Poštetsa plažana v gotovini. ŠTEV. 210. Posamezna številka Bia 1.-- LETO in. K&tBfc££3&B,i ithiihv m-nftiiafftnrfci»inoi 11~" *.< s*v-^-»3=5*2 vas& di£ »poldta«, Ssvsessžfc ssadelje ,£ praznik«. ■ftN&te attrefintaa: V Ljubljani in P* poSti: Din ‘JO*—, iBozszastv® Dia 80*“» Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO« mmm Gregorčičeva ulica stev. i& TELEFON STHV. 532. « ^SAVIMTVOj kongresni trs stev. g* 'Ae&op&R »s »« vračajo. — Oglasi po fartru. PherataJm vprašanjem naj m priloži smasfe ca odgovor, Ba£aa pri poitm&m E»k. tirad« štev. llLIOfe. OKS1IIMMM iiiw«WTmmiliTtMrt ...............................MiiaaaBiimMMiniMaiMa^^ tsmsagmmmmaimmmmemmmmmmimatoam—a— Prava iesada ob zravem času. Pred tednom smo objavili izjavo predsedstva Slovenske kmetske stranke, ki izjavlja, da je vsako sodelovanje s SDS izključeno, ker je ta nenarodna, pro-/ ljudska in kapitalistična stranka. Drugič doživlja tako SDS največjo obsodbo, ki je sploh mogoča v političnem življenju, ko se preglasa nad njo bojkot. Prvič je bil proglašen bojkot nad SDS, ko je ta prelomila dano častno besedo in osleparila zavezniško stranko za mandat. Druga slična obsodba je zadela SDS sedaj. Bolj krepka in bolj odločna je ta ^bsedba in z njo je jasno povedano, da Je moralna kakovost Samostojno demo- Dr. ikič bo more! odstopiti kratsk obče v, TU®* »JFANTERNJSKI OFICIRJI Ljd«rLpsiMu de ,{iveki . vesti, da je prika^S*”'®- Po‘riujejo se vstaj med oficirji. fCilL*10, Ponovlli.h solidarni s svojimi artil,jerija^|!li^‘ so riši, ki so bili ob priliki zadnje^' artiljerijskih oficirjev izključeni iz oticir. skega kora. Pešadijski častniki so na sestankih, ki so se vršili po deželi v vojašnicah, sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da odstopi diktator Primo de Kivera. Deputaeija oficirjev je zaprosila za av-ionco pri kralju, ki se mudi v San Se-hastianu. VEDNO TEŽJA SITUACAJA V ŠPANIJI London, 20. septembra. I)aily Maik javlja v poročilu iz Biarritza, da se je včeraj »panski kralj Alfonso vrnil v Madrid in sklical kionski svet. O sprejetih sklepih se ne dajejo nikaka obvestila. Pokret med oficirji se je razširil in tako i° postala situacija zelo kritična. Beograd, 20. septembra. V političnem življenju je bilo včeraj popolno mrtvilo. Po kategoričnih izjavah predsednika vlade Uzuucviča proti vsem političnim verzijam, ki so krožile poslednje dni, situacija vendar ni šla po svoji normalni poti. V političnih krogih se še nadalje govori o ustvaritvi neve kombinacije, ki naj bi se izvršila v oktobru. Dc tedaj pa se ne pričakujejo nikaki posebni dogodki razen rekonstrukcije sedanjega kabineta. Uzunovič bo moral proti dr. Nikiču steriti korake, kakor jih je bil svoj čas storil preti Anti Radojeviču, ako dr. Ni-kie ne demisionira, kakor je to zahteval Uzunovič pred svojih odhodom na Bled. Včeraj popoldne je Uzuncvič-dalje časa kcnferiral z ministrom za premet dr. Vašo Jovanovičem, ki je demantiral vesti, da namerava odpotovati v Pariz. Kombinacije pašičevcev. stranke tako nizka, da je vsako auje z njo nemogoče. rava beseda ob pravem času! Ne more biti nobenega kompromisa z csedolomno stranko, še manj pa s stran- o, ki živi od dcuunciacij Slovencev! S a!v0 Branko in s takimi ljudmi je treba prenehati vsako občevanje, ali pa mora trpeti moi-ala naroda. Za denunciaiite'je umesten samo prezir. V popolni osamljenosti morajo biti denuncianti. da bo ves svet s prstom kazal na nje in da se bo vse ogibalo družbe z denuncianti. Naj nagraja Beograd denunciaiite kakor hoče, slovenski narod za nje ne more imeti druge nagrade ko uničujoči prezir. Naj spoznajo ti moralno defektni ljudje, da ni za nje več mesta med slovenskim narodom, da so obsojeni od vsega naroda. Sedaj, ko gre za najvišjo gospodarsko organizacijo Slovencev, je treba to zlasti povdarili, ker nepopravljiva škoda bi nastala za slovenski narod, če bi zavladala v tej organizaciji stranka, ki je cinično •žrtvovala tudi največje interese slovenskega naroda, sam0 da je zadostila vla-dohlepnim željam -svoje'klike Sfer T"* "" P»ve“ je zalo d?vS rf141" SKS m treba bi bilo, djjo SDSS Q ,slrailke enako jasno obso-niL " ;. skuPnim nastopom za zbor- toda treh'^6 S0 st,raake h> izpovedale, f '1-|e vsak dan ponoviti obsodbo da bo prišlo slehernemu Slovencu v me so in kri, da ni z besetlolomno in denun-ciantsko SDS nobenega kompromisa! Interes Slovenije zahteva to, interes morale kliče po taki odločnosti in blagor vsega prebivalstva zapoveduje tako obsodbo. Prezir slovenskega naroda mora streti SDS v prah! Beograd, 20. septembra. Predsednik vlade Uzunovič se je mudil včeraj dopoldne malo časa v predsedništvu vlade. Poselil ga je minister za zgradbe Vujičič. Popoldne je bil Uzunovič na tekmah. Opazuje se, da se politični krogi zadnje dni bavijo z raznimi kombinacijami. Tako. so se lahko vsaj včeraj, ko je bila nedelja, nekoliko odpočili. Situacija, ld bo danes zopet oživela z mnogoštevilnimi kombinacijami, je sedaj v znaku vse večjega prizadevanja pašičevcev, ki žele, da ustvarijo zase povoljno razpoloženje, a istotako v znaku popolne desori-eutacije vseh političnih krogov, ker ne vedo, katera izmed mnogoštevilnih kombinacij se najbolj približuje stvarnemu stanju. Kot ilustracija talce politične brezglavnosti služi najbolj dejstvo, da poedini radikalni prvaki delajo istočasno na ustvarjenju raznih kombinacij bodoče vlade z Uzunovičem in brez njega, s Pašičem ali brez Pašiča, s to ali ono politično skupino, torej na kombinacijah, ki se medsebojno izključujejo. Najkonkretnejša pa je vendar kombinacija Pašičevih prijateljev, ker imajo ti pr-ed seboj jasen cilj, da se povrne Pasic na čelo državne uprave. Njegovi krogi napovedujejo velike izpremembe, ki naj bi nastopile neposredno po Pašičei-vem povratku v Beograd v vladi in v radikalni stranki. Med temi izpremem-bami, kolikor se tičejo situacije v radikalni stranki, navajajo pašičevci, da bo takoj po povratku Pašiča sklicana seja širšega glavnega odbora radikalne stranke, na kateri se bo razpravljalo o neprimernem nastopanju nekaterih radikalnih politikov proti kombinacijam in nameram Pašiča in njegovih prijateljev. Že sedaj govore pašičevci o tem, da se morejo razmere, v radikalni stranki urediti edino z izključitvijo nekaterih neprimernih pelitov. V teh krogih se zagotavlja, da j& že določena stvar, da bo ob tej priliki izključen iz radikalne stranke Boža Maksimovič, poslanca Čor-bič in Aleksantijevič in še nekaj drugih. Oni radikali pa, ki se v borbi poedi-nih radikalnih prvakov drže ob- strani, sedijo, da Pašič ne bo začel s takimi agresivnimi merami, ker gre v tem slučaju za vprašanje edinstva radikalne stranke. A ko bi se pa razmere v radikalni stranki urejevale z novimi izključitvami, bi bilo dvomljivo, da se sestavi solidna večina, ki bi omogočila delovno vlado z vsemi delovnimi sposobnostmi in edin izhod hi bile volitve, ki jih potem ne bi vodila radikalna stranka. Izjava* NIKOLA PAŠIČ ZOPET LAHNO OBOLEL. Cavtat, 20. septembra. Nikola Pašič, ki se je predvčerajšnjim popoldne dalje časa sprehajal po Cavtatu, ni včeraj ves dan zapustil sobe, temveč leži v postelji, ker je zopet nekoliko obolel. Včeraj je bil v Cavtatu advokat Radeta asiča Martinac, ki se je dalje časa precej živahno razgevarja! z Kadetom Pa-, sicem. Doznava se, da Rade Pašič od predvčerajšnjega ni govoril s svojim očetom. Martinac je prišel, da obvesti Radeta Pašiča, kako je njegova stvar pred sediščem in da dobi instrukcije za svoje nadaljnje postopanje. Advokat Martinac je sinoči odpotoval v Beograd z instruk-cijami, zlasti kar se tiče dela anketnega odbora. Včeraj je prispel v Cavtat bivši šef političnega oddelka beograjske občine Lju-biša Lazarevič, ki je prej, dokler je še opravljal to službo, stalno spremljal Pasic« na njegovih potovanjih. Lazarevič tahVi’ da j° prišel Posetit Bašiča. V Cav-.... ;?j število detektivov, ki bud- v- p„stancvanje Račiča, kjer lo-/n a Pasic. \ sanatoriju »Tiha« je še rezerviranih nekoliko sob za Pašiča. Pašič je izrazil zeljo, da naj sedaj nihče ne hodi k njemu v posete. PRIIGRAM NOVINARSKEGA KONGRESA. Zagreb, 20. septembra. Včeraj je imela centralna uprava novinarskega udru-ženja plenarno sejo sejo v Zagrebu, da končno reši vse formalnosti za VIII. novinarski kongres, ki bo to Jeto v Cetinju. Kongresniki iz Zagreba in Ljubljane ^e sestanejo s. kongresniki i* Beograda v nedeljo zjutraj v Zagrebu in odpotujejo ob 8.95 z brzim vlakom proti Splitu. Od led se peljejo s parnikom do Kotora, kamor prispejo okrog poldne. Nato krenejo v pondeljek z avtomobili na Cetinje. Po kongresu si kongresniki lahko na svoje stroške ogledajo ostala mesta v Črni gori in se potem povrnejo iz Bara v Split, mtmmmmmmammKtamtm ■TTur-nr-iOTrn, n. n PRED LIKVIDACIJO FRANCOSKO-IT ALI J A NSKEG A SPORAZUMA. Rim, 20. septembra. Včeraj je sprejel Mussolini francoskega poslanika Bernarda, 'S katerim je proučil poslednje dogodke , med Italijo in Francijo in tudi način, kako bi se odstranila medsebojna nesporazu iii 1 jen ja. Mussolini je dal Bernardu obširna pooblastila, da uredi vse spore, ki so nastali zaradi poslednjega atentata. Zdi se, da bo sla Francija na roko italijnski vladi s tem, da bo nadzirala delovanje italijanskih emigrantov v Franciji in preprečila njihove teroristične akcije. • V kratkem se bo tudi Briand sestal z Mussolinijem, da izmenja z njim svoje mnenje o vseh aktualnih vprašanjih, in sicer v prvi vrsti o vprašanju Tangera in Tunisa. V Kočevju izhajajoči perijedični časopis »Ljudska Samouprava« se smatra v javnosti) ter se v izvestnem časopisju predstavlja za glasile Narodne - radikalne stranke. Podpisana Oblastni odbor NRS za ljubljansko oblast in Mestni odbor NRS v Ljubljani temu nasproti ugotavljata, da mere v smislu člena 81 strankinih statutov biti strankin organ samo oni, ki ga prizna. Glavni odbor v Beogradu. »Ljudska Samuoprava« ni bila niti neposredno niti posredno po podpisanih organizacijah naznanjena Glavnemu odboru kot strankino glasilo, še manje, da je kot taka priznana. Ljudska Samouprava« torej ni upravičena, da v imenu NRS ali katerekoli njene organizacije v javnosti daje kake izjave, ki bi bile merodajne ali obvezne za člane NRS, kakor se je to zgedilo ob sedanjih volitvah za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. V Ljubljani dne 18. septembra 1926. Za Oblastni edber NRS za ljubljansko oblast: L Mužina, taju. Dr. N. Zupanič, preds. Za Mestni odbor NRS v Ljubljani: Dr. \ latlimir Ravnihar, predsednik. Dipl. agr. A. Jamnik, tajnik | OTVORITEV VSESLOVANSKEGA j ZDRAVNIŠKEGA KONGRESA V BEOGRADU. Beograd, 20. septembra. Včeraj ob 10. in pol je- bil svečano otvorjen VIII. kon-gres jugeslovenskega zdravniškega hdruženja. Kongres je otvcril predsednik dr. Momčilo Ivkovič. V svojem govoru se je zahvalil ministru narodnega zdravja Slavku Miletiču in I. podpredsedniku beograjske občine za njih udeležbo. Nato je pozdravil ostale delegate, ki so prispeli iz ostalih slovanskih držav. Za- njim sta govorila podpredsednik beograjske občine Kosta Jovanovič in predsednik bolgarskega zdravniškega društva dr. Krieov. V imenu Češkoslovaške je govoril dr. Jedlička, a v imenu ruskih Zdravnikov v emigraciji dr. Ostro-gorski. Popoldanska seja se je začela ob J. Predsednik dr. Basak iz Zemuna je prečita! brzojavni pozdrav kralju v Pariz, v katerem je rečeno: Jugoslovansko zdravniško udruženje v zajedniei s predstavniki vseh slovanskih zdravniških društev izjavlja z osmega kongresa svojo najglobljo vdanost z željo, da živi Njegovo Veličanstvo in Njegov vzvišeni dom. Ko so bila prečrtana poročila, se je prešlo na volitev novega odbora in je bil s 66 od 82 glasov izvoljen zn predsednika dr. Momčilo Ivkovič. Za ljubljansko in mariborsko oblast so izvoljeni dr. Lapajne, dr. Pintar, dr. Klasinc, dr. Matko, dr. Dernovšek, dr. Krajec in namestnik dr. Dereani. Kongres je bil zaključen ob 9. zvečer. AVARESCU SE VRNIL V RIM. Rim, 20. septembra. Včeraj se je vrnil v Rim predsednik romunske vlade Ava-rescu iz San Rossera, kjer je bil.sprejet od italijanskega kralja. Danes bo sprejet Avarescu v svečani avdienci. TANGERSKA KONFERENCA BO SKLICANA. Berlin, 20. septembra. Po vesteh iz Rima nameravajo Francija, Anglija in Španija sklicati pred konferenco za rešitev tangerskega vprašanja. O kraju te konference še ni nič znanega. Kakor se v italijanskih službenih krogih zatrjuje, bo sprejela Italija poziv, da sodeluje na tej predkonferenci, samo tedaj, ako ji bo priznana ista pravica, kakor ostalim trem državam. Dvaindvajseti september. Dobro si bo zapomnila ta dan SDS, ker zadnja njena barikada bo tedaj padla. Še bolj pa si bo zapomnila 22. september Slovenija, ker s tem dnem prične njeno gospodarsko vstajenje. Ta dan bodo združene vse zdrave sile Slovenije za njeno gospodarsko prereditev, ta dan se prične v Sloveniji med strankami skupno dele na gospodarskem polju, zakaj ta dan bodo izvoljeni v najvišji gospodarski parlament Slovenije pravi gospodarstveniki, ki ue trpe, da bi partizanstvo še nadalje razjedalo gospodarstvo Slovenije. Ta dan doživi Zbornica svojo renesanso. Samo še dva dni in 22. september bo odločil zmago slovenske gospodarske fronte. Sigurna in nedvojbena je ta zmaga, vsaj je že sam dr. Žerjav na petkovem zaupnem sestanku SDS priznal, da je SDS izgubila bitko. In temeljito ter popolnoma jo mora izgubiti, da ne bo slovenski gospodarski svet nikdar več primoran, da se bori proti nasprotnikom v lastnih vrstah. Kje bi bili danes mi Slovenci, da ni strankarska strast, da ne rečemo kaj več, uničila Jadranske banko! Kako vse drugače bi bilo stališče slovenskega naroda, če bi danes razpolagal že z onimi 150 milijoni, ki jili je izgubil vsled 112 napadov »Jutra« na Jadransko banko. Kakšno bi bilo stališče slovenskega naroda, če bi imel še vse one desetine milijonov, ki jih je ugrabila esdeesarska brezvestnost z uničenjem drugih podjetij. In kakšno bi bilo stališče Slovenije, da jej niso esdeesarske denunciacije v Beogradu stalno izpodjedale tal! 22. septembra smo rešeni vseh sličnih nevarnosti, ker ta dan doživi SDS svoj najtežji poraz, od katerega se ne bo več opomogla. Da pa bo čim težji ta poraz, pa vsi še teh zadnjih 48 ur na defo, na najin-tenzivnejše delo iza čim višji sijaj zmage! Ker samo za to se borite vsi, ki še danes, jutri in pojutrišnjem delate za Je-lačin-Ogrinovo listo, za listo združenih slovenskih gospodarskih krogov! Zmaga je tun in 22. september bo to potrdil! Volilni boj za Zbornico. KONSTATACIJA MESTO VSAKEGA DRUGEGA ARGUMENTA. Pogajanja za sporazumen nastop pri volitvah v industrijski odsek so se razbila, ker je SDS vztrajala na kandidaturi g. Avgusta Praprotnika. Mislimo, da zadostuje ta konstatacija za vse, ki hočejo zdravo slovensko gospodarsko politiko. Došle glasovnice. Volilna komisija je v soboto sprejela 524 trgovskih, 1508 obrtnih in 28 industrijskih glasovnic, skupno 2060 glasovnic. Dosedaj je komisija prejela 167 industrijskih, 4092 trgovskih in 9116 obrtniških glasovnic, skupno 13.375 glasovnic. Volilo je dosedaj 43.02 odstotkov trgovcev, 42.06 odstotkov industrijcev in 39.51 odstotkov obrtnikov. Povprečno je volilo 40.59 volilcev. V nedeljo je dospelo 40 industrijskih, 1083 trgovskih in 2505 obrtniških glasovnic. V vsem je bilo torej oddanih glasovnic: za industrijski odsek 207, za trgovski 5177, za obrtni 11.618, ali skupno že 17.002 glasovnici. LAŽ SE PONAVLJA. Jutro« nadaljuje s svojo lažjo, da je na Jelačin - Ogrinovi listi samo v obrtnem in trgovskem cdseku 27 -klerikalcev' in 5 liberalcev«. Vsaka beseda laž! Predvsem tu ne gre ne za liberalce in ne za klerikalce temveč samo za obrtnike iti trgovce, pripadnike raznih strank! Vsi ti trgovci in obrtniki pa so v prvi vrsti zastopniki svojih stanov in zato tudi niso sli vprašat strankarske generale, kako naj sklenejo volilni dogovor, kakor so morali esdeesarski kandidati iti vprašat g. dr. Kramerja! šele v drugi vrsti so vsi ti trgovci in obrtniki tudi pristaši političnih strank. In .kot pristaši političnih strank so tudi naredili dogovor, po katerem dobe »kle-rikalci< ravno toliko mandatov k« liberalci«. Ta dogovor pa ni samo na papirju. temveč je tudi pošteno izveden, ker ni bilo pri dogovoru nobene besedo-lomne stranke v formatu naše SDS. Pošten je ta dogovor, poiteno bo izveden in pošteno bo z njim izvojevana zmaga. In na teni ne bodo nič izpremenile niti laži esdeesarskega tiska in niti sleparije SDS! URGIR A JTE G LA SOV NIC E. Komur je bila glasovnica ukradena, kdor jo je izgubil ali pokvaril, ta naj se brzojavno < brne na volilno komisijo. Kdor nima kandidatne liste naj se obrne na našo volilno pisarno. Kolodvorska ul. K Ljubljana, ali v Maribor, Aleksandrova cesta li. Tudi naši zaupniki imajo kandidatne liste. Pazite, da pravilno izpolnite glasovnice in da volite kandidate primerne vasi kategoriji in odseku! Prepričajte se o pravilnosti kategorije in kandidatov iz časopisov, ki so za Slovensko gospodarsko listo (»Nar. Dnevnik', Slovenec*, Kmetski list«, »Domoljub«, Slovenski Gospodar«, »Cillier Zeitung). Glede vseh informacij se obrnite do naših krajevnih zaupnikov ali pa do volilne pisarne, Kolodvorska ulica 8. Mogoče je tudi, da ležijo vaše glasovnice na krajevni pošti! Če jih tam ni, urgirajte jih pri Volilni komisiji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Delniške in anonimne družbe, priložite volilni legitimaciji tudi potrebno pooblastilo. Ako je v vašem kraju poštar pristaš SDS, oddajte glasovnice na sosednji pošti ali pa jih pošljite po kakem zaupniku osebno v Ljubljano. Dr. Laza Markovič o saslavi Sveta Zveza narodov SE DANES ODDAJTE GLASOVNICE! Volilna komisija mora prejeti vse glasovnice najmanj do 22. t. m. Danes je eaen zadnjih dni, da lahko oddate glasovnico. Hitro izpodbudite še one, ki dosedaj Se niso oddali glasovnic. Vsak glas je važen. Pazite na kandidatne liste. Nosilci naših list za vsako posamezno kategorijo so sledeči: Za trgovski odsek — modre glasovnice: v prvi kategoriji: Josip Verlič, v drugi kategoriji: Leopold Bruder- man. v tretji kategoriji: Stanko Lenarčič, v četrti kategoriji: Ivan Jelačin ml. Za obrtni odsek — rdeče glasovnice: v prvi kategoriji: Jožef Hafner, v drugi kategoriji: Jernej Ložar, v tretji kategoriji: Ivan Ogrin, v četrti kategoriji: Janez Vrečar. Za industrijski odsek bele glasovnice: Samo ona lista je prava, na kateri ni: 1. Avgusta Praprotnika, 2. Franja Sirca, 3. Ivana Rebeka. KAKO SE VOLI? Ko prejmete glasovnico, jo takoj od-_ dajte izpolnjeno z našimi kandidati! Glasovnica obstoji: 1. Iz zunanjega omota s prozornim papirjem. tega zavržite! 2. Iz večje kuverte, v to denete: 3. manjšo kuverto ž napisom Santo za glasovnico. 4. Volilno legitimacijo vložite v večjo kuverto poleg manjše kuverte. 5. Glasovnico, na katero nalepite samo imena naših kandidatov, zalepite v manjšo kuverto. Lepak, ki je priložen glasovalnim listinam in ne nosi imena volilca, odstranite! Industrijci in volilci višjih kategorij! Oddajte svoje glasovnice priporočeno! Nova slovenska politična pridobitev. Včasih se je reklo, da je v Sloveniji vselej vera v nevarnosti, kadar se godi SLS slaba. Sedaj pa bo treba to govorico izpopolniti, da je vselej Slovenija v nevarnosti pred klerikalno poplavo, kadar trda prede esdeesarjem. Na višku je votiven hoj za Zbornico. .Jutro« pa svojini bralcem stalno pridiga o klerikalni nevarnosti, dočim se za gospodarske probleme niti ne meni. Mora pa za jutrovce res biti klerikalna nevarnost silna. Danes dopoldne je sprejel delegat dr. Laza Markovič nas jugoslovanske novinarje in nam podal pregledno‘situacijsko sliko o sestavi Sveta Zveze narodov. Dejal je: ^Rezultat sedanjih volitev s’ Svet Zveze narodov je pojasnjen vsled povečanja nestalnih mest v Svetu na devet. To se je zgodilo vsled tega, da bi se omogočil vstop Brazilijo, Španije in Poljske v Svet. Ker pa sta Brazilija in Španija izstopili iz Sveta Zveze narodov, je bilo sklenjeno, da dobi za Brazilijo doloef/n mesto druga južnoameriška država, dočim se ni moglo priti takoj do soglasju, katera država naj nadomesti Španijo. Tu treba predvsem omeniti, da se je določil za sestavo Sveta Zveze narodov regionalni sistem. Po tem sistemu je bi- lo rezerviranih za Evropo pet nestalnih mest, za južno Ameriko tri in za Azijo eno mesto. Kot zastopnica Azije je bila določena Kitajska, južnoameriške države naj bi same določile svoje zastopnice v Svetu Zveze narodov, pa se niso mogle sporazumeti. Končno je vendar prišlo do sporazuma na ta način, da so bile izvoljene one države, ki so dobile največ glasov in to: Kolumbija, Ctiile in San Salvador, dočim je ostala kandidatura Uru-guaya v manjšini. Glede Evrope je bilo dogovorjeno, da dobita Španija in Poljska na vsak. na- i čin mesto v Svetu Zveze narodov. Ta i mesta naj bi s' pravico zopetne izvolitve dobile značaj stalnega mesta. Tudi glede Belgije je bilo skoraj sigurno, da bo ponovno izvoljena v Svet Zveze narodov in to zaradi njene posebne politične situacije kakor tudi vsled njenega velikega ugleda v Evropi. Enako je bilo gotovo, da ima dobitiMala antanta svojega predstavnika v Svetu Zveze narodov. Eno mesto pa je bilo rezervirano za severnoevropske države. Pri volitvah je bita izvoljena mesto Švedske Holandska, Belgija je svoje mesto ohranila, Poljska je dobila svoje novo mesto. Dočim bila za Malo aii- lanto izvoljena Romunija. Treba je bilo torej zasesti samo še mesto, namenjeno Španiji. Splošno se upa, da izstop Španije iz Sveta Zveze narodov ni definitiven ter da se bo našel način, ki bo omogočil španski vladi, da izpremeni svojo odločitev. Zaradi tega je bilo potrebno, da se izvoli v Svet Zveze narodov nadomestnico Španije samo začasno. Razne kombinacije so se v tem oziru delale. Od evropskih držav bi v prvi prišla v poštev Portugalska, od azijskih pa Perzija. Ker pa se je večina delegatov upirala temu, da bi imela Azi- (Od našega ženevskega poročevalca.) Ženeva, 17. 9 ja \ Svetu dvoje nestalnih mesi, je ka zato na prvi hin. Aa pivi hip, Kakor da je kombinacija s Portugalsko najboij uspešna. Ampak ta predlog ravno tako ni mogel predreti, kakor predlog, da naj bi Španijo nadomestila kaka nordijska država. t Tako je 'prišlo do nove kombinacije, da naj bi španske mesto zasedla češkoslovaška, -zlasti vsled tega, ker bi imela taka kombinacija prihodnje leto najmanj kompliciranih posledic, ker ima Mala antanta že itak. svojega zastopnika. Na drugi strani pa je za to kombinacijo najbolj odločil velik osebni ugled dr. Bc-ueša, ki je to leto tudi predsednik Sveta Zveze narodov in ki si je s svojim delom pridobil največjih zaslug za Zvezo narodov. Ta kombinacija je končno dobila tudi največ pristašev in pri ponovnih volitvah je bila izvoljena Češkoslovaška. Izvolitev dr. Beneša je zelo okrepila situacijo držav osrednje E\ rope v Zvezi narodov. Nasprotno tendencam severnih držav, ki so manj angažirane v glavnih evropskih vprašanjih, je prevladal upliv srednjeevropskih in zapadnih držav, česar se samo lahko veselimo, ker je s tem podano jamstvo, da bo Svet Zveze narodov svojo nalogo uspešno izvrševal. Čisto napačna pa je misel, da bi izvolitev čelioslovaške količkaj zmanjšala pomen runuinske izvolitve ali pa, da bi vsled tega prišlo do kakega nesoglasja med državami Male antante. Vsaka ima* svoje mesto v Svetu Zveze narodov na temelju posebnega vzroka. Rumunija je predstaviteljica Male antante, doči"1 predstavlja Čeheslovaška samo _ sef,e’ vsled težkoč, ki so nastale vsled Izstopa Španije. _ • ; Kar se tiče trajanja mandatov, treba omeniti, di je bila izvoljena Rumunija na dobo treh let, dasiravno se je prvotno mislilo, da bo izvoljena samo na dve leti. Moglo bi se misliti, da to ne odgovarja našim interesom, ker pridemo tako mi v Svet Zveze narodov leto dni kasneje. Toda lake malenkosti nas prav gotovo ne razburjajo. Prvič je debila Rumunija triletni mandat le ;slučajn», zaradi odsotnosti Španije. Drugič pa zastopa Rumunija v Svetu Zveze narodov vso Male antanto in bo zato branila naše interese ko tudi čelioslovaške interese. Tz vsega tega se vidi, da imamo mnogo vzrokov, da smo zadovoljni in to tem bolj, ker je bila naši državi dodeljena čast, da je njen predstavnik dr. Ninčič predsednik sedanjega zasedanja Zveze narodov. To je \isoka rast, ki je ne smemo podcenjevati, če nam je ugled . • ■ M T nase domovine pri srcu. 1,1 ■ Minister Ninčič v krogu jugoslovanskih^novinarjev. M m® ■ • .... .. .' : 1 minister Ninčič, 2. šef kabineta .Vukcevic, 3. naš poročevalec Milan Lillek. urednik Pravde Sokic, 5. urednik zagrebških Novosti Denič. Sestanek Briand Stresema«. Ženeva, 17. 0. O sestanku Brianda s Stresemannom je bil izdan ta oficielni komunike: Gospod Briand, francoski zunanji mi-j n is,ter in gospod Stresemann, nemški i zunanji minister sta se sestala pi i zaj-| trku v Thoiry-ju (malem kraju v bližini " Tam sta imela več ur, trajajoč razgovoi. fti je bil kar najbolj prisrčen. Tekom razgovora sta proučila I | vso probleme, ki »»morejo mteresirali l akiipL*0 naj pri-obe državi in iskala sta^ bj zag()tovila nien^ejša sredstva^ y illteresu Fra„. %Z S£5?.k"<"1"" ki sta jih podpisali. Ministra sta spravila \ sklad svoje vidike o celokupni rešitvi, pri čemur pa si je pridržal \sak od njiju, da ho o tem poročal svoji vladi. V slučaju, da bodo njiju vidiki od njiju vlad odobreni, bosta s; delovanje nadaljevala v svrlio, da se dosežejo z.až.eljeni rezultati. Velika narodna manifestacija v Rogaški Slatini. 38. REDNA VELIKA SKUPŠČINA DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA«. Včerajšnja nedelja je bila za Slovence in posebno za Rogaško Slatino zgodovinskega pomena. Osemintrideseta redna velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki se je vršila včeraj v Rogaški Slatini, je pokazala, da so se Slovenci končno le otresli splošne apatije do vsega idealnega narodnega dela. Izredno mnogo udeležencev, toliko, kolikor jih po vojni ni dosegla še nobena druga skupščina CMD, pred vojno pa le malokatera, je pričalo, da so dobili Slovenci zopet smisel za visoke naloge, ki J1 vrši ta velevažna narodna ustanova ter za niene vzvišene cilje. ^ ečina udeležencev zborovanja je prispela z jutranjim vlakom v Rogaško Slamo, mnogi pa so prišli že preje. Naj-(U0JJ ftevilno je bila zastopana seveda Ljubljana, pa tudi ostali kraji kakor Maribor, Celje in zlasti Litija niso zaostajali. Na kolodvoru so bili udeleženci sprejeti od društvenih funkcionarjev, nakar je razvil lep sprevod z godbo in z udeležbo šolske mladine do Zdraviliške*-ga doma, kjer se je zborovanje vršilo. Najprej je bil ob 10. uri zaupni sestanek društvenih delegatov, pri katerem so je sklepalo o internih društvenih zadevah. Ob 11. uri pa se je pričela v polni dvorani Zdraviliškega doma velika redila skupščina, iki se je odlikovala po mnogobrojni udeležbi ter po odličnih zastopnikih raznih oblasti in korporacij. Skupščino je ©tvoril predsednik Andrej Senekovič, Ir* * za-}6 P^dravil vse navzoče ter odlične ■ v,'^Pttike in se zahvalil za krasno ude-°- Nato pa je nadaljeval: elecenjeni! Meseca julija tega leta je Preteklo 40 let, odkar je C. M. družba ' Hiubljani imela prvo glavno skupščino. Letos praanujeuio torej na tihem jubilej 40 letnega liarodno-oforambnega dela naše družbe na šolskem polju. Čemu je bila C. M. družba ustanovljena, Vam je gotovo znano. Nemci in Italijani so si bili ustanovili dve šolski društvi: >;Deutscher Schulverein : in »Pro Patria«, sedaj »Lega Nazionale« z namenom, da po slovenskih pokrajinah ustanavljata nemške, oziroma laške šole, v katere so bodo vabili in lovili slovenski otroci z namenom, da se potujčijo svojemu narodu, da jih narede rene-gate svojemu rodu. Da bi tvorila neko protiutež tema društvoma in slovensko eco 'kolikor mogoče varovala potujče-ja, bila je ustanovljena C. M. družba. Predsednik navaja nato historične po-v r°Wlosti o ustanovitvi družbe ter opise s kolikimi težavami se je morala družba boriti. Tudi med Slovenci so se našli Uudje, ki so metali družbi polena pod noge. Predsednik nadaljuje: &vzlic neutemeljenim napadom se je uu/jlja krepko razvijala in njeni dohud- m9? mr»°žili od leta do leta. Družbi- i ° -friVC- svesto si svojega srno- tra, predpisanega mu po pravili, usta_ navijalo nove otroške vrtce in ljudske šole ter jih po možnosti razširjalo v prepričanju, da s svojim delovanjem izvršuje le svojo narodno dolžnost. Kakor doslej, bode družbino vodstvo v smislu svojih pravil vsestransko podpiralo in pospeševalo slovensko šolstvo m prosveto, pa ne samo v naši državi, marveč tudi v tujini, koder stanujejo Slovenci. i,,MleiU šid°VOl'il1-vir dohodlcov,?£S °P“tl 'U1 ■Hlliknje med ? vi 'iv , j, • , °venskimi drust- lo so dohodki od volii posameznih prijateljev družbe. Vsem ohranimo hvi-ležen spomin! Velecenjeni skupščina rji! ' Vas ,pa vljudno vabim, da v počaščen je vseh doslej umrlih dobrotnikov in podpornikov družbe, posebno onih, ki so se uje spominjali z volili, blagovolite vstati s svojih sedežev ter njim zaklicati: Slava! (Navzoči vstanejo in zakličejo trikrat »Slava!«) je predsednik končal s svojini poročilom, so mu zborovalci izrekli priznanje z živahnim odobravanjem. Po govoru predsednika je pozdravil redno skupščino s prav toplimi bratskimi besedami dr. Šte*r v imenu zdraviliške uprave ter podružnice CMD v Rogaški Slatini. Nato je prejel besedo šef prosvetnega oddelka v Ljubljani dr. Lončar, ki je izvajal: Spoštovana skupščina! Veliki župan ljubljanske oblasti me je pooblastil, da vas v njegovem imenu najprisrčneje pozdravim in vam iskreno čestitam na vašem delu. CiribMetodova družba je eno najstarejših in najpomembnejših društev, ki si jih je slovenski narod ustvaril v borbi za svoj obstanek. Ta dražba dela v imenu kulture in miru in ne v imenu nasilja. Za to imamo potrdilo, da je v teku dolgih 40 let imela samo dva predsednika. Dve sta poti, po katerih se naredi lahko uveljavijo: ena je pot nasilja, druga pa je pot kulturnega dela in kulturnega sožitja. Družba CMD si je izbrala drugo pot, kajti zavedala se je, da nasilje* ne rodi trajnih uspehov. To je tudi prvi vzrok, zakaj moramo iti mi Slovenci po tej poti. Drugi vzrok pa je tudi v tem, da smo Slovenci maloštevilni in bi ne mogli z nasiljem mnogo napraviti. Cenjeni zbor! Ta družba, ki ljubi svoje in spoštuje tuje, ta družba naj živi! Krasnim besedam g. prosvetnega inšpektorja, od katerih navajamo le glavne misli, je sledil v dvorani buren aplavz, s čimer so zborovalci dokazali, da so voljni voditi CMD po poti kulturnega dela, kakor je to govornik označil. Prav krasne besede so še izrekli prosvetni inšpektor'dr. Poljanec v imenu' mariborskega velikega župana, srezki poglavar iz Šmarij pri Jelšah (ir. Krašovec in dr. Koltterer v imenu občine Rogaška Slatina ter tamkajšnjega Sokola in Čitalnice. Sledilo je tajniško poročilo g. inž. Mačkovska. Govornik najprej očrta vse delo CM>D na polju narodnega šolstva ter preide nato: Onstran Karavank je stanje ostalo isto brez vsakih izprememb, kot-smo ga očrtali na zadnjih glavnih skupščinah. Od 85 sol, ki se nahajajo na slovenskem ozemlju, ima faktično velika večina popolnoma nemški poduk in na ostalih je slovenščina le bolj za dekoracijo in to kljub raznim proklamacijam, da so te šole utrakvistične. Po teh šolah uče ljudje, ki slovenski sploh ne znajo, one učitelje, ki so služili na Koroškem pod jugoslovansko upravo, pa se koroška deželna vlada brani vzeti v službovanje. V koroških šolali slovenskega otroka še vedno ubijajo in mu skušajo materinščino pristuditi. Slovenski otroci se na koroških šolah ne naučijo niti slovensko citati, niti pisati. Devetdesettisočem koroškim Slovencem hočejo vzeti možnost čitanja slovenskih knjig in časopisov in to je glavni smoter avstrijske šolske uprave^. Ni še bil proglas, ki je obetal več šol v našem jeziku, kot jih je dala Avstrija, dodobra razglašen, že so poitalijančili vsepolno naših ljudskih šol, posebno v Istri; vrhu tega so jih celo vrsto zatvo-'rili, odnosno pustili brez poduka. x)^f,s*run Snežnika, do katerega so pri-S 1 J.311' z 'b^imi zastavami, se vrše nad našim narodom nečuvena nasilja. Z belimi zastavami in z lepim proglasom na Slovence so prispeli. Ta proglas so razpečavali po vsej zemlji, ga izbijali na stene in so ga morali ponekje celo v cerkvi raz prižnice oznanjati: Slovenci! Italija, velika država svobode, Vam da iste državljanske pravice, kakor vsem drugim svojini državljanom, Vam da šole v Vašem jeziku, več, (kot Vam jih je dala Avstrija. Italijansko kraljestvo, veliki italijanski narod, ki je sani uničil gospodstvo Avstrije, Vas bo šičtil. z vsemi svojimi močmi. Italija se ni vojskovala in ni zmagala samo za *•'obodo svojega naroda, marveč za svo- >o o vseh od Avstrije tlčenih narodov. Slovenc. bodite uverj da na zmagovita Italija skrbi za svoje državljane kateresrbodi narodnosti. Razve« 39 za časa zasedbe zatvorjenih šot so naši bratje izgubili z Gentilejevo reformo zadnje ostanke svojega narodnega šolstva; to se pravi, da so naš jezik pognali iz 168 naših šol na Goriškem, iz 15 naših šol na Tržaškem, iz 2*22 naših šol v Istri, iz 65 naših šol na Notranjskem, skupaj torej iz 490 naših ljudskih šol, kjer se je ob pričetku sve- tovne vojne poučevalo našo deco v našem jeziku in katero število šol še ni bilo zadostno visoko z ozirom na naše potrebe in kulturne težnje. Tudi temperamentnim besedam g. inž. Mačkovska je sledilo splošno odobravanje. G. notar Hudovernik je podal blagajniško poročilo: Častita skupščina! čast mi je poročati Vam o denarnem poslovanju naše družbe leta 1925. Denarni efekt lanskega leta ni bil nič kaj po vol jen. Tudi dohodki podružnic so padli. Prvenstvo med podružnicami pristoja tudi v preteklem letu Šent-Peterski podružnici v Ljubljani, ki je prispevala družbi 36.645 Din — največja vsota, katero je kdaj dosegla kaka podružnica — za njo prednjači mestna ženska podružnica v Ljubljani s prispevkom po 33.524 dinarjev. Mnogo so prispevale tudi ostale podružnice. Padli pa so znatno dohodki iz društvenih nabiralnikov, iz prodaje tiskovin ter podpore. Obračam se pa tu na občinske zastope in osobito na denarne zavodei, da upoštevajo družbeno delovanje ter nam naklonijo čim večje podpore. Dohodek iz družbenih užigalic je bil ugoden. Za narodni kolek ni pravega zanimanja. Sedaj, ko imamo kovan denar, bi mora- li družbeni nabiralniki veliko več nesti. Zato naprošamo naše podružnice, da jih zopet mnogobrojno uvedejo v vsili javnih prostorih in gostilnah, kjer se zbirajo prijatelji družbe. Razveseljivo je dejstvo, da so se nas čez dolgo časa zopet spomnili amerikanski Slovenci, opozoriti pa moramo naše brate v Ameriki na naše delovanje in bomo na ta način gotovo kaj več dosgeli. G. Hudovernik nato polemizira na razne vesti o nameravani fuziji z Jugoslovansko Matico, potem pa nadaljuje: Letos praznuje naša šolska družba štiridesetletnico svojega blagoslovljenega delovanja. V skromnih razmerah rojena — njena prva skupščina se je vršila dne 5. julija 1886 — razvila se je v mogočno drevo, ki je razprostrlo svoje veje čez vse slovensko ozemlje. Slovenski narod je umeval njeno delovanje, zato je zanimanje za družbo raslo od dne do dne. Družba se je morala boriti zoper tri sovražnike — nemški šulverajn, siidmarko in italijansko lego. če drugega ni dosegla, je vsaj zajezila in omejila pogubonosno delovanje teh društev ter odbijala nemški naval. V dveh etapah sta korakala šulverajn in siidmarka proti nam: iz Gradca proti Mariboru in dravski dolini na Spodnje Štajersko — na drugi strani iz Celovca čez Jesenice na bivšo Kranjsko. Nemški šulverajn je hotel predvsem ponemčiti Spodnji Štajer s tem, da je ustanavljal nemške šole, v katere so podili slovenskih roditeljev otroke ter jih skušali omamiti in potujčiti z raznimi udobnostmi, katerih jim mi skromni Slovenci nismo mogli nuditi. Danes hvala Bogu ni več ogrožena naša zemlja, vendar pa naša družba ne sme držati križem -rok. Stremeti mora po tem, da zaceli rane, katere je osobito naši mladini usekalo nasilje naših sovragov in iztrebiti iz njenih duš nemško mišljenje. Utrditi mora predvsem naše jezikovne meje, one pa, ki so se odtujili našemu jeziku, vzgojiti zopet m dobre Slovence. Ali ,bo pa to dosgela? Gotovo, če jo bodete vsi gmotno podpirali. Okleniti se moramo naše družbe, ki zasleduje tako plemenite in idealne cilje, vsi, ki ljubimo svojo zemljo. Potrebno pa je-, da jo v obrambnem delu podpira predvsem akademska mladina, ki se žalilx>g ne zanima zanj. Naš stari sovrag nas še vedno zasleduje in s paznim očesom motri naše delovanje. Zato na delo vsi, ki smo dobre volje. Podpirajmo našo držbo kar najizdatne-je, dokler ne združimo vse dele našega telesa pod eno streho. Besedam g. Hudovernika je sledilo enako viharno odobravanje, kakor prejšnjim govornikom. Dr. Ravnihar izjavi nato v imenu nadzorstva, da je blagajniško poročilo v redu, pač pa izkazuje eno veliko napako namreč, da jc premalo dohodkov, kar pa seveda ni krivda blagajnika. Pri točki volitve so bili vsi vodstveni člani ponovno izvoljeni, le mesto odsto-pivše ge,, šegove je bil izvoljen ravnatelj dr. Janko Kersnik, na njegovo mesto v nadzorstvenem odboru pa je bil izvoljen prof. Albert Sič. Mesto umrlega dr. Trillerja je bil v razsodišče izvoljen dr. Janko Žirovnik. Proračun za prihodnje društveno leto je bil na lakonsko kratki predlog g. Hudoverniki soglasno sprejet. Pri točki »Slučajnosti« je predsednik Senekovič predlagal društvenega blagajnika g. Hudovernika za njegovo dvajsetletno požrtvovalno delo družbi v prid kot novega častnega člana. Zborovalci so ta predlog z ogromnim navdušenjem sprejeli. Predsednik je nato zaključil krasno uspele skupščino. V zaključnem govoru je obžaloval, da se mladina vse premalo zanima z n »Družbo sv. Cirila in Metoda«, pač pa gre. tozadevno vsa čast našemu ženstvu. Po skupščini se je vršil skupni obed, pri katerem je izrekel g. Hudovernik zelo simpatično zdravico na osivelega borca za CMD župnika Vrhovnika, ki se je skromno zahvalil ter izrazil željo, da bi se v naši cerkvi kmalu slišal mesto »Kyrie eleyson!« — »Gospodine pomiluj!« v jeziku sv. bratov Cirila in Metoda. Dr. Ravnihar je v svoji lepi napitnici poveličeval optimizem in idealizem CMD, ki pa vendar ni nikoli izgubila obzorja realnosti. Predsednik Senekovič je napil požrtvovalnosti članic CMD z go. dr. Tavčarjevo na čelu. Ravnatelj dr, Šter pa je napil odboru CMD. —mb—Maa——h— mjuai>■ a« i- r—i r— - • i —. a ■— * Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, ILjubljana Aleksandrova c. 3. ITALIJANSKO ŽIVLJENJE JULIJSKIH DRUGORODCEV. Pod lem naslovom prinaša »Piecolo daljši Članek, kjer izraža neznanec svoje optimistične misli o5-asimilaciji Slovanov pod Italijo. Dokaz za svoja izvajanja vidi v tem, da so preje skoro povsod v kmetskih hišah visele slike domačih sinov v avstrijski uniformi. Sedaj da visijo tani slike mlajših sinov v uniformi bersalijerjev ali alpinov. Poznajo celo generale italijanske armade po imenu in nosijo v srcu spomine na razna italijanska mesta. Šola seveda s silo urinja prebivalstvu italijanski jezik in izborno vrši svojo nalogo. Mlada slovenska generacija, da govori prekrasno in čisto italijanščino. Le v gorah, da je stvar nekoliko manj ugodua in jezik Slovencev v teli krajih, ki so svoječasno pripadali Kranjski, mu je še trd. Toda to nič no fte, saj je videl starega domačina, ki se je z vojakom, ki je trobil svoj lombardski dialekt, prekrasno razumel, seveda ne v italijanščini, temveč z rokami. Toda ne samo v jeziku, tudi drugače se izraža italijanstvo dežele. »Lahko rečem«, pra- vi člankar, »da je vsa trgovina, prometna sredstva, vodstvo prometa in njega ustvaritev v italijanskih rokah.z Možakar previdno zamolči, kako so s silo vzeli vse to domačemu človeku. Tudi kmetski stroji, ki se rabijo v deželi, so italijanski, in celo način oblačenja je italijanski. iRes je sicer, pravi on, da je slišati pritožbe, toda te pritožbe so splošne. Enake pritožbe so povsod po vsej Evropi in čudno bi bilo, da bi se tukaj s koncem vojne ustvaril paradiž. Ne, gospod člankar, ustvaril se je pekel, najhujši pekel. Člankar prizna, da je v slovenskem ljudstvu veliko dobrih elementov in skuša .pobijati tisto splošno mnenje, ki vlada med' Italijani, da je to ljudstvo nasprotno vsakemu zbližan ju z Italijani. Radi tega poziva uradnike in druge funkcionarje, naj se ne ustrašijo premestitve v te kraje in naj ne zaprosijo za zopetno premestitev ali dopust, še predno so mesto nastopili. Pridejo naj v te kraje iu asimilacija in italijanizacija teh krajev bo prej gotova. Seveda ne pozablja v članku slovanskih agitatorjev in propagandistov. Toda njih vpliv je po njegovem mnenju silno padel, kajti mlajša generacija ima medlejšo sliko preteklosti in veliko mladeničev je že v fašistovskih vrstah. Končno, pravi člankar, so normalni, da ne samo normalni, temveč tudi prijateljski odnošaji z Jugoslavijo razbili v rokah slovanskih agitatorjev najmočnejše orodje in so ustvarili čut stabilnosti in neoporekljivosti sedanjih državnih meja. Slovenska govorica in slovensko petje prepovedano. V Čepovanu na Goriškem je karabinjerski podbrigardir, ki ne dovoljuje, da bi se v njegovi prisotnosti v gostilni govorilo slovenski. Pri šikaniranju domačega slovenskega prebivalstva mu pomogata bivši učitelj in republikanec ter sedanji fašist, ki zavzemata mesto občinskega tajnika, in narodna poturica Šuligoj, ki mu pravijo domačini ■Hlohtar«, to pa radi tega, ker je s svojim zdravljenjem zastrupil že dve osebi. Preiskava je tedaj zaspala. Sedaj pa je zdravil lastnega otroka tako, da so ga morali peljati v bolnico. — Na Dobrovem v zapadlih Brdih so domačinu Pušnarju vzeli gostilniško koncesijo radi tega, ker se je v njegovi gostilni pelo slovenski. NARODNI DNEVNIK, dne 20. septembra 1926. .■-■c-v.aMi 'mimniMii iiMPinimu —w»a»cww»; »otg-ar^NKrr.>rmixs.«na^ Dnevne vesti. NOVA NESMRTNA BLAMAŽA »JUTRA« V včerajšnjem »Jutru« piše*nekdo o 150-letnici rojstva škofa Mateja Ravniharja. Med drugim je v tem divnem članku zapisano tudi tole: >Metelčici se je odločno uprl »Prešeren, zato ga je Kopitar — ki je bil sicer tudi sani pretivnik nove pisarije zbodel z zabavljico: »Obhaja taka misel nas Slovence, Da pravdajo se ti možje mor’biti za kar so se nekdanji Abderiti V sloveči pravdi od oslove sence.« Prešeren je odgovoril z znano satiro: >Le čevlje sodi naj kopitar.« Tudi »Jutrov« člankar naj bi si vzel Prešernov opomin: le čevlje sodi naj kopitar,« k srcu, zakaj potem ne bi ustrelil tega kozla, da pripisuje Prešernove verze Kopitarju. Kakor čujemo bo »Jutro« jutri sporočilo, da ni takega kapitalnega kozla ustrelilo »Jutro«, temveč tiskarski škrat, ki je tako neliteraren, da ne pozna niti Prešernovih verzov. — Letošnji novinarski kongres. Kot znano je bilo določeno, da se vrši letošnji kongres JNU dne 27. in 28. v južni Dalmaciji in črni gori. Pri izdelavi podrobnega načrta za kongres in tradicionalni azdet, ki mu sledi, pa se je izkazalo, da bi si ne mogli novinarji spričo prekratkega Časa natančno ogledati ne Dalmacije in ne Črne gore. V sled tega je sklenil glavni odbor, da se omeji leiošnji kongres samo na Črno goro, zato pa naj -se vrši prihodnje leto kongres v Dalmaciji. Udeleženci letošnjega kongresa se zberejo dne 26. v Splitu, odkoder se odpeljejo e posebnim parnikom v Kotor, od tam pa z avtomobili na Cetinje. Kongres bo zboroval v prejšnjem črnogorskem parlamentu 'ter se konča dne 28. t. m. zvečer. Izlet bo trajal 5 dni in se zaključi z vožnjo preko Skaderskega jezera v Bar, odkoder se vrnejo izletniki zopet v Split in domov. — Usposobljeni izpiti in slovensko stenografijo v oktoberskem roku 1926. Usposoblje-nostni izpiti za slovensko stenografijo na srednjih m tem sorodnih šolali se vrše dne 30. oktobra v poslopju županijsKS oblasti v Ljubljani, Blei\veisoya cesta 10, II. nadstr. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 15. oktobra pri predsedniku izpraševalne komisije. — Zdravniški kongres v Beogradu. Na zdravniškem kongresu v Beogradu se obravnavajo razen strokovnih zlasti tudi stanovska vprašanja.' Gre namreč za spor v vprašanju glede ciljev zdravniškega udruženja. Dočini nočejo nekateri, da naj zastopa zdravniško udruženje zgolj stanovske interese ter naj bazira na sindikalnih principih, hočejo napraviti drugi iz udruženja organizacijo, ki naj bi služila predvsem znanstvenim ciljem. Tudi materialna eksistenčna vprašanja, predvsem okrožnih zdravnikov naj bi se temeljito pretresla. Ena od najzanimivejših točk dnevnega reda pa je ustanovitev zveze slovanskih zdravnikov. — Učiteljske službe im Ruse. Organizacija ruskih pedagogov v inozemstvu je poslala našemu prosvetnemu »ministrstvu vlogo, v kateri prosi, da bi se nastavili letošnji absolventi ruskega pedagoškega zavoda v Pra-»i nemudoma v šolah v Jugoslaviji. ganja v članku »Ponesrečen kongrese proti dr. Vilfanu in dr. Besednjaku ter proti »Edinosti« in »Goriški Stražk radi kongresa narodnih manjšin, ki se je vršil pred kratkim v Ženevi pod predsedstvom dr. Vilfana. Pri tem citira češkega zunanjega ministra Beneša i n našega zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki sta baje oba izjavila, da je kongres samo nemška mahinacija. Dalje citira obširno članek Augusta Gauvaina v Beneševem glasilu »Gazzette de Prague<, ki se je izjavil proti kongresu. »Piecolo« končuje svoja izvajanja z besedami: »Enotna politika fašistovske vlade napram maloštevilnim Slovanom in Nemcem, ne samo, da ni nasilje, pač pa pravica, kakor pravi demokratični in islavofilui Gau-vain, temveč ona je prava dolžnost. Naj le imata Vilfan govore v Ženevi in Besednjak v ital. zbornici, da ju slišijo v Ljubljani, Dunaju. in Monakovem. To bo le sredstvo, da pokažejo razočaranim, da sta močna, da uživata autoriteto in da ju slišijo. Proti neizogibni in splošno priznani postopni asimilacij.! njuno delo ne more ničesar, kakor končno le škodovati njunim rojakom, ki jili v svoji šibkosti in v pričakovanju vestno poslušajo. — Dremavica v Bosni. Kot poročajo iz Mo-»tara, je obolelo v Bosni v zadnjem času več oseb na dremavici (spalni bolezni). Nekateri bolniki spe že 5 do 6 tednov. Pripetili so se tudi že smrtni slučaji. — Zagonetna smrt gimnazijca. Te dni se je vrgel v Sarajevu sredi noči skozi okno drugega nadstropja v športnih krogih dobro znani osmošalec Branko Kalember. Obležal je na mestu mrtev. Ker je bil izvrsten učenec ter je živel v dobrih gmotnih razmerah, si njegovega samomora njegovi sorodniki ne vedo drugače tolmačiti, kot da se je Kalember v spanju ponesrečil. — Nesreča pri vojaških vajah. Te dni se je vršila na Gradskem polju pri Nišu velika vojaška vaja. Ko se je imel spustiti eden od avionov v neposredni bližini artiljerije na zemljo, so se splašili artiljerijski konji ter«se pognali v divjem diru v beg. 'Nastala je velika panika. V zmešnjavi je prišel kapitan Jovanovič pod konjska kopita in pod kolesa pri-prege. Zadobil je na glavi in vsem telesu težke poškodbe, med drugim si je zlomil tudi roko. Avion je imel primeroma še dosti sreče: zlomljeni so mu bili samo propeler iii krila; pilot je ostal nepoškodovan. — Poizkus samomora iz entuziazma za umetnost. V Zagrebu je skočila te dni v Savo 16-letna Dunajčanka Luiza Marten. Delavci, zaposleni pri regulačnih delih, so jo rešili. Na policiji je deklica izjavila, da si je hotela vzeti življenje, ker nima sredstev, da bi se izobrazila v slikarstvu, češ da življenje zanjo nima nobenega smisla, če ne more posta/ti slikarica. Mlado entuziastinjo je pridržala v svojem varstvu policija, ki jo pošlje nazaj na Dunaj. — Zaroka belgijskega prestolonaslednika. Iz Stockholma poročajo, da se je belgijski prestolonaslednik te dni 'zaročil z najmlajšo hčerko princa Karla Švedskega. — Sodnik aretiran radi falzifikata. Te dni je bil aretiran sodnik beograjskega trgovskega sodišča Borislav Milojkovič, ker je fal-zificiral takozvano »konduitno listo«. Aretacija je izzvala v Beogradu ogromno senzacijo. Delikt se kaznuje seveda samo z zaporom. — Katastrofalne poplave na Japonskem. V japonski provinci H ir oš ima so naistale zopet katastrofalne poplave. Pod vodo je 27.(100 novih hiš, od katerih ise je 300 porušilo. V Hotakaniuri je utonilo 20 oseb, <30 jili pa pogrešajo. V lUilnunuri je utonilo 5 oseb, porušenih je 25 hiš. Pri Kajtakoji je odnesla voda cel vlak s tračnicami vred. Železniški Poljski zdravniki v Jugoslaviji. Te dni p promet je na več krajih pretrgan je prispela v Sombor skupina 15 poljskih j — . ^r(ev avtomobilske nesreče. Iz Mila- zdravnikov s profesorjem varšavske univerze |(a pon^jo; v Olivelu se je pripetila te dni dr. Szymano\vskijem na čelu. Ko so st ogle- vej,]ia atvomobilska nesreča. Na ovinku neke dali zdravniki tamkajšnje -sanitetne instituci- (.egte ,:0 prevmll tovorni avtomobil, v ka- je, so se odpeljali v Novi Sad. Gosti obiščejo i terem ge . nallajaj cel orkester. Vsi miuai- še več drugih mest v naši državi, da se se- kanti s0 zleleu v velikem loku na cesto. Pri znanijo z našimi institucijami na polju zdrav- (Mn g0 ,bili dirigent in štirji člani njegove ka- pele ubiti, 5 težko, 5 pa lahko poškodovanih. stva. . — Letošnja tujska sezona v našem Primorju je bila izredno dobra. Do konca meseca avgusta je obiskalo naše primorje 29 tisoč 400 oseb, to je za 50 odstotkov več kot lansko leto. Računa se, da so izdale te osebe v Primorju nad 600 milijonov dinarjev (leta 1924 samo 300, leta 1925 pa 375 milijonov), gi nemudoma na šolah v Jugoslaviji. — Iz finančne službe. Pripravniki pri računovodstvu finančne delegacije v Ljubljani Viktor Zlokamik, Albert Zupan in Ludvik Komel so imenovani ®a stalne na svojih dosedanjih mestih. . — N«ondeljek 20. t. m. zvečer ob 8. uri v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici, II. nadstr. ,1— Parna kopel in kopel v vročem zraku v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, se otvorila v torek, 21. t. m. Parna in kopel v vročeni zraku bo do otvoritve celotnega fizikalnega zdravilišča otvorjena razen pondelj-kov, nedelj in praznikov vsak delavnik od pol 15. do pol 19. in sicer ob sredah in petkih za ženske, ob torkih, četrtkih in sobotah za moške. Cena za parno kopel ozir. kopel v vročem zraku je za privatne posetnike 15 dinarjev, za člane Okrožnega urada in njih svojce pa 10 dinarjev. Dobe se tudi bloki za 10 kopeli po ceni Din 120.—. Pravico do znižane vstopnice imajo člani in svojci dokazati pri blagajni kopališča s potrdilom delodajalca. V naznačeneih cenah je vključena tudi odškodnina za kopalno obleko in kopalno j>e-rilo. Čas kopanja je določen na eno uro, ako se ta čas prekorači, je pristojbino plačati iz-nova. Na razpolago je posebna slačilnica z ločenimi kabinami. Parna kopel in kopel v vročem zraku tvorita del fizikalnega zdravilišča Okrožnega urada, ki bo dostopno ne samo zavarovanim članom, temveč vsakemu privatnemu j>osestniku in ki bo otvorjeno v celoti začetkom meseca oktobra. t— »Klub ljubiteljev ptičarjev priredi tudi letos dve jesenski tekmi psov in sicer v Ljubljani v dneh 3. in 4., v Mariboru pa 23., 24. in 25. oktobra. Ljubljanska tekma bo mladinska in poljska, mariborska pa poleg teh ie unorabnostna tekma za pse spamjele. Zadnji rok prijave za ljubljansko tekmo je 30. september, za mariborsko tekmo pa 16. oktober Spored za ljubljansko tekimo je sledeči: 2. oktobra ob 20. uri bo pozdravni večer v »Ljubljanskem dvoru«, dne 3. oktobra ob uri zjutraj zbirališče na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora, tam se vrši smotra pso\, nato odhod v lovišče občine Ježica. Kosilo bo pri »Ruskem carju«, zvečer pa zopet sestanek v ^Ljubljanskem dvoru«. Podrobnosti za mariborsko tekmo se bodo še objavile. Maribor. m— Gradbeni urad mestne občine mariborske se je preselil v novo zidano mestno hišo ki je v glavnem namenjena za mestno uradništvo. Odslej uraduje gradbeni urad v Frančiškanski ulici št. 8. m— Mariborski gledališki abonma. I n-„lasi za nove abonente se sprejemajo do četrtka 3. t. m. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi pri vpisu. Kuponi se ukinejo, zato pa se uvedejo bloki (za 30 predstav) tudi za uradnike (po znižanih cenah in na obroke). Abonma je neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neod- povedljiv. m— Mestni dekliški zavod »Vesna« v Mu-liboru išče učno moč za službo prefekte v internatu in za j>ouk francoščine na zavodu. Za službo prefekte je prosta hrana in prosto stanovanje, za pouk francoščine pa 1.000 dinarjev na mesec. Prosilke naj pošljejo nemudoma svoje neltolkovane prošnje na kura-torij ■»Vesne« v Mariboru in naj dokažejo, da so sposobne za internatsko cluzbo in z.i poučavanje francoščine ter konverzacijo \ tem jeziku. — Predsednik kuratonja: dr. J. Leskovar. . .... v . m_ v mariborski javili bolnici je v četrtek dne 10- t. m. zblaznela 22-letna Roza Stifter ia Sv. Jakoba v Slov. goricah. Prepeljali so -jo na Studenec pri Ljubljani. m— Vpokojon je šolski upravitelj krčevinske osnovne šole g. Miroslav Pučilik. Na omenjeni šoli 'je vzgajal mladino nič manj kot 30 let. Bodi mu počitek sladek! m— Mariborski kadilci in tudi trafikantje se pritožujejo čez slabi in plesnobni tobak. Skrajni čas* bi že bil, da bi se monopolska uprava zganila in preskrbela svojim odjemalcem boljše blago. ___ DAROVI ZA »MIKLOŠIČEV« SPOMENIK V LJUTOMERU. Od 1. junija do 15 Na Zgodovinsko društvo v M ]j5 y Dolar * W,U. Rojnik v Rogatcu 20 Din, Maks Durjava 50 Din, Avg. Sedlar 50 Din, Rupert Pivec 50 Din, Marko Kranjc 20 Din, dr. Vinko Močnik 25 Din, vsi v Mariboru; Vetrinjski dvor v Mariboru 100 Din, Zgodovinsko društvo v Mariboru 500 Din, Celjska posojilnica 150 Din, dr. Šumeujak v Ljutomeru 20 Din. Na županstvo v Ljutomeru: Okrajni zastop ljutomerski 2000 Din, okrajna posojilnica v Ljutomeru 500 Din, Karlota Varda 1000 Din, Andrej Krapec 150 Din, Vinko Poljanec s soprogo 300 Din, Obrtna banka 500 Din, Osvald Honigman 500 Din, Babnik Antonija 30 Din, Fran Zacherl 100 Din, sodnik Gorenje 30 Din, Rajko Ogrin 250 Din, Anton Lah 100 Din, Ignac Šinigoj 300 Din, dr. Jos. llubad 100 Din, Josip Rajh 100 Din, Marko Rosenberg 125 Din, Fran Kar-baš 100 Din, Maks in Josipina Pogruic 150 Din, Pero Veselič 50 Din, I. Koki 30 Din Fric Zemljič 300 Din, Franc Wirth 300 Din, Gjuro Martinušič 250 Din, Vekoslav Vilar 200 Din, Josip Jelovšek 50 Din, L. Rodošek 50 Din, Josipina Vaupotič 50 Din, Fr. Repič 100 Din, vsi v Ljutomeru; odvetniki in notarji: dr. Lasič v Mariboru 100 Din; dr. Božič v Celju 100 Din, dr. Boštjančič v Mariboru 100 Din, dr. Jesenko v Sevnici 50 Din, Fran Košenina v Gor. Gradu 100 Din, dr. Ločnik v žužembergu 50 Din, dr. Globevnik v Novem mestu 50 Din, dr. Švigelj v Ljubljani 50 Din, dr. Mazek v Litiji 50 Din, Fran Krisper v Črnomlju 50 Din, dr. Vsble v Mariboru 25 Din, Josip Kenda v Cirknici 30 Din, dr. Fr. Roš v Laškem 10 Din, dr. Leskovec v Dol. Lendavi 50 Din, dr. Rakun v Celju 50 Din, dr. Iv. Lovrenčič v Ljubljani 30 Din, dr. Ban v Ormožu 100 Din, dr. Laznik v atiju 50 Din, dr. Milko Krašovec v Celju 30 Din, dr. Boezio v Gor. Radgoni 100 Din, Hinko Požun v Gor. Radgoni 100 Din, dr. Svvarz v Čakovcu 20 Din, dr. Krivic v Ljubljani 50 Din, dr. Jos. Vrečko v Celju 50 Din, Fr. Stupica v Št. Lenartu 20 Din, Rado Jereb v Konjicah 80 Din, ing. Kladnik v Trebinju 100 Din, profesor Rauter nabral 227 Din, Hranilnica in posojilnica v Središču 100 Din, Hranilnica in posojilnica v Št. J ulju ob Šč. 100 Din, Posojilnica v Gor. Radgoni 500 Din, Posojilnica v Križevcih 200 Din, Karl Mavrič 30 Din, Sikošek 30 Din, Fr. Slanovšek 20 Din, Fr. Lobnik 100 Din, vsi v Gor. Radgoni; Fr. Sovre 10 Din, Srečko Pihlar 30 Din, dr. Benj. Ipavic 30 Din, Karl Jančič 100 Din, vsi v Mariboru, dr. Karba v Kamniku 50 Din, Josip ih U. Krapju 100 Din, Anton Božič v Kad 10 Din, Ant. Mišja v Borečih 25 Din, Graščina Negova 100 Din, Merkant. banka v Kočevju 50 Din, okrajni odbor v Gor. Radgoni 500 Din Hranilnica in posojilnica v Radencih 350’ Din, dr. Domjanič v Zagrebli 100 Din, oostilna Horvat v Kapeli 100 Din, Stanko Murko nabral 40 Din, Katika Rajh na Moti 100 Din, Miklošičeva nečakinja Alojzija Kor-bek 100 Din, Alojz Štibler v Prevalju 50 Din, za vozne legitimacije se je nabralo 233 Din. Vsem darovalcem izreka odbor iskreno zahvalo ter prosi za nadaljue prispevke, da se poravna primanjkljaj, ki znaša še okrog-7.5(30 Din. Po 37-letnem skupnem življenju umoril svojo ženo. Pred brnskim j>orotnim sodiščem se je končala te dni nenavadna kmetska tragedija. Na zatožni klopi je sedel 64 letni kmet in gostilničar Josip Parizek, ki je spravil svojo ženo, s katero je bil poročen že 37 let ter imel ž njo 14 otrok, na naravnost fantastičen način s sveta. Med njim in njegovo ženo so se dogajali že dalje Časa pogosti prepiri ker je spravljala žena skrivoma denar na st an, ter ga nalagala v hranilnico, dočim je m slil I a-rizek, da mu denar krade. Nekega dne n seca junija se mu je zopet zdelo, da mu j zmanjkalo 500 kron. V silni togoti je izpii kozarec vina ter hitel v podstrešje, kjer je njegova žena pospravljala žito. »Cuješ, ti si mi zopet ukradla denar. Kaj naj storim zato s teboj?« je zakričal. Žena je odgovorila: »Za-mojdel me ubij! Jaz nisem ničesar vzela!« Pobesneli kmet je snel z nekega trama vrv, ki je imela na enem koncu že zanjko,^ jo vrgel vrv, ki je imela na enem koncu že zanjko ženii, ki se je baš sklonila, da bi bila nabirala zrnje, okoli vratu ter jo močno zategnil, da je žena padla1. Nato je otbesil ženo^ dobesedno kot rabelj. Stopil je na neko Skrinjo vrgel konec vrvi čez lestev, ki je ležala na dveh tramih in potegnil ženo kvišku. Vse niene prošnje za milost in vsi njem bolestni ■i d so bili zaman. Privezal je konec vrv^na bližnji tram in počakal, da se je zena žadu,.- £»Cj. J5 n**. samomor. In res so mislili vsi, J Samo ko. Celo Zdravnik je ugotovil samomoi. Samo ena oseba je bila prepričana, da je lunei svojo ženo umoril. Njegov nečak, ki je čuk ko je delal na polju, obupne krike žene, mu je povedal to še isti dan v brk. Toda morilec je mislil, da bo pridobil to pričo zase s pijačo. Napojil ga je pošteno /■ žganiem in odklonil plačilo z besedami, »i e vzamem ničesar, je že dobro, midva morava biti zaveznika!« Nečak pa očividno ni molčal, kajti kmalu so jeli ljudje po vasi šušljati, da kmetu^,^ izvršila samomora. Ni trajalo dolgo Q Be rica je prišla na ušesa orožnikom.^^^ 1;i pojavil v kmetovi hiši neu,‘’‘ntito in odločno: je dejal Parizeku v obra*) ^ato imamo pri-;>Vi ste svojo ženo o Moriiec je takoj pričo. Ta priča je O(jgovoril: »Kaj naj bi bil znal. Lakonično^ denar, me zmerjala in st0 via »Porotniki so spoznali Parizeka krivim uboja (ne umora), nakar je bil obsojen ml 7 let težke ječe. Storite čimprei sv oio volilno dolžnosti Kako so zasedli fašisti tržaško „Filarmoniko“. Stras 5. EKER «OK*S£ ^eBBOSmaKSmie!^aaatmtaPtamtaaB»ammMtamm»mS»Zii Šport Očividec nam piše iz Trsta: Fašisti so že dalj časa zahtevali za sebe prostore društva »Filarmonica«, ki jim jih pa ni hotela izročiti. »Filarmonica« je dcznala, da ji fašisti hočejo zasesti prostore s silo in je prosila oblasti 7,a zaščito, ki jo je tudi dobila in so strani njene prostore karabinerji. Okrog Polnoči so lic teli fašisti udreti v prostore društva »Filarmonica« in sc dejansko napadli karabinerje. Enega izmed njih so vrgli na tla, 'stopili mu na glavo, da je bil 'es krvav ter mu hoteli iztrgati puško k. rok. Karabiner ni hotel streljali, ker jU z,al° dovoljenja, puško pa je držal 1 -uevito v rokah in se je med pulenjem -sama sprožila ter ranila tG-letnega Maria lamplemzza iu nekega cav.-Cano, oba , . Prvi je drugo jutro podlegel rani, a‘ ugi bo morebiti okreval. Karabinijer je v bolnišnici. Drugo jutro so fašisti napadli karabinjersko postajo v ul. Orologio. Streljali so v okna, sneli kraljev grb iznad vrat in ga ia*bili. Pri tem je hil eden karabinjer ?adet v prsa. Fašistevski »Pcpclo« je poročal, da je karabinjer streljal na fašiste iz daljave -0 korakov, da je pri tem pokleknil na la, kakor kak avstrijski žandar. Poročal je tudi o »Filarmonichi« tako, da je tam zbirališče v “e h protidržavnih elementov, medtem ko je vsemu Trstu dobro znano, da je bilo za časa Avstrije to društvo pra-vo središče iredentizma. Nato grozi »Po-Polo«, da bo objavil imena posameznih d-ruatvenikuv, kar bi pomenilo izročiti jakega posameznika na milost in neini-fekt Bec^ovorni sodrgi. In v tem pre-j. ,v ra ni videla prav nobene nevarnosti j n,:enf javnega miru, pač pa jo vidi v i listo' Cl^nejši notici naših slovenskih 1 Sicer se govori, da se vrše stroge preiskave, da je precej fašistov aretiranih, da se bo proti njim strogo postopalo. Toda prostorov društva »Filarmonica«, ki so jih šiloma zasedli še niso izpraznili in jih tudi ne bodo. Pogreb padlega fašista se je vršil z vsem pompom. Okrasili so s cvetijicaoni cele mesto, kjer se je zgrudil in kdor je šel mimo, se je moral odkriti, sicer jih je dobil po glavi. Med tukajšnjimi Slovenci se težko pričakuje izid preiskav. Radovedni smo, če bodo merodajne oblasti tudi zdaj, ko je bil napad naperjen proti najvišji oblasti države tako popustljive, kakor so bile tedaj, ko so nam požgali naše domove. Z druge strani se nam poroča: Ko je bilo v Trstu še izjemno stanje in so patruljirale močne patrulje, sestc-ječe iz civilnih agentov, karabinjerjev in vojakov po mestu, so vdrli fašisti v bolnico in odnesli truplo ubitega fašista v novo osvojene lokale, kamor se je drug dan vršilo romanje vseh, ki se morajo priklanjati pred fašistovsko veličino. Pogreb fašista je bil seveda nad vse veliCasten, dočim so na ubogega karabinjerja, ki je postal žrtev svojega poklica in Italijanske brezpostavnosti, nihče ne zmeni. Omenimo naj še tu smešne parade z zastavami. V nedeljo in pondeljek je bilo vse v zastavah, ker se je ponesrečil atentat na Mussolinija. V torek in sredo so plapolale samo črne zastave, ker je bil ubit fašist. V sredo zvečer pa so se morale te zastave umakniti zopet veseli trobojnici v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika. Politična vesti = Nova »naročita strana«. Za časa pogajanj med radikali in radičevci za stvo- ritev sporazuma so igrali precejšnjo vlogo tudi članki v Jutarnjem listu« pod šifro »naročita strana<. Ti članki so bili dostikrat prava senzacija iu so silno dvignili naklado »Jutarajega listaš. — Ti uspehi j- !•« so sedaj napotili glavnega njegovega konkurenta zagrebške »Novosti«, da so tudi one pričele s senzacionalnimi članki >S naročite, informirane Strane«. Kdo se skriva za naročito stranc zagrebških »Novosti se še ne ve, misli se pa, da je to dr. Nikic. Ta nova naročita strana pripoveduje v sobotnih . je 'nastala želja po rekon- ■ nikciji vlade vsled ustanovitve Demo- atske zajednice, katere vstop v vlado t>i hoteli zlasti bosanski radikali na vsak način preprečiti. Na drugi strani pa žele Uzunovič, Srskič in Ninčie, da se najde rešite^ ki bi zadovoljila tako Pasica, ko ac‘iča. »Naročita straua pravi, da so *e želje obsojene na neuspeli. Niti '‘luič, še manj pa Pasic se nameravala 16 s Pos,-e P«-Uzunoviča, da nafc: vsa. Prizadevanja dovcljjla vse, napačna. **}* zf" najveeja napaka Uzunoviča^6^' ,,a razširili vlade s prevzemom I>emokr'lt' ske zajednice. Uzunovič se opravičuje š tem, da je vse polno radikalov proti vstopu demokratov v vlado, res pa je, da je o. le prazen izgovor in da noče Uzu-novič deliti \lade z nobenim drugim ko radičevci, ki so najceneji. Kvečjemu bi sprejel v vlado še Koroščev klub. Vse to taktiziranje pa je napačno iti g. Uzu-novič se moti, če misli da bo mogel hkrati sedeti mi desetih stolih. Vlado je treba razširiti iu ne samo z demokrati, temveč tudi s hrvatskimi federalisti, ker nahajamo s v težki notranji borbi, v kateri so malenkostne rešitve napačne. Ce se smatra za avtorja te naročite strane dr. Nikic, Dotem so njena izvajanja precej razumljiva. Samo da bo zaključek uajbr- že drugačen, kakor bi ga pa želela »naročita strana«. Kratke vesti, Svetovno gospodarsko konferenco bo sklicala drugo leto Zveza narodov. Španija zahteva, da sodeluje v upra- vi Tangerja tudi Italija. Proti Primo de Riveri so se uprli tudi nekateri pehotni polki. Začasna trgovinska pogodba med Italijo in Grško je bila podpisana. Prosvetli. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Pevske vaje se vršijo: Sopran torek in četrtek ob 6K, alt —- sreda in petek ob 6'A, tenor — torek iu četrtek ob 8., bas — sreda in petek oh 8. zvečer. Ob novedenih dnevih sprejema zbor še nove pevke in pevce do vključno 24. t. m. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Članstvo opozarjamo na redni letni občni zbor Glasb. Matice, ki se v rši danes ob 20. v pevski dvorani. Odbor. Spored plesnega večera, katerega priredi v torek, dne 21. I. m. ob 8. uri zvečer v ljubljanski operi plesalka Mirjana Dragana Jajček: Iiaebinaninov: Preludij. Janeček: Živ-.1 nje, umetniška kompozicija po invenciji umetnice a) detinstvo, na glasbo Karganov: Scherzino, b) Ljubezen na Smetanovo glasbo, c) Materinstvo na Griegovo Berceuse č) Burja življenja na Borthievičevo glasbo' Temna soba, d) Borba in resignacija na Nedhalov žalobni valček, e) Smrt- na giasbo Norvežana Griega, V drugem delu pa izvaja Schubertov Moment mušicah dalje iz Dvorakovih slovanskih plesov št. 8 in na Pospišilove narodne motive. Pri klavirju je kapelnik dr. Danilo Švara. Posamezne točke Življenja vežejo kratke deklamacije. Umetnica je rodom Zagrebčanka in vsa kritika, kjerkoli je ona Se nastopila' hvali lepoto njenih gibov in origi-n In ost njne invencije. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi v pondeljek in torek dopoldne od 10. do t‘2. in od 15. do IV. ure ter zvečer pri blagajni. Začetek točno (>b 8. uri. JACK LONDON »ŽELEZNA PETA« socialni roman. Prevedel Ivan Vuk (IV. zvezek Leposlovne knjižnice). Pravkar je izšla 1 knjiga znamenitega romana »železna peta . IMsatel, Jack London je „,ko Xl‘an že slovenski cuajoci publiki, da nam ni treba posebej govoriti o delili tega splošno priljubljenega svetovnega pisatelja. Jack London je Maksim Gorki Kalifornije. Njegovi • spisi so vedno vzbujali veliko pozornost m založništva iso se trgala zanj. Železna peta* je sijajno delo. Zato si bo gotovo ta roman naročil a sak. Predgovor je napisal pisatelj Bratko Kreft. Izdala ga je »Zadružna založba , Ljubljana, Aleksandrova cesta 5, kjer se ga lahko naroči. Dobiva pa se tudi v knjigarnah. Cena 20 dinarjev. OTVORITEV JESENSKE PRVENSTVENE SEZONE. I. razred. SK Jadran : SK Slovan — 4:2 (3:0). V prvi polovici Jadran obvladuje sve-j j ega nasprotnika, medtem ko v drugi | polovici precej popusti; vzrok temu je j brez dvoma to, da se je popolnoma od-j tegnil trainingu. V napadalni vrsti Ja-| drana sta ugajala edino Rape in Zomer, v halves - liniji pa >kancn« Kern. Izvrsten je bil tudi vratar Vidmar, ki je posebno v prvi polovici bravurozno branil; pridno mu je sekundiral tudi levi branilec Bončina, ki je na tern mestu sigurno boljši, kakor njegov predhodnik Pečnik, ki je pred kratkim zapustil svoj matični klub. — Napadalna vrsta Slovana je bila brez energije; izjemo je tvoril srednji napadalec Cirovič, ki je igralec velikih tehničnih zmožnosti. Izborno sta bila na mestu tudi oba brata Marchi-cttija, ki tvorita dušo Slovanovega moštva. Sodnik g. Deržaj prav dober. SK Ilirija : ŽSK Hermes — 8:2 (1:1). V prvi polovici sla si bila oba nasprotnika popolnoma enaka, kakor ka/.e tudi rezultat in vse je kazalo na to, da bo ostal rezultat neodločen. Toda v drugi polovici Hermes nekoliko popusti in kar je bile glavno: vratar je popolnoma odpovedal, tako da grejo najmanj štirje go-ali na njegov račun. Ostalo moštvo pa je bilo v izvrstni formi in bi z dobrim vratarjem predstavljalo zelo trd oreh za Ilirijo. Toda žalibog je Hermes eno najbolj labilnih moštev v Ljubljani, namreč zadevno njegove kvalitete. Kakor večina ljubljanskih klubov; živi tudi Hermes življenje brez trainingov, odnosno so trainingi za moštvo samo prvenstvene tekme, katere je prisiljen igrati. To je pač rak-rana vseh ljubljanskih klubov, izvzemši Ilirijo in Primorje in želeti bi bilo, da se v vodstvih klubov vendar že najdejo ljudje, ki bodo skušali to odpraviti. Tekmo je sodit prilično g. Ahčan. Publike okol 500. II. razred. SK Krakovu : SK Panonija — 5:5. Agilna Panonija bi po igri, ki jo je predvedla morala zmagati. Njena m^t-dalna vrsta ima odlično kombinacijo; celo moštvo je napravilo vtis vigranosti in harmonije in vzorne discipline. Vsa ta svojstva usposabljajo simpatično Panonijo za prevedbo v prvi razred. Glavna zasluga Krakova, da je izenačilo, je pač dejstvo, da ima slednje veliko prodorn i silo in je igralo skrajno surovo, o čemer pričajo neštevilne opombe s strani sodnika. Želeti bi bilo, da se taki poskusi zaduše v kali in Še posebno pri drugorazrednih klubih, ki se šele razvija’jo, to najenergičnejše prepreči. Sodnik g. Smole prav dober. SK Reka : SK Svoboda — 3:1. Reka zasluženo zmaga; publike okoli 60. Nemški bokserski mojster težke kategorije, Franc Diener, ki biva že dva meseca v Ameriki, je izvojeval svoj prvi boj proti zelo dobremu a meri kanskemu bokserju Gorman-nu, ki pa je Dienerja po točkah premagal, Gormann je dobil 4, Diener pa 3 runde. \ Ameriki se je pojavila, nova bokserska • zvezda v osebi črnca, ki sliši na simpatično ; ime Jack de Kuh, Ta velikanski zamorec najtežjega kalibra je pred kratkim v strahovitih runda! knoek-out potolkel Amerikanca Jack Adsms.ii. Pričakujejo, da bo Jack de Kuh kmalu avanziral v 1. amerikansko klaso. Dijaški vestnik. SVET SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZE. (Dalje.) Zdelo se mi je umestno, s to malce drastično razpredelnico tako pavšalno pokazati povojno dijaško življenje sploh, kakor tudi jtroicirati par scen z naše univerze. prav tako je bilo. Pred desetimi meseci pa so si ljubljanski visokošolci osnovali enotno stanovsko organizacijo. Svet slušateljev ljubljanske univerze1. Ta Svet sedmorice naj bi zastopal - celokupno dijaštvo v stanovskih zadevah in skupnih kulturnih, stanovsko-poli-tičnih prilikah lako pred univerzitetnimi oblastmi kot pred ostalo javnostjo. Poiskal naj bi vezi z ostalimi jugoslovanskimi in inozemskimi univerzami, poskrbel za primerno propagando domačega vseučilišča in poiskal ugodna tla v mednarodnem dijaškem udru-ženju. ludi narodnoobrambno in manjšinsko delovanje je prevzel v delovni program, posebno, ker je v danih razmerah akad. podružnica Jugoslovenske Matice1 zaspala. I Politično izstreljena zagrizenost par nepopustljivih partij ter nerazumljiva apatija večine dijaštva je rodila burne dogodke začetkom zim. sem. 1924-25. Pocestno ponašanje neke kulturne ločine je j izzvalo nasprotne vrste do pretepavanja; | nastalo je celo obsedno stanje, dohode k | univerzi se je evakuiralo za dijake go-: tove politične pripadnosti, parkrat je posegla v to bojevito razpoloženo idilo celo policija. Nato je pa nastalo mučno zatišje, ki je trajalo oba semestra. Divjaški duhovi so se iznoreli, demagogija se je izprevrgla v kritičnost, pa tudi zloba in kratkovidna zaslepljenost sta se uuesli \ prid lojalnega občevanja. A stanje je | bilo še vedno nevzdržno. V taki atmosferi so sredi zim. sem. 1925-26 dozorela pogajanja med katoliško in svobodomiselno strujo 1 j ubij. akademikov; bolj kot oprezni opazovalci, so se udeleževali teli razgovorov pristaši Bloka levih, ki so se kot že omenjeno prvi znašli na ravni ploskvi realnega življenja in kot taki dosegli precej uspehov (Mladina). Ko se je že oživetvoril Svet, so se še vedno javljali nevarni sunki, ki so grozili zdrobiti to važno organizacijo. Toda kot je bilo rovarenje tajnih, sumljivih sil zad-| nji člen v zveriženosti prejšnjega životarjenja, prav tako se je pokazala ta organizacija že v početku kot solidna zgradba, zmožna prenesti vsak sovražni val. Vsaj sta ji bila v oporo ravno prijateljska zaupljivost iztreznjenih duhov iu volja članov resno delati. (Dalje prih.) To (■ ono. ZAMENJANI SPOLI. Te dni: se v Milanu mnogo govori o dveh n en a v a d ni h .slučaj i h. Soproga nekega industrijca je iskala novo •služkinjo. Predstavila se ji je mlada deklica, stara 20 do 22 let, ki je napravila na gospo tako ugoden ut us, da jo je sprejela takoj v službo. Toda že naslednji dan, ko je zahtevala gospa od nje. da opravi nekaj hišnih dol, je izjavila služkinja- striktno, da ne ana niti kuhali niti šivati. Naravno, da se je gospa temu zelo čudila, ker pa je bila deklica sicer izredno viporabljiva, marljiva in pošte-aa, jo je obdržala gospa kljub 'temu v hiši. Služkinja je ostala pri njej osem dm. Ko pa jo je poslala gospa naslednji dan na trg, je ni bilo več nazaj. Vratarju je izročila služkinja pred svojim begom knjižico o gospodinjstvu in ves ostali denar. Rodbini industrijca se je zdel >beg •služkinje zagoneten, to pa tem bolj, ker .služkinja ni ničesar ukradla, niti povzročila rodbini nobene druge škode. Kmalu nato je (bila stvar pojasnjena. Indu-strifčeva soproga je obiskala svojo prijate-lijco ter naletela v njenem stanovanju na svojo bivšo služkinjo, ki se je skušala sicer is prva izgovarjati, končno pa je priznala, da ni služkinja, temveč moški, ki je bil prisiljen vsled brezposelnosti igrati za nekaj časa ulo-go služkinje. Mladi mož je .opisal nato, kako je stradal tedne in tedne ter iskal zaman primerne službe. Slučajno je pa izvedel, da primanjkuje v Milanu služkinj, zato je skleni!, da poskusi svojo srečo kot služkinja. Nabavil si je žensko obleko, toda žali Bog ni imel časa, da bi se bil naučil kuhati, šivati in inNlikati. To Je bilo zanj v industrijčevi hiši usod ©pol no in je povzročilo njegov nenadni beg. Podoben slučaj se je pripetil istočasno pr«, v tako v .Milanu: V ulici Via Uni.bria je stanoval več let čevljar, ki je vihtel pridno kladivo v svoji delavnici in pušil ves dan pipo, da je bilo veselje. Čevljar se je sprl te dni s sinom svojega hišnika. Prepir je končal s tem, da ga ;e hišnikov sin obstrelil in lahko poškodoval. Intervenirala je policija, ki je ugotovila na veliko začudenje vseh stanovalcev v hiši, da čevljar ni čevljar, temveč ženska v moški obleki. Čudna čevljarica je povedala, da je zapustila že pred dolgimi leti svoje starše v Girgentiju ler prišla v Milan, kjer so jo prisilile razmere, da se je izpremenila v moškega. Da je lažje premotila ljudi, se je naučila puSiti ter puhala ves dan pipo. TRAGIČEN KONEC BIVŠEGA \VRANGLO-VEGA GENERALA. Pariški listi poročajo o tragični smrti biv-šega generala Wrangio\e vojske Vladimirji Le.včenka. Levčenko je bil obsojen svoječaš-no na Francoskem na smrt, ker je umoril v vlaku nekega inženjerja. Pozneje je bil -poni iloščen na dosmrtno ječo. Te dni je imel bili iz ječe v Chalous sur Savne deportiran. Ko mu je prinesel dan pred odhodom paznik hrano, ga je napadel ter ura zapodel v prsa dolgo iglo, za katero se ne ve, kje jo.je dobil. S paznikom, ki .je prihitel svojemu tovarišu na pomoč, je napravil bivši general istotako. Nato je pobegnil, splezal na dvorišču na visok zid ter skočil, ne vede, da se nahaja tam globok jarek, na drugo stran. Zlomil si je tilnik in obležal iui mestu mrtev. Tudi paznika sta podlegla dobljenim poškodbam. Levčenko je služil v caristični armadi kot kapetan. Ko je izbruhnila boljševiška revolucija, je vstopil v Wranglovo armado, kjer je dosegel čin generala. Po definitivnem po-rae.u Wranglove vojske je živel nekaj časa v Carigradu, odkoder se je preselil v Pariz. Tu je postal strasten kokainist. Beli strup mu je razkrojil živce in to je postalo zanj usodcp..l.i'. hm CJUMKSK© ®>0«3*S3>X1ŠK5 KS &PEZM. CSjSKl 3S4S4USAU t LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. tS«fca*«>vf (SatttfeJoro&MMMi .SROM*. X Telefon tnl. Bt. «■■*. ?ODRS(£nICB: Maribor, Jesenice, Rakek. Odvila vae V i» tarok« »podaloC« posl« najhitreje ia pod ku-laninlml pogoji. ^ B—p»—ril *vBM *P?M.1,,!TOS5 s- N' E" e6B^pa'««8»® posiiljl*«®. Straa 6. BWWfcaM«i«IWa |TTOirHMIWll8^WIW IIIUMinWIMMMNMMWHMMW8MMBPMi Modno pismo. Klobuku iz klobučevine bije zadnja ura. V modo prihaja klobuk iz baržuna. Letošnji jesenski baržunasti klobuki se odlikujejo po bogatem ročnem delu — na veliko veselje modistk, ki pri klobukih izklobučevine niso prišle skoraj prav nič v poštev. • Dasi vidimo v kolekcijah tudi po nekoliko velikih in sicer prav velikih klobukov, je moderni baržunasti klobuk v splošnem vendarle majhen, namreč rob je ozek, klobuk sam pa visok. Nič las ni videli izpod roba, ušesa krase veliki okrogli uhani, ki se vjemajo glede barve pogosto s klobukom. Nekatere velike hiše so obdržale ravni polvisoki cilinder v direktoarskem ukusu, ki ga je ustvaril lansko leto Reboux, samo da je sedaj izdelan popolnoma mehko. Sicer bo pa videti tudi druge fazone. Krasue so barve klobukov. V prvi vrsti pridejo v poštev vsakovrstne nove ni'anse rdeče barve. Vidimo pa tudi dvobarvne klobuke, ki izgledajo kot da so predeljeni in zopet druge, ki imajo dru-gobarven nakit, aplikacije, inkrustacije itd. Tudi peresa prihajajo počasi zopet do časti. Omeniti moramo končno, da skuša pariška medistinja spraviti v jesenski sezoni v sklad klobuk z vratom svoje klien-tinje. K klobuku ji nasvetuje n. pr. z baržunam .apliciran šal, oziroma lepo boo iz nojevih peres, ki spada danes k fiksnemu toaletnemu inventarju Pari-žanke. , I ■ NARODNI DNEVNIK, dne 20; septembra 1926. Štev. 210. ■yninfrrmmiann.nlmb———m» I(1 Mj—an ——1 a———— S ud var d Kipling: 4 5 Knjiga o džungli. »Imenitno se znajo hraniti,« je dejal Kotile. Živali so se iznova priklanjale, da je Kotika začela minevati dobra volja. »Pa dobro, je dejal. »Dasi imate mogoče kak poseben člen v sprednji plavuti, se vam pač ni treba tako postavljati zaradi tejga. Vidim, da se znate lepo priklanjati, ampak rad bi vedel, kako vam je ime.« Razcepljene ustnice so se gibale in utripale, steklene zelene oči so zijale, ali živali niso govorile. »Veste,« je dejal Kotik,« edino ljudstvo ste, kar sem jih kdaj srečal, ki je še grše od coprnika in se še grši vede.« Tedajci so mu šinile v glavo besede, ki mu jih je zaklical galeb, ko je bil šele eno leto star; od radosti se je zvrnil vznak v vodo, kajti bil je prepričan, da je naposled našel morske krave. Krafce so se nadalje pasle in šarile po morskem , mahu. Kctik jih je izpraševal v vseh jezikih, ki se jih je * bil naučil na svojih potovanjih, in morsko ljudstvo govori skoraj toliko jezikov kot človeška bitja. Pa morske krave niso odgovorile, ker morske krave ne znajo govoriti. V vratu imajo samo šest kosti, kjer bi jih- morale imeti sedem in morska ljudstva pravijo, da jih to ovira, da celo med seboj ne govore. Znano pa vam je, da ima v sprednji plavuti en člen več, in tako lahko mahajo z njimi gor, dol in na vse strani in se na ta način sporazumejo med seboj. ■ Ko je sobice vzšlo, se je griva ježila Kolika in njegova voiia je šla, kamor hodijo mrtvi raki. Kmalu pa so morske krave jele potovati proti severu; gibale so se silno počasi, se ustavljale zdaj pa zdaj in priklanjale druga drugi. Kotik jo je mahnil za njimi rekoč sam pri sebi: »Ljudstvo, ki je tako trapasto kot tole, bi bilo že davno vse pobito, ako ne bi našlo varnega zavetja. Kar pa je dobro za morsko kravo, je dobro tudi za morskega psa. Vseeno pa bi kaj rad, da bi malo hitrejše potovale.« Pot je bila za Kotika silno dolgočasna. Čreda- ni na propetovala več ko štirideset, petdeset jnilj na dan; ponoči se je ustavila, da se krmi, ves čas pa se je držala blizu obrežja; pa dasi je Kotik plaval okoli njih, nad njimi in ped njimi, vendar jih ni mogel pripraviti, da bi vsaj malo hitrejše potovale. Cim so prišle bolj proti severu, so imele vsakih, malo ur zborovanje s priklanjanjem, tako da si je Kotik malone odgrizel brke od nepotrpežljivosti. Naposled pa je spoznal, da so sledile nekemu toplemu morskemu toku, in potem jih je bolj spoštoval. Neko noč so se iznenada potppile v svetli vodi — pogreznile kakor kamen — in so pričele prviki at, odkar jih je spoznal, hitro plavati. Kotik je sel za njimi m njihova hitrost ga je navdajala z začudenjem, kajti še sanjalo se mu ni, da bi morska krava znala količkaj dobro plavati. Plavale so proti nekemu klečevju ob obali, ki je štrlelo v globoko vodo, ob njegovem vznožju kakih' dvajset sežnjev globoko, pa so se zagnale v neko temno luknjo. Dolgo, dolgo so plavali in Kotik je močno pogrešal svežega zraka, predno je prišel iz temnega predora. »Priniaruha! je dejal, ko se je sopihajoč in pu- hajoč vzpel iz vede na drugi strani. »Dolgo je bilo to potapljanje, a je bilo vredno truda.« Merske krave so se ločile in se leno Pasl® ob tako krasne obale, kakoršne Kotik še ni bil vi e . t I« daleč so se razprostirale proge gladkega skalovja, simo pripravne za domačije morskih psov; na trdem pesku so bila krasna igrišča, zadaj znižujoča se zemlja, spredaj pa valovi in dolga trava in peščene sipine; glavna prednost pa ie bila in Kotik je to zaznal po vodi, ki nikdar ne prevara pravega morskega lovca — da tjakaj nikdar ni ljudi. Prvo, kar je storil Kotik, je bilo, da se je prepričal, je-li ribji lov dober; nato pa je odplaval ob obali in preštet vse krasne, nizke, peščene otoke, ki so bili napol skriti v prelestni, plavajoči megli. Na severu je molela v morje dolga vrsta čeri, plitvin in klečevja, da nobena ladija ni megla približati obali, med otoki ih celino pa se je razprostirala globoka voda, ki so jo na drugi strani zagrajevale navpične skale, in nekje pod tem skalovjem je bil oustje predora. »Nova Novastožna to, ampak desetkrat boljša,« je dejal Kotik. »Morske krave morajo biti modrejše kot sem mislil. Tudi ako bi ljudje bili tukaj, bi po tem skalovju ne mogli doli, na plitvinah proti odprtemu morju pa se razbije vsaka ladija na kosce. Ako je na svetu kak varen kraj, potem je ta.« ... Spomnil se je na prijateljico, ki jo je bil pustil doma, pa dasi se mu je mudilo, da bi se vrnil na Nova- 1 složno, je ostal še nekaj časa in natanko pregledal novo ! deželo, da bi mogel odgovoriti na vsa vprašanja. (Dalije prih.) Otvoritveno pavia Marija Kocjančič, si dovoli naznaniti, da odpre z 20. septembrom t. 1. svoj —jasa zobni atelje v LJUBLJANI, Dunajska cesta 29/1. (Gospodarske zveze) Odprto od 9 do 12 ure dopoldne in od 2 do 6 popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne sprejema. Najboljša, najcenejša tcnlesa In šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke GnUner, Adler, Phonix Od dobrega najboljše |e švicarski Bit-, Or a o coni. obrt in industrijo. Pouk brez* pletilni stroj Bhzu Prešernovega utK,dni plačilni pogoji ■ Tudi . PUB1EP* Sii*»men k« za vodo nB obrf)kfc Vpf|tb,8 flarBncijo. —i ]osip Peteline, Ljubljana MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1—. ne ordinira do sobote : KOKS-ČEBIN tUoliova 1/li. - T«let. 58. Stekleno t trdi n o opeko imajo »talno v zalogi Zd ruiene opekarne d. d. v Ljubljani. MODROCE iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreie, zložljive poste Ije, otomane, dekoracij »k s patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje UUDOLF BADKVAN, t&petnik Ljubljana, Krekov »r* 7 Knjigovodja- • korespondent popolnoma s a m o »t o -j e n delavec, bilanetet, * znanjem «lov., srbo-hrv., nemščine in italijanščine, strojepisja, 10 - letno prakso išče prinerno alužbo-Ponudbe na upravo lista pod »Nastop ta* J SpreJtT>enl „a hrano in stanovanje dijaka peto- ali Se»to- Solca. Naslov pove uprava lista. Potnike dobro vpeljane sprejme-vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/HT. pod »vinska trgovina«. Trgovskega vajenca * i im i*ot>ra*r s primerno Sgg&j J„3jp ?c’ Sv' Kr,i pri KofltanjcvJiu.__ Proda se po ugodni ceni dal-nogled »Trider« tvrdke Zet«, kateri p* veča šestkrat. Naslev pove uprava Krta. Izdaj«*«* ta •dffoverai •rednik ALBKSANDBB ŽBLMSNIKAK. - »a »Mortaw< v A«ta«| *•*«».