugo slovenske koristi. Jugoslovensko napredovanje se vrši bkratu s treh strani; v okraju Kasirati, pri Debru dn proti Elbasanu. V tem kraju se nahajajo jugo-slovenske čete le 5 ur hoda od me^ta. Zdi se, da imajo /ugoslovenske čete namen zasesti celo severno poloviooi Albanije. Enlksnska zra BUKAREšT, 6. Romanski tiskovni -urad .javlja: P-c vesteh iz Belgrada, prispe začetkom meseca septembra v Bukarešt regent Aleksander, ki ga bo spremljal ministrski predsednik dr. Milerko Vesnić. Regent bo gest romunskega kralj?. Grški ministrski predsednik Venizelos o odpotoval z Marsilje v doni-vino in se napoti istočasno v Bukarešt. da ustvari definitivno podlago za romunJco-iu^o^lovensko - grško zvezo. Češkoslovaška republika je že vnc.prej priglasila svoj pristop tej zvezi. Pr'slcp Bolgarske k tej zvezi je v sen šc od prga anj in sporazuma med Veni-zeIo~om Ln Stambulinskim. DUNAJ, 6. »Wiener Journal« prinaša vest iz Bukarešta, £»c om kc.tere izjavljajo politični krogi kljub dementijem, da bo romunska kralj Ferdiinard potoval v kratkem v Bel grad. Njegovo pciovane je v zvezi z ustvaritvijo balkanske zveze. SOFIJA; 6. Sredi meseca decembra se bo vršila v BuJcareštu bolgarsko - romanska konferenca, ki .je v zvezi z nameravanim snovanjem 1 »Ikan ke zveze. Na tej konferenci naj bi si Bolgarska cgladlla pet. Sporazum mi JugosinrtJo In ItolUo 9lcflc razdelitve bivšega .ovstro-osrske mornarice PARIZ, 8. V popolnitev sporazuma, ki se jc dosegel v Spa o razdelitvi Hvše avstro-ogrske trgovinske mornarice sta sklenila pcisl. Bcrto-lini in g. Trumbić, pooblaščena odi svojih vlad, ter .pc-dpisala včeraj degevor o razdelitvi trgovinske mornarice -bivše Avstrije med Italijo 'n Jugoslavijo na podlagi- narodnosti društev, tvrdk in zasebnikov, ki so lastniki ladij. Z isto pogodbo e bilo urejeno tudi vprašanje par-niške najemnine za medzavezniš-ko dobo. Z rusko-poljskega bojišča Nova vojna med Poljsko In Litvo Rusko poročilo CURIH, 7. Neka radie brzojavka iz Moskve \ cbuje sledeče poroč:lo ruskega glavnega štaba: Južno od Bjelcstcka se vrši'o bitke s premenljivim uspehom. Pri Hrubešovu so naše čete odbile poljski napad in zajele 200 mož. V predelu Rcgotino so naši oddelki prebili sovražnikovo fronto ter so zavzeli Boškovno. Zajeli nekoliko vc'a'kov m 4 tope. — Na i*, unski fronti pri Perejaslavu so naše čete cd-bile sovražnika, ki n bil začel ofenzivo. Imel velike izgube. Pokvarili smo mu tri tanke, cJ katerih sta padla dva v naše roke. PolisKo poročilo VARŠAVA, 7. Pere čilo poljskega glavnega štaba z dne 6. >t. m. "pravi: Naši oddelki odbijajo dalje z -uspehom napade litovskih čet. Ena litovska četa na izvidnici, sestavljena cd 2 Častnikov in 200 mož s 6 strojnicami, bila ujeta. Včerajšnje operacije so imele za posledico za-^ečtbo Hrubeszowa, ki ga je sovražnik srdito branil. V predelu Teszovice so dobile naše čete pomoć ter so- napredovale in zavzele nekoliko krajev. V Galiciji e sovražnik, ki je dobil r.o-vo p?ir.cč, ponavljal napade proti našim položajem z vidnim namene m, da bi nas zapodil cd Buga in Gnile Lipe. RusKo-finsKa pogajanja se niso razdrla •RIM. 8. Finsko odposlanstvo v Rimu jc pooblačilo agencijo -Štefaninaj zanika vest o opustitvi ruskc-linskih pogajan/. Pogajanja so se le prekinila za nekcliko dni, nakar se bodo zopet nadaljevala. RusRo-poUskn pogajanja v RIgl odložena DUNAJ, 8. Glasom poslednjih vesti, ki so prispele iz Varšave je brzojavi! Cičerin, dai se sovjetska vlada ne more strinjati s pogoji, ki jih namerava predlagati poljsko odposlanstvo pri obnovitvi pegajani v Rigi. Radi tega se bo laČelek novih pogajanj precej zakasnil Mobilizacija Po »Gor. Straži« posnemljemo: -^Goriška Straža« jc od svojega postanka naprej vztrajno poučevala svoje čitatelje o pravicah, ki jim jih nudi zakon za vojno odškodnino, toda nikoli ni pri tem pozabila svariti ljudi, da bodo njih opravičene zahteve teptane, ako se ne organizirajo. S ponosom zre lahko »Straža« danes na svoj moralni uspeh, svesta si, da se je vsled njenega prizadevanja naše ljudstvo zdramilo, zaveldo se svoje mizerije, spoznalo svoje pravice ter hoče zanje v boj. Zato nam jc neovrgljiv dokaz dejsvto, da računamo lahko na podlagi došlih prijav žc sedaj z večtisoč člani, ki se bedo organizirali v društvu po vojni oškodovanih lastnikov. V strahu in grozi je zrlo naše ljudstvo v bodočnost in že so šibkejši značaji klonili glave, uda-jali se apatiji in šli obupu nasproti. Toda tudi tem malodušnim se mora vrniti sila samozavesti in njih duša se mora navžiti duha žive vere, da bo Goriška zopet vzcvetela. Mi imamo pravico do obstanka! Tega nam ne more nihče odrekati. K naši svobodi spada pat udi gospodarski procvit, kajti ta nam daje jamstvo, da se naši značaji ne bodo ubijali v gospodarski odvisnosti in bi se s tem ustvarjala Ahileieva peta na našem narodnem telesu. Zato si tudi na gospodarskem polju ne pustimo do živega. Zakon o vojni odškodnini ne sme ostati kos papirja! Vojna odškodnina mora biti popolna in ne pesek v oči, niti obliž na usta, tudi ne sme biti privilegij, ki ščiti samo nekatere izvoljence. Mi povemo gospodom že danes, da bomo terjali račun za vso kamoro, ki se vrši pri popravljanju hiš in posvetili borao v marsikateri skriven kotiček, kjer se skriva gnjiloba gotove klike, ki pije fjudstvu kri. Vampirji bodo morali na dan, iz njih skrivališč jih bomo privlekli, da jih razkrinkamo. Našemu ljudstvu dajte to, kar ste mu z vojno vzeli, to bodi naš bojni klic. Nismo več raztreseni. Zahteva enega vojnega oškodovanca, je zahteva cele dežele, krivica, ki se z<4odi enemu vojnrmu oškodovancu, se zgodi celi deželi. Mi smo mobilizirali in naša armada šteje tisoče. Naše orožje jc močnejše, kakor bajoneti in kanoni. Z rami je krepka in nodoljiva volja našega ljudstva, ki je tako silna, da je ne more uničiti niti železo topov, niti konjica bajonetov. Nepremagljiva stoji ta sila drugemu orožju v zasmeh. V naš tabor vi vsi, ki trpite, v našo sredo tla-čani, ki ste šibki, da postanete med nami močni, v naš tabor vsi, krepki, da ob našem boku poseže-te v boj za naše pravice. Goriška bo dvignia svoj glas, da se jo za vojno škodo in trpljenje odšltoduje, in kdo bi se ne pridružil temu glasu? Mi proglašamo danes mobilizacijo vseh, ki so biii po vojni oškodovani in niso še prejeli odškodnine. Vsaka vas naj si določi svojega zaupnika, ki naj na našlo ^Goriške Straže« naznani na dopisnici, koliko članov se je ojlasilo za pristop k društvu. Tisoči smo že zbrali, toda mnogo tisoč jih še man-ka in tem veljaj naš poziv. Zaupnikom po deželi bodo v kratkem podana nadaljna navodila. Snperfocfat je pri današnjem? pomanjkanju hlevskega) gnoja zemlja neobhodno potreben. Še je tses ga naročiti. Superfosfat razdjeljuje /o tudi sledeče kmetijske družbe: v Vipavi, v Dobra vi jah in v Ped grajah pri Ilirski Bistrici ter v Bermu pri Pazinu. Slovenska dijaška zadruga v Brnu, stanovska organizacija za lajšanje bede našega dijaštva v tujini, se obrača na vse rodoljube s prošnjo, da jo po možnosti podpirajo z malimi zneski potom nabiralnih pol, ki so izdane njenim članom, ali pa s kako vsoto na naslov „Edinosti". Smrtna nesreča z motornim kolesom SncČi se je peljal po barkovljanski cesti 28-letni Gašper Fridolin, inženirski poročnik češkoslovaške vojske, z motornim kolesom. V stranskem vozičku je sedela njegova zaročenka Rozaiija Gasbider. Blizu Barkovelj je zadelo poročni ko vo kolo cib neki >poš!ni voz, ki je vozil v nasprotni smeri. Sunek je bil tako močan, da je zabrusilo častnika in njegevo zaročenko oba ob tla. Pri padcu/ si je Fridolin prebil črep'njo ter so ga morali (prepeljati v bolnico v zeio nevarnem stanju. Črez nekoliko hipov je nesrečni' častnik umrl, kakor je bilo pričakovati z oziromc na njegove hude poškodbe. — Njegorva zaročenka je bila lahko ranjena na čelo, toda iudi ena je morala v bolnico. Dopisi na koncertu. Ketm w d«odi tega dopisnika i „mladina* tedaj, kokako neznačajno vlogo igra. Za »trganje te krinke pride prilika kmalu. Občni zbor pa tisti, ki ima soditi delo odbora, naj bo vsega sodniki Odbor „Narodne Čitalnice". nali oglasi se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjše pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stolink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Xdor iiče službo plača polovično ceno. DEKLICA za lahka hišna opravila se sprejme pri boljši družšai v ulici Giulia štev. 32, desne stepnjdee, IV. nadstrcip v. SODE olieve, petroljeve, kupujem vsako množmo. Kuret, Settefontane 1. 213 SOBICA s posteljo se cdda v ulici Istria 331, Zgornja Čarbola, Ospizio Majino, Križmančič (223) DOBRO HRANO dobi poštena oseba v ulici Istituto št. 18/111. (224) Prof Wundt umrl LIPSKO. 1. Danes je umrl v 89. leta slavni nemški filozof in psiholog pcotesor Wilh«elm Wurdt, Smrtna kosa. Dne 29. avgusta je umrl v Moščenicah umirovljeni župnik, gospod Anton Puž. P. v. m. Plače uuteljslva v zasedenem ozemlju. Od učiteljske strani smo prejeli: Plače aičitelijstva v za ;s cd en cm ozemlju so odmerjene po tako-zvar.em Rereninijcvem načrtu. Ta načrL ni le z ozirem na sedanje razmere neprimeren, ampak je žc v svojem temeljnem sestavu tak, da ga vlada, ki je delžna skrbeti za učiteljstvo, mera, nujno popraviti, ker je krivičen, zlasti za starejše učitel sivo. Pred vsem je ta na-črt krivičen v tem, da ne predvidja učiteljstvu pc njegovem 28. službenem letu, do nadaljeega 35. odno«no cela 40. -službenega leta, prav* ri-ka-kega po viška za njegovo itak že skromno odmerjeno plaćo. Poslcccca te.mu je, da vživa mlajše učiteljstvo, z malo razliko, skoro enake plače, kaker v službi osivelo uoiieLjstvo. Povdarjamo, da ne zavidamo mla šemu učiteljstvu te plače; saj je splošno znano, da tne do-seza niti one navadnega, delavca. Nadalje nosi >'.a načrt ra> febi še večjo in v nebo kričečo krivico .ker se cdmera plač bazira na Število prebivalstva po kr£i/:h do 5 000 in cd 5 do 200.000, kakor bi bile življenske razmere in življenske potrebščine v km/h z manj prebivalci udobne še in cenejše. Žel-imio in apelirani o na Zvezo slovenskega i: "ilel'> Iva v zasedenem ozemlju, da napravi pri vladii nemudoma potrebne kerake, da se ti nedestatki v c*:j-kra'šem času odpravijo z novim zakonom! Začasno pa naj sc prizadetemu starejšemu učitel tvu edpomere z izdatnejšo draginjsko klado. (Op. ured.: Mi pcdri.sujemo v vsem ctb-segu gorenjo pritožbo našega učiteljstva, tka mora b-iti brez pogrdo plačano na tak način, da se bo zamoglo, brezup ehanja za .vsak košček kruha, posvečati zmerni močmi vzgoji ljudsitva. KHc po -izbol šanju plač ini le stvar učiteljev, am^=k nc.rcda in države. Ta bi mcsrala \"zgojiteJće svojih "državljanov primerno plačati in odškedovati za ves tTud, da bodo lahko živeli človeško življenje. Mi bomo te zahteve podpirali z vso odločnostjo in ne bomo miroveli, dokler jim ne bo popolnoma ustreženo!) Kralf. delegacija opozarja s!, občinst o, da vsaka oseba, ki hoče potovati v kraljestvo SHS, oziroma hoče vidirati svoj potni list, moia ostaviti pri kr. delegaciji svojo fotografijo. Poročil se je dne 1. sept. v Sovodnji pri Gorici g. Ivo Vadnjal, nadučitelj na Premu, z gospico Anico To m šičr učiteljico na Premu. Bilo srečno 1 Izseijeniški vlak odide po možnosti dne 15. sept. t. 1. v Jugoslavijo. Prijave se zaključijo že prihodnje dni. Kdor se misli poslužiti tega vlaka, naj predloži čimprej vsaj uradno potrdilo o službovanju na tem ozemlju, ke* brez tega se ne more vzeti v poštev« Vse pnjave naj se pošlje na Antona Pod-bršček, ul. Torre bianca 39. I. Sladkor rdečkast po L 13 za izdelovanje pe-tdjota je «a razpolago pri Triaški kmetijski družbi. Kdor .ga hoče, naj takoj plača. Fran Piano, iz Senožeč je odšel od tam proti Štorijam in — se ni vrnil več. Pogrešan cu je 50 let, Je srednje velikosti, brez brk. Obleko je imel na sebi temno-slvo. Iste barve je bil klobuk. Črevlji črni. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli — proti povračilu troškov — sporočiti rodbini Piano v Senožečah. Iz Postojne. Ob priliki zadnjega koncerta tu k alšnje Čitalnice je nekdo začutil potrebo obregnili se v „Edinosti** ob nje odbor. „Mož z mladimi nazori-, če je hotel „delati slogoM in priti „na merodajna mesta", je imel za to pri iko na občnem zboru, kajti tedaj je sedanji odbor prevzel mesta nerad in !e zato, ker so se drugi branili. Da nismo uverjeni, : da je dopisnik, ki je še le po občnem zboru začutil , zrelost", osamljen, bi seveda takoj sami sklicali izredni občni zbor; tako pa prepuščamo to našim čl nom._ — D' pisnik se skibno izogiblje imena „Čitalnica", češ, ta itak ne dela; zato bodi povedano, da je bi. prvi namen sedanjega odbora, dovesti Čitalnico k prvotnemu namenu Čitalnic: biti matica kulturnega delovanja vsega naroda b ez razlike stanov, slojev in političnega naziran a. Prvi korak k temu je bila zopetna otvoritev in dopolnitev Ljudske knjižnice. Drugi vspeh je odbor dosege! s tem, da se je štev lo članov več nego podvojilo, in s tem doseglo velik' st, kakoršnje nikdar v 50 letih društvenega obstanka. Februvarja se Je pri-re lil članom in njihovim družinam posebno dobro obi k ni družabni večer, nato dvakrat gledališka predstava, obiskana, kakor nikdar nobena boljše. Sedaj je Čitalnica nud.la koncert, ki je vspel nad vse dobro ne le v nastopu sodelovate'jev, marveč tudi v številu navzočih. Pri vseh prireditvah so v pretežni večini sodelovali člani Čitalnice. Prireditev se je vdeleževala široka masa na-rods, kar je znak, da Čitalnica ne pozna več nekdanjih razl k. Za vse tako delo in vspehe v tako kratkem času je odbor imel pač do ■ volj truda in težav, zlasti, ako se vpoštevajo sedanje razmere. Podrobnosti ne spadajo v javnost; omenjamo pa, da je bila vsaka prireditev v nevarnosti prepovedi in je mo-r?l odbor dajati razne garancije in popust Ijivosti, ker ne bi bil drugače ničesar dosegel. Tudi v zadnjem slučaju je vse tako storil, ker nI mogel in ne hotel prevzeti odgovornosti, da bi doseženo delovanje prenehalo. — V očigled vsemu temu zmerja omenjeni dopisnik odbornike z „gospodi s starimi nazori ', „starejšega kova", ki ne dopuščajo mladini svobodne roke in glasu pri .trudapo nih" sejah. Naša mladina je dopisniku že sama dala krepak odgovor s tem, di je vkijub n}egovemu intrganstvu in huj-| skanju še v zadnjem trenotku pred priredit-I vijo vendar vztrajala in častno sodelovala PRODA se lepa enonadstrc.pna hdša z vrtom in hlevom, na križ'ižču tržaške in goriške ceste, pripravna za letovišče ali obrtnijo. Pojasnila diaje Filip Kaučič mL, Razdrto. — Isto tam se dobi .pojasnilo za predajo vratilne mlatilnice s slamoreznikoni (E. S. S.) ter dobro ohran,ene kočije {Landauer). (218) PRODA SE V IDRIJI lepa hiša s fotografičnim ateljejem, in a lepem in prcimetnem: kraju. Eksistenca zagotovljena. Porudibc na naslov Josip Pelikan, Celje, Jugoslavija. (219) ABSOLVENTINJA trgovskega tečaja na lice u v Ljubljani išče službe v pisarni večje trgovine. Naslov pri upravništvu. (220) DOBRO izvežbanega urarskega pemečnika išče Josip Ursič, urar v Kobaridu. Plača po dogovoru. (221) MOTORNO KOLO »James« 4)4/5 HP v najboljšem stanju in funkci.i se preda po ugodni ceni. Vorašati: V. Žnideršič, Prest ramek. (222) REDKA PRILIKA! Lepo cibdelar.o posestvo na Gorenjskem, v bližini Kamnika na ravnini, pol ure od železniške postaje, se v^lcd rodbinskih razmer takej proda. — Posestvo obsega ca 40 oralov (nad 15 oralom zaraščenega gozd^ ostalo njive in travniki), 'poleg tega..? prialični kiši z gospodarskimi -poslopji. Cena L 120.000. Podrobnejše se izve v hotelu G rži na, Št. Peter ma Krasir. (216) Satrveni neprimernom žalosti javljamo svoj rodbini, znancima i prijateljima prežalosnu vest, da je naš nezaboravni sin, brat i šurjak imlr Iskri ablturient učit. škole u Kastvu u cvetu mladosti 19. god. dne 5. t. m. mirno u Gospod j zaspao. TRST, 5. 9. 1920. (138) Antica i Ante, roditelji. Milena, Dušica, Anka, Vjerka, Zorka, sestre. Tihomil, brat. Anton Udović, šurjak. Poslano") POZIV če&oslovašKim državljanom. Generalni konzulat češkoslovaške republike v Trstu poživlja po ukazu vlade češkoslovaške republike z dne 31. maja t. 1. št. 374 vse češkoslovaške državljane, bivajoče v julijski trentinski Benečiji, rojene v letih 1900, 1899 in 1898, da se predstavijo osebno z vsemi osebnimi dokumenti k lednemu naboru, ki se bo vršil dne 20 septembra 1920 ob 9. uri predpoldne v prostorih generalnega konzulata v Trstu, v ulici Miramare št. 29. TRST, 8. septembra 1920. mn fEBS Generalni konzul Žeškosloi/aske repuolike *) Za članke pod terr. caslovom odgovarja uredflT nišivo ie toliko. koUkor jnti veleva takon. Sžže se TRGOVCI POZOR! Par vagonov kranjske lončene peso de najfinejšega izdelka imeni pripravljenih za ex.port. Trgovci, ki .reflekti-rajo najmanj na 1 vagon, na; blage/volijo javili V. Petemel-u, hotel Gržina, Št. Peter na Krasit. (217) PIANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žig on, Trst, ulica XXX. Ottobre 8. 184 J&fiUil z večletno prakso, vešč vsega hrani!ničneg.i poslovanja in tudi strojepisja. — Tozadevno? prošnje s potrebnimi dokazili naj se vlagajo do 12. t. m. pri * (139) Občinska hranilnica v Postojni. lične in trpežne, za vsak s;an i.i s arost, od najpriprost jše do najfinejše vrste, iz samo dobri g i usnja brez vsake druge primesi isdeluje Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorki. Sprejmajo se naročila na drobno in debelo. Ceniki se pošiljajo na pismeno zahtevo. čevffe prodala na sirsbno V GORICI lastna prodajalna v hiši Centralne posojilnice Corso Verdi štev. 32. V TRSTU lastna prodaja'na Via Retttori štev. 1, V VIPAVI trgovina A. Beltram. ^ ? - Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočut-stva ob-priliki nenadne izgube našega nadvse ljubljenega soproga, očeta oz. brata Anto izrekamo vsem onim, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku ali nam na katerikoli način izkazali sočutje« v urah žalosti, osobito častiti duhovščini in pevcem za zapete žalostinke svojo najsrčnejšo zahvalo. VIPAVA, 2. septembra 1920. d«) Žalujoča družina Hrovatin.