117. žlev.
iihaja razen nedelj in prainittov vsak dan ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isTf prostor K 2*—, Pii večjem naročilu popust.
Paviainl franko v državi SHS.
V Uubllanl, v petek 27. maša 1921.
fi«§r Posamezna Štev. K 1.
Leto V.
'Z
.v,v
r
GEasfio JugosEov. socSjaSno • demokratične stranke.
Telefonska st. 312.
Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 2S8, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
DpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6^1, Učiteljska tiskarna.
Položaj.
MINISTRSKI SVET.
Beograd. 25. maja. Danes dopoldne se je vršila seja ministerskega sveta, kateri je tudi prvikrat prisostvoval novi minister vojne in monarice general Hadžič. Minister Draškovič je ob tej priliki sporočil, da je izročil posle svojega resorta ministru Svetozarju Pribičeviču.
•
Važno je, da je seji prisostvoval general Hadžič, ineni presbiro. Hvala bogu, da so še ljudje, ki sodijo drugače.
SIC TRANSIT...
Beograd. 25. maja. Danes dopoldne je podal ostavko minister za promet dr. Velzar Jankovič radi te-Ka. ker ni ban dr. Tomlienovič hotel •zvesti naredbe, da se naj na železniških postajah napravijo napisi v
latinici in cirilici. V parlamentarnih krogih se trdi nasprotno, da ie podal ostavko, ker je bilo njegovo stališče v radikalnem klubu omajano.
OBISKI.
Zagreb. 25. maja. Minister pravde OjuTičič je včeraj dopoldne pose-til sodni stol v Zagrebu. Pozdravil ga je predsednik sodnega stola Vajič Minister se je za pozdrav zahvalil, nakar Je nekaj minut prisostvoval neki sodni razpravi.
KAJ TO POMEN?,
LDU. Belgrad, 25. maja. V m!n-strskem svetu se je govoiilo o tem, kako nekateri listi zlorabljajo ime naše države. Odločilo se je, da se bo v prihodnje proti takim listom nastopalo z vso zakonito strogostjo.
Iz konstituante.
LDU Beograd, 24. maia. Današ-• nja sejo ustavotvorne skuDŠčine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9.50. Prečital se je zapisnik prejšnje seje 'n ukaz o prenosu kraljevske oblasti na ministrski svet. Imunitetnemu odseku se je izročila prošnia pravosodnega ministra, da se izroči sodišču K. Stojan Protič radi razžalienja časti g. Segla potem tiska in dr. Milan Korun radi kršitve volilnega reda. Dalje so se prečitali spisi o izjavah več slovenskih društev in zadrug Proti kancelparagrafu.
Nato preide skupščina na dnevni red in dobi besedo posl. Vellia Sado-vlČ (musliman), ki veli. da bodo nesoglasja. ki obstajajo danes, popol-nam poravnale samo šole. ki bodo edine fzvedle popolno duševno zedinjenje vsega naroda.
Minister za konstltuanto dr. Trif-kovič govori o državljanskem pravu in svobodi, za katero se ie že v načelni debati sprejelo, da je popolnoma zagotovljena. Ne velia ugovor opozicije, da je ustava rčakcijonar-iia in nedemokratska, ker oni, ki to trdijo svoje trditve ne dokazujejo. Ucn 9 se glasi: »Smrtna kazen se za cisto politične prestopke ne more iz-ieci.« Ugotovi, da v njem ni ničesar reakcionarnega. Vprašanje, ali se bo 2a druge prestopke uvedla smrtna «azen ali ne, se je prepustila zako-flodajstvu. Smatra za potrebno, da se tisk omeji, ker ie vlada odgovorna za vse državne posle, popolna svoboda tiska pa se je v praksi često Pokazala za škodljivo. v Posl. Moskovljevič (zemlioradnik) 2eli, da bi bila ustava verna slika in regulator gospodarskih socialnih in Kulturnih odnošajev v naši državi.
^-"nv^iaJ<anrolmi^rnf^ker^ct^
Filip Uratnik:	^
Mii« o sotijalizmu m politi.
(Dalje.)
Svetovni nazor.
Socijalizem sam na sebi ni svetovni nazor. Vkljub temu pa jc na-ravno. da nas vodi takšna vse oblegajoča družabna reorganizacija, k°t jo zamišlja socijalizem nujno do stikov z velikimi kulturnimi giba-1]ii. kakor nastajajo okrog različnih svetovnih nazorov. Že zalo je tre-
’.. ^.a ugotovimo razmerje med socializmom na enj stranj jn nie(j
Katolicizmom - krščantsvom na drugi strani. Zdi se nam pa, da tudi za družabno organizacijo, kakor jo zamišlja socijalizem. ni vse eno. kakšen bo svetovni nazor bodoče’družbe, Zato naj spregovorimo nar besed tudi o tem vprašanju.
Od kod je človek in kam gre? o vprašanje imenujemo uganko ži-y]jenja. odgovor, ki ga dajemo lia . 0 vprašanje, pa svetovni nazor.
liški duhovniki porabljajo leco za politične agitacije. Zahteva popolno svobodo tiska, ki je edini zaveznik tlačenih v borbi za svobodo.
Posl. dr. Trumblč govori k členu 6 o državljanstvu in pravi, da se nahaja tudi tukaj isti nedostatek kakor v prvem poglavju. Po njem je državljanstvo brezimno, kakor je tudi v prvem poglavju brezimna država. Jugoslovensko ime je dobilo tudi v mednarodnem pravcu svojo vrednost in svoje pravo na živlienje. V imenu »Srbija« so zavezniki razumevali samo del našega naroda, ki je srbskega imena, posebno kraljevine Srbije, ki je kot zaveznik vodila to vojno. Predlaga, da se ukinejo redi in plemstva. Glede člena o smrtni kazni zahteva, da se prestilfzira. Z oziram na verske odnošaie veli, da so konfesionalne razmere v naši državi zelo važne. V kraljevini Srbiji je dejanski vladalo načelo državne pravoslavne vere in je ta princip v usatvi kraljevine Srbije izveden dosledno. V Avstro-ogrski monarhiji je imela pravoslavna cerkev samo režim cerkveno-šolske avtonomije in se danes kljub zedinjenju čuti razlika med enim in dnigim delom pravoslavne cerkve. Pri Hrvatih ie vladal režim konkordata in paritete. Država bi se moala čim bolj emancipira-ti od konfesij in obratno. Zato smatra. da ni prerano zahtevati, da se cerkev loči od države. O kancelparagrafu veli, da njegova silizacija ni nič vredna niti politično, niti resnično. Resnično ni nič vredna, politično pa se ne more uporabljati, ker ni rečeno, niti kdo toži, niti kako se toži.
O členu 13 glede svobode tiska pravi: Ako ostane naredba. da se da političnim oblastvom možnost, da
zaduše tisk, potem bi posal dvomljiv tudi sam obstoj načela o svobodi tiska. Zato priporoča, da se ta člen izpusti. Pri členu 16. predlaga, da se izpusti zadnji stavek, ki predvideva ljudske šole za prebivalce drugih narodnosti. Ta odredba ni umestna, ker bi mogel nastati sum. da se nameravajo kratiti pravice, ki iih imajo vse narodne manjšine, ki bi mislile, da uživajo samo minimalne pravice, ki so navedene v ustavi. Poročevalec dr. Laza Markovič se strinja s predlogom dr. Trumbiča in prosi, da bi se člen 16 spejel po njegovem predlogu. S tem se strinja tudi 'minister prosvete Pribičevič. Skupščina sprejme predlog soglasno.
Belgrad, 24. Danes popoldne je imel ožji ustavni odsek sejo. na kateri so razpravljali o členu 16. ki govori o pouku. Predlog, ki ga je stavil dr. Trumbič na konferenci vladnih strank, je propadel. Stilizacija se je izpremenila tako. da se čl. glasi: »Manjšinam druge rase in jezika se daje osnovni pouk v njiho-vem materinem jeziku s posroji. kakor jih bo predpisal zakon.« Posl. dr. Pavie Cubrovič predlaga, da se v ta člen sprejme tudi stavek, da država vzdržuje ljudsko šolo. Ta predlog je bil odklonjen.
LDU. Belgrad, 25. maja. Današnjo sejo konstituante je otvoril ob četrt na deseto dopoldne predsednik dr. Ivan Ribar. Prvi je dobil besedo dr. Memčilo Ivanič, ki je pripomnil. da je k členu 7. predlagal izpopolnitev, naj se po preteku določenega roka pod jamstvom izpuste na svobodo vsi aretirani, katerih prestopkov oblasti še niso preiskale, ki pa se nahajajo kljub temu v preiskovalnem zaporu. K členu 18. je rekel, da napravlja odgovornost ministrov iluzorno.
Nato je govoril radikalec Teodor Lazarovič o razvoju državljanske svobode od francoske revolucije do danes. K členu 12. je pristavil, da bi se morala izvesti ločitev cerkve od države polagoma. Izjavil se je proti kancelparagrafu, glede člena 13. pa je rekel, da bo glasoval proti tej odredbi.
Poslanec Raič pravi, da je država navezana na vero in vera na državo, Zato pa ni razloga, da bi se druga od druge ločili. Govori proti kancelparagrafu.
Po preteku petminutnega odmora je dobil besedo Pavel Angjelič, ki je predlagal k členu 5. dopolnilo, da bi nobena oblast ne smela več kot tri mesece držati aretiranih v žarom, ne da bi bilo sodišče ponovno to zahtevalo. Pravi, da zahteva to zato. ker ve iz izkušnje, da so ljudje eno leto ali še več čakali v zaporu’, nato pa se jim je dokazala nedolžnost.
Po našem mnenju imamo vkljub neštetim nebistvenim razlikam v bistvu le dva svetovna nazora. Za-
kaj uganko življenja je motroče razrešiti v bistvu le na dva različna načina. Prva možnost je. da izhaja življenje iz prahu in da se vrača brez sledu v prah, druga možnost Pa da obstoja neke vrste nesmrtnost duha in s tem neka vez med duševnostjo in nadčutno resničnostjo.
Ako se postavimo na prvo stališče potem izginjajo z vidika večno-. vse razlike človeške duševnosti, zajeano z razliko med dobrim In slabim v prahu, ki izjednačuje vse. Ako pa se postavimo na drugo stališče. potem so lahko v duše vkopani zakoni, predvsem zakon o dobrem in slabem izraz najgloblje resničnosti.
Na prvi način rešuicio uganko življenja različne materialistične filozofije, na drugi način pa različna ve; stva. Kot vera mas zadobivata oba svetovna nazora prav različne OuliKc, Ivi p n sc nam ne zdijo bistvo-
Komunist Života Milojkovlč trdi-da je načrt ustave reakcionaren in nedemokratičen in hoče legitimirati družaben režim, ki se je preživel. Nato govori o svobodi tiska in spominja na resolucijo novinarskega kongresa v Sarajevu ter zahteva, naj se člen 108. popolnoma ukine.
Na popoldanski seji je govoril Ivan Magovčevič, ki je izjavil, da je načrt ustave relativno dober. Poslanec Štefan Barič je pričel svoj govor s čitanjem izjave, zaradi katere je bila dopoldanska seja prekinjena, ko je hotel izjavo čitati poslanec Raič. Predsednik opomni govornika. da ne sme prečitatl izjave in ker poslanec Barič še dalje čita, mu predsednik vzame besedo in prekine sejo za deset minut.
Po odmori govori poslanec Josip Gostinčar proti kancelparagrafu, nakar povzame besedo demokrat Dra-ifotin Pečič in pravi, da se členi 5.,
14. in 21. zelo nerodno redigirani in predlaga svojo redakcijo. O členu 21. pravi, da narodu nič ne koristi, ampak povzroča veliko konfuzijo.
Za njim je govoril komunist Pavel Žlžlč o razliki med buržiiskim in sovjetskim sistemom odgoje. Nato. so še govorili posianci J. Klekl, Sv. Gjorgjevič in radikalec dr. Žarko Miladinovič. Poročevalec dr. Laza Markovič pravi, da ima drugi oddelek sedaj sedemnajst jasno precl-ziranih odredb, ki predstavljajo' pravo Magna Charta individualnih' državljanskih pravic. Razpravljalo se je o vseh amondementih !n izj med sedemnajstih členov ie bilo 7 členov izpremenjenih. Nato se gla-suje. členi 4. do 21. so sprejeti z večino glasov, tako da je v skupščl-ni sprejet ves drugi oddelek v celoti. Seja se je končala ob 20.30. naslednja pa bo pojutrišnjem, dne 27. maja od devetih dopoldne.
Gornješlezijski spor.
LDU London, 24. maia. V spodnji zbornici je izjavil Chamberlain, da odidejo štirje angleški pehotni bataljoni v Gorenjo Slezijo. Ta četa se bo. ako treba, povečala. Nemčiji za vzdrževanje teh bataljonov ne bo treba nič plačati. V Varšavi so poslaniki treh zavezniških velesil, ki nastopajo sporazumno, oddali nujne opomine.
Pariz, 24. maja. Kakor poroča »Temps«. je italijanski poslanik danes dopoldne sporočil ministrstvu za zunanje posle, da je italijanska vlada pooblastila svojega poslanika v Berlinu. da zastopa pri nemški vladi enako stališče, kakor francoski poslanik.
London, 25. maja. Uradni krogi dementirajo vest, da se je Anglija v Berlinu priključila francoskemu koraku glede zaprtja gorniešlezke meje.
Varšava, 25. maja. V Gornji Šle-ziji so na severnem delu fronte odbili vstaši nemške napade. V srednjem delu so Nemei navalili na Za-
Jesje in Ključ. Ta napad, pri katerem so sodelovale tri kolone, so poljski vstaši odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Poliski vstaši vzdržujejo popolnoma svoja me-sla.
Varšava, 25. maja. Položaj v, Gornji Šleziji je zelo napet. Ljudstvo je odločeno, da prej uniči vse rove in talilnice, kakor pa da jih prepusti Nemcem. Prebivalstvo noče popustiti tudi močnemu pritisku aliiranih misij, temveč se še vedno dovažata orožje in municiia, tako da je pričakovati bojev z nemško državno brambo,
LDU Opole, 25. maja. Brzojavna zve« za z Industrijskim ozemljem je 5e vedno, nemosoča. V Kiučborgu uporabljalo Poljaki metalce min. Iz Ratibora jevljajo a mnogih bitkah.
LDU Berfin, 25. maja. »Beriiner Tage-blatt« javlja Iz Vratislaive: Obstaja velik« nevarnost, da tudi velika mesta v Industriji skem ozemlju padejo Poljakom v roke. Ml« slowlce so Francozi izpraznili, nakar so' mesto zasedli vstali.
Stavke.
ne. Nam stojita oba ta svetovna nazora v dveh oblikah nasproti:	kot
katolicizem - krščanstvo in kot ma-tcrijalizem.
Prvi znanstveniki sociializma so s.ali na materialističnem stališču in so spravljali socijalizem v zvezo z materijalističnim modrosloviem tiste dobe. Nam se zdi. da ie ta zveza samo slučajna in da govore, kakor torno pozneje pokazali, vsi razlogi prej proti njej, kakor za njo.
Isto se. da reči o nasprotju in sovražnosti, s kojo je nastopal vsaj prvo dobo katolicizem proti socija-lizmu, učeč da je obstoječi družabni red od Boga postavljen. Vzrok je iskati v tem, da je bil katolicizem, oziroma njegova predstaviteljica cerkev, tako ozko zvezana z graj-ščaki, knezi, državo ■— da ie branila vsled te zveze često razredne interese pod firmo krščanstva. Seveda je tudi ta zveza slučajna in nima z bistvom katolicizma - krščanstva nič opraviti.
Vendar govori en silno važen razlog proti temu, da bi mogel pro-
Dunaj, 26. maja. Kakor javljajo listi, so dosedanja pogajania s stavkajočimi premogarji. ki so zaposleni pri južni železnici, brezuspešna. Upajo, da bo tekom današnjega dne prišlo do kakega sporazumlienja.
Glasgov. 25. maja. Tukaišnji delavci v ladjedelnicah so pričeli stavkati v znak protesta proti premogovnim transportom iz tujine. Sklenili so, da se vrnejo na delo le, če
se ti transporti ustavijo.
LDU Rmi, 25. maja. Poštni, brzojavni in telefonski nameSčetici so zahtevali, da se jim zvišajo plače in sd tri ure stavkali. ______ _
dreti socijalizem v obliki krščanskega socijalizma in se tako docela spoprijazniti s katolicizmom. Ta razlog je enostavno v tem. da sodobni meščanski svet in ž njim pretežna večina delavstva v dogmatične podlage katolicizma - krščanstva več ne veruje. Radi tega morajo zavzeti socijalistične delavske množice. ako nočejo cepiti svojih vrst radi te razlike in s tem svojega razrednega boja slabiti, napram katolicizmu - krščanstvu indiferentno — nevtralno stališče. To stališče je izraženo v stavku: Vera je za socija-lista privatna stvar.
To stališče je naravno. ^ vendar se da dejansko težko vzdržati, ker ga ne priznava materiializem, še manj pa cerkev, ki začenja proti njemu boj in spravlja s tem socijalizem na čim dalje sovražnejše stališče.
Nevtralnost v vprašanju svetovnega nazora je za sociializem to-raj težko vzdržljiva. Po našem mnenju pa je tudi napačna — ker ni vse
LDU Kairo, 26. maja. Delavci v ladjedelnicah in železnicah so ustavili delo hi pričeli stavkati. Bole se izbruha splošne' Slavke.
Požar v Harbkeju.
LDU Berlin, Listi javljajo iz Harbkeja4 da gori tamkaj velikanska električna ceni trala, ki preskrbuje Anhalt, Braunschweig in provincijo z električnim tokom. Sosednji obrati v Magdeburgu ter 150 krajev 'm skji ro vsa kalijeva Industrija je brez luči k> gonilne sile.
Ko prečiiate „Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem 1
eno. na kakšnem filozofičnem te-i melju, kakšno gibanje stoji.
Treba bo, da se postavi soeija-ližem v okvir določenega svetovnega nazora. Ta svetovni nazor PO našem mnenju ne more biti katolik cizem - krščanstvo, še mani pa mai terijalizem, ampak nov idealizem’ bodočnosti, recimo novo krščan-i stvo. Na kaj opiraano to mnenje?
V svoji definiciji socijalizma’ smo dejali: socijalistlčna družba bodočnosti je koncem koncev gospodarska organizacija, urejena na' podlagi etičnih načel. V okviru materialističnega svetovnega nazora pa so ravno etična načela, toraj podi laga socijalistične družbe, brez vsa-koga temelja. Zato socijalizem no-> vega idealizma nujno zahteva. Krščanski socijalni teoretiki imajo vi teni oziru prav: njih napaka pa ob'-, stoja v tem. da grade — kot moderni Julijani Apostati — na vero, ki je mrtva in ki se ne povrne več. Socijalizem zahteva nove vere, novega idealizma.
(Dalje prih,)	n
Dobro „Jutro^!
Ljubljanski dnevnik »Jutro« ima večkrat napade megalomanije. Zadnjič je oklalo g. Peska, svojega miselnega bratca, v sredo Da je zadrlo svoje zobe v opozicijo zlasti v »Na-prejev« članek- »Dekadenti«, ki poroča o Pribičevičevi tožbi radi žaljenja časti proti zagrebškemu odvetniku Stožirju. ker ga je nazval v zagrebškem občinskem svetu lopova.
Pri vsej stvari nam pač ne gre za Pribičeviča ne za Stožiria. marveč /a obdolžitve, ki jih je naslovil Sto-žir proti Pribičeviču. Kaj ie Stožir, kakšen je značaj itd., vse to nima s stvarjo nič opraviti. Stožir je bil obsojen zaradi psovke, ne oa zaradi obdolžitve. Kako more torei »Jutro«, ki ga urejujejo razni doktorji trditi, da je z obsodbo že tudi neeirana celotna obdolžitev?
Mi sicer ne vemo. koliko je Prl-bičevič zakrivil ali pa su>loh ni, gotovo pa je. da »Naprej« ni vzel Stožiria v zaščito in ne dolžil Pribičeviča. marveč je hotel le. da se stvar dožene. če trdi »Jutro«, da so podatki od takega človeka sumljivi, mu mi lahko povemo, da ie bilo že tudi mnogo varnostnih organov lo-povo in zločincev. Tak argument ne Lvelja torej nič.
»Jutro« se baha dalje z velevaž-nim delom za ustavo, za vzdrževa-
nje reda itd. S tem delom se demokrati pač ne morejo bahati. Nihče ne more utajiti, da ne bi bila nobena klika zmožna tako brutalno in s takimi rekcijonarnimi naredbami nastopati kakor nastopa sedanja vlada. V naši državi imamo vendar veljavne zakone, avstrijske, ogrske in srbske ter zlasti srbski kazenski zakonik, ki je raztegnjen na vso državo. Ne. pa vse to je premalo; morajo se izdajati naredbe, podrejati državljani namesto sodniji politični eksekutivni oblasti, zato, da se obtoženec ne more braniti s sklicevanjem na razne določbe zakonov. Politične oblasti lahko vsakogar sodijo po tej in tej naredbi po svojem subjektivnem preudarku.
Ne bomo navajali več orimerov iz »moralne« politike, ker pač vsalc-do ve. da je razloček med razpravami o osebah ali stvareh... Če misli »Jutro« s takimi podtikanji nam škodovati, da zavija resnico, servira Stožirja in Pribičeviča. namesto da bi razpravljalo o navedenih dejstvih, se presneto moti. Dalje se oa splott ne bomo spuščali v »Jutrovo« polemiko. ker je zlobno zavita in naslovljena na popolnoma napačen naslov.,- vV"
Mariborski fašisti.
Gotovim ljudem demokratske in narodnosocijalne sorte. — katere po številu je tu sicer zelo malo — ne da žilica miru .Zato napenjajo vse sile, da pridejo na tak ali tak način do »moči«. In glej ga spaka! V alkoholnih glavah prostituiranih cicibambul in njih demokratskih zaveznikov se je rodila misel, da bi posnemali iz opičje prirojenosti — italijanske fašiste Osnovali so po binkoštnih praznikih v tajništvu NSS v Mariboru fašistovsko organizacijo, katere p rogram je, uničiti vse. kar ni državotvorno. torej kratko vse. ka ni demokratskocicibambulsko. Kakor izvemo, se je pridružilo tei organizaciji baje tudi večje število policistov..
Mi tega početja ne smatramo kot I resnega, ker vemo iz vz«oie, da se ! otroci ne smejo igrati z žveplenka-‘mi. svetujemo pa merodajnim obla-stvom. da vzamejo v roke brezovko, dokler ni prepozno, ker vendar nočemo, da bi morali mi sami rabiti
brezovko zoper te nebogljenčke. Gospod policijski svetnik dr. Senekovič menda noče, da si dado »fašisti« zopet »duška«, kakor je bilo to 13. oktobra, kajti v tem sitičaiu si bomo morali dati tudi mi »duška«. ki se bo precej razločevalo od pobijanja šip. Naša že diogo v kisu namočena bre-zovka bo pela po zlatih žilah prenapetih smrkavcev in alkoholiziranih fašistov tako. da jih bo za dolgo minilo veselje do reševanja take državotvornosti. —
Žalostno dejstvo je le to. da vo-t' te!ji demokratov tako gibanje z i ;olčanjem podpirajo in da se pripušča celo znane člane »Sokolov« k lemu »delu«.	P
Nočemo se spuščati v nikakršno nadaljno debato, opozarjamo za enkrat samo merodajne oblast! na to in če se izkažejo nesposobne, tedaj bo govorilo — delavstvo, ker otroci. čeprav stari, se z žveolenkatnl igrati ne smejo!
Politline vesti.
’+ Jugoslovanski episkopatl to agrarna
felorma. Pod tem naslovom je zagrebški liadšlcof dr. Ante Bauer napisal v klerikalno >• Narodno politiko« članek, v katerem nastopa zoper Izvedbo agrarne reforme na cerkvenih posestvih z ozirom na to, da ie vlada priznala Muslimanom te Bosne **-jemne pravice v pogledu »gram« reforme. Nadškof zahteva, da se cerkvena zemlJiSCa dajo v preJSnio posest (t. j. da se jih vrne cerkvi), da )ih bo duhovščina sama dajala kmetom v najem pod nadzorstvom agrarne oblast!, oziroma, da jih bo sama odproda jala. Nadškof protestira v članku tudi ■zoper to, da je dalmatinska deželi« vlada maredbenlm potom ukinfia vse dajatve kmetov cerkvenim posestnikom. Zahteva, da naj se v Dalmaciji zopet uvede status quo ante, dokler se ne M zakonitim potom uredilo kolonatsko vprašanje v Dalmaciji! — Taka ie torej ljubezen cericvene gosposke do revnih kmetičev In poljedelskih delavccv. Nadškof pravi koncem svojega članka dobesedno tudi to-le: »Episko-pati upajo, da bo visoko ministrstvo čim-prej izdalo primerno tem našim zahtevam odredbe, da se slabi položaj čimprej popravi in bo mo&la cerkev svojo misijo ^upravljati še nadalje neovirano v verski in kulturni napredek itd. Torej napredek je odvisen od milijonov, ki jih dajejo cerkvena veleposestva?! — Slovenski kmetski proletarijat, zapomnj si vse tol
H- Pogajanja radi zapadne Ogrske, ki bi morala, kakor znano, pripasti Avstriji, a jo Je Francija vedno obliubovala Madžarski, kadar je hotela na Dunaju kaj iztisniti, so se zopet pričela. To je znamenje, da je Francija Avstriji zopet pokazala prijazno lice. V zadnjem času ga je mrSiia, ko se le v dunajskih vladnih krogih z novo močjo pojavila misel o priključitvi k Nem čiji. Tedaj le Francija namignila tudi bel-grajskfm kolonom, naj z&ropotaijo s Koroško.
'+ Delna demobilizacija na Francoskem. V zmislu predloga poveljnika renske armade je francoska armada sklenila, nemudoma odpustiti oženjene in one pripadnike letnika 1919, ki vzdžujejo svoje družine.
+ SocUalistlčne stranke In njihov tisk na Češkoslovaškem. Strankarstvo je na
Češkoslovaškem zelo razvito. Vsega sku-
paj je tu nič manj kot 16 strank. Socijali-stičnih strank in takih, kS si nadevljejo Ime »socijallstične* ie mnogo. Ker Je naše delavstvo o teh strankah še tnalo ali nič poučeno, naštejemo tu vse socialistične stranke, ki obstoje na Češkoslovaškem n podajemo obenem imena tijlhovB» glaaU. 1. Delavska socijalno-demokratiena Češkoslovaška stranka — levica ra desnica— (levl-oa se pridružuje stališču III. internacionale); desnica ima glasila: »Pravo Lidu«, Nova Doba«, »Ravnost«, »Robotnicke Novtny« in revija »Akademie«, gasila levice so: »Rude Pravo«, »Ravnost«, »Del. Dennyk«. — 2. Nemška soc. dem. stranka (nemški komunisti imajo svojo stranko). LlsiU: »Frftihelt«, »Vorwarts*. —	3.	Soc.	dem.
nemško-madžarska stranka Slovaške. Listi:	»Volksrecht«, »Nepszava«, »Volks-
sthrnne«. — 4. Blizu soc. dem. stranke stoji tudi češkoslovaška bivša narodno socialistična stranka. Listi: »Češko slovo«, »So-cialistička Budovernost«, »Mlade Pravdy«, »Budoneno«. — 5. »Delavska stranka,« ki Jo tvorijo tkzv. socijalistični naprednjaki: Listi: »28 Rijen«, »Socialtsfcicke Listy*.
4- Rusija ln obnovitev Evrope. Čiče-rln je baje razposlal ruskim zastopnikom v Evropi okrožnico, v kateri izvaja, da ie mir v Versaillesu brez pomena, da se sedanje obnovitve v Evropi ne morejo smatrati za obvezne, a da se Rusija začasno ne bo vmešavala v poljsko-nemške spore, temveč si bo ohranila prosto rok:> za Slučaj spora med Nemčijo in Franoijo. Vir tega poročila je Varšava.
+ O, tl sveti Yap! Harding namerava ustvariti zvezo velesil »da se onemogočijo« poznejše vojne. Zveza naj bi rešila tudi mandatarna vprašanja in med drugimi vprašanje otoka Vaipa ter petrolejskih vrelcev (menda v Mezopotamiji). — Malo komentarja: Kdor v Hardinga ln v Ameriko sploh veruie kot v angela varuha svetovnega miru, Je velik bedak. Ameriki gre le za vprašanje mandatov, otoka Yapa hi petrolejskih vrelcev. N. pr. otok Yap, to Je nekako v sredini paciflčnega oceana silno važno oporišče za paroplovbo. Kdor njega obvlada, obvlada promet na Tihem morju! To je že prej vedela Nemčija, ki ga Je štela med svoje kolonije; to ve Amerika, ki se zanj poteguje; ve pa tudi — Japonska, ki nikakor ni voljna podrediti sc ameriškemu gospodarskemu imperijailzmu. Tj * vprašanje je tako važno, da se utegne Iz ! njega Izcimiti nova, še groznejša svetovna
vojna, vojna, vsega Vzhoda proti vsemu Zapadu. Take vojne se Amerika straši, ker, si ni svesta uspehov — tako je treba razumeti pasus o »onemogočenju poznejših vojn« Amerika ponuja zaveznikom (Angliji in Franciji seveda, Japonska in drugi si pa naj nos obrišejo!) sodelovanje pri ustvaritvi imperialističnega bloka, ki M naj obvladal In gospodaril celemu svetu na vzhodu in na zapadu. Zase je izbrala — vzhod. Sknboi vsega ameriškega buržoaznega Idealizma se t.tko razkrinkitje v znamenju otoka Yapa. Toda 5e antanta sprejme nje predlog, smo si lahko svesiti, da bodoče bvetovne vojne nikakor ne bo mogla preprečiti. Izbruhnila bo, kakonhitro se japonskemu toperijalizmu izpolni vroča želja po zagospodovanju nad Azijo, predvsem Kitajsko in Indijo. Do te točke nas vodi vsesvetovni kapitalizem. Kdor ima med pr-oletarci le trohico zdrave pameti v sebi, mora vedeti, kako Je mogoče preprečiti satanske mahinacije združene burZoazije, mora vedeti, kje ie rešitev ...
+ Kriza na Portugalskem. Iz Lfzbone poročajo, da je Baros odklonil sestavo vlade in da Je bil z njo poverjen Aogusto Soarez.
Dnevne vesti.
Velenjski župan socialni demokrat. Dne
22. maša so volili v Velenju župana, podžupana in šest občinskih svetovalcev izmed novih odčktsklh odbornikov. Sodrug Valenčak Ferdo Je dobil 13 glasov, klerikalec Rak Edvard 9 in klerikalec Znrman Jernej 1 glas. Z večino je bM torej izvoljen s. Valenčak. Za svetovalce so izvoljeni ss, Martinšek Andrej, Znoj Franc, Gruber Ivan, Greizt Ivan, Centrih Andrej in Pristovšek Alojzij. Naši sodragi nteo marali nikakršnega kompromisa, dasfl so ga jim klerikalci ponujali. Hoteli so pač Imeti podžupana in nekaj svetovalcev. Naši občinski odborniki so pa naslednji: Valenčak Ferdo, Giažer Valentin, Martinšek Andrej, Greizl Ivan, Hladin Anton, Znoj Franc, Deberšak Franc, Zajc Valentin, Pristovšek Alojzij, Stropnik Ivan, Pečečnik Jože, Centrih Andrej, Gruber Ivan m Deberšek Anton.
Izredna redkost. V sredo dopoldne si }e zglasil v Jakopičevem paviljonu lastnik »ringelšpila« in-izjavil, da bi rad pustil prebarvati svoj »riugelšpil*. Ker pa je ta stvar zelo kočljiva in je treba Pri barvanju oz. slikanju paziti na okus Ljubljančanov, prepričani smo namreč če bi »ringeišpil« preslikal kak ekspresionist, da bi se gotovo ne Sel noben Ljubljančan več peljat " na njem. — Oglasil se le Ze neTU gospod In razstavil sliko, kako medvedi trgajo menda Starc cunje in mačka; on skoraj gotovo prevzame to delo. Osnutki za prebarvanje bodo razstavljeni sredi junija v Jakopičevem paviljonu. Upamo, da bo Ljubljančanom s to razstavo ustreženo.
Državni stanovanjski urad v Ljubljani se preseli dne 27. in 28. maja 1921 iz mestnega dekliškega liceja v nove posiovne prostore na Dunajski cesli štev. 40 (vogal Ceste na južno železnico); stranke se ta dva dneva ne sprejemajo. Poslovanje v novth prostorih prične 30. maja 1921. — Stranke se sprejemajo v stanovanjskih zadevah vsak pondeJjek, sredo in petek od 9 do 13. ure; drugi dnevi so rezervirani za komisije, seje in reševanje.
Služba uradnega zdravnika. Razpihana je služba uradnega zdravnika za okrajno glavarstvo Logatec. Interesenti se opozir-jaijo na razpis v Uradnem listu.
Javuo cepijenje se je vršilo od 5. aprila do 14. majuika 1921. Cepljenih je bilo v tem času 42.371 civilnih oseb, od teh prvič 1883 in revakoinlranlh pa 40.488, Resnih komplikacij pri cepljencfh ni bll>, cepivo je bilo prav krepko učinkujoče.
Imena porotnikov H. porotnega zasedanja r letu »921, ki se prične 30. majntka 1921. — A. Glavni porotniki:	Kos Ivan,
Vrhnika; Souvan Leon, Ljubljana; Volk Ivan, Prlmskovo-Kranj; Kranjc žZdravko, Kranj; Turšič Andred, Zorovnica; Okorn Ivan, Visoko-KrartJ; Rojina Anton, Ljubljana; Hafner Josip, Škofja loka; KastelJc Jožef, Cerknica; Končan Jako-t), Polhov gradeč;Pock Fran, Ljubljana; Guzelj Jos., Škofja loka; Kersnik Uroš, Sp. Šiška; Leskovec Ivau, Dojenje Jezero; Thaler Rafael, Škofja loka; Ziherl Fran ,2a3og; Podgoršek Josip, Vevče; Rutner Rudolf, Vrhnika; Koprivc Alojzij, Grosuplje; Smioin Simon, Nadgorica; Umnik Anton, Šenčur; Kogovšek Fran, Dravlje; Gostinčar Tran, Zg. Kašelj; Jamnik Josip, PBanra gorica; Mayr Josip, Ljubljana; Svete Anton, posestnik Tomišelj; Ahčan Rudoll, Zagorje; Firingar Fran, Breg-Kranj; Sega Anton, Grahovo; Babnik Jožef, Fužine; Berdajs Leopold, Leše; Jerala Jakob, loljc-Kam-nik; Kocbek Edmund, Kranj; Hafner Luka, Kropa; Anžič Jožef, Stepanja vas; Strah Janez, Sp. Kašelj. — B. Nadomestnflri porotnikov: Jesenko Alojzfl, Vodnik Alojzij; Krajec Emil; Trdina Fran; Kregar Ivan; Urbas Friderik; Oblak Jakob; Steiner Lu-dovik; Marchiotti Ivan; vsi v Ljubljani.
Toča je v soboto prizadejala krajem v Občini Vodice, pol. okrafl Kamnik, veliko škodo. Od toče so deloma popolnoma uničena polja vasi Skaručina, Vešča in Sia-kovturn. Prizadete posestnike bo deželna vlada podprla z majhno podporo.
V&sfnSk Svobode.
Pevski sestane^. Poživljam vse pevce ljubljanske »Svobode«, da se v soboto *t> pol osmiih zvečer sigurno udeleže pevskega sestanka, da se pogovorimo o važnih zadevah. — Pevovodja.
Skupaj Izlet na Podutik priredi »Svoboda« v nedeljo popoldne. Odhod ob pol 3- url popoldne izpred šišenske cerkve. Izleta se udeleži tudi godbeni odsek.
Občni zbor podružnice »Svoboda Vič-Gitnce« se bo vršil v soboto 28. t. m. ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih (prejšnji Zadnikarjevi hiši). Dnevni red. 1. Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4 Poročilo nadzorstva. 5. Poročilo odsekov. 6. Volitev novega odbora. 7. Raznoterosti. Udeležba vseh članov dolžnost. Izkaznice je prinesti seboj. — Odbor.
Jesenice. V soboto In nedeljo, 28. in 29. t ra. se vršita zaključni predstavi dramat-skega odseka »Svobode« na Jesenicah. Uprizori se »Drama Dana Petroviča« v treh dejanjih. Gostuje sodrug J. Vehovc iz Ljubljane.
Podpredsednik Svobode v Celju sodr. Rumpret ie podal svojo ostavko, ker se preseli na svoj dom v Krško. Odbor podružnice iskreno obžaluje izgube resnega in požrtvovalnega sodruga, ki je nenadomestljiv. Za čas njegovega bivanja v naših vrstah je izpolnjeval svoje funkcije kot predtel-ovadec in podpredsednik z neumorno resnim delovanjem v čast ki razvoj podružnice. Odbor mu izreka tem potom svojo nasrčnejšo zahvalo ter izraža največje obžalovanje nad to izgubo. Zehnio mu v njegovem novem delokrogu obito sreče in zadovoljnosti. — Odbor.
Kulturni vestnik.
Viljem Burmester, znani violinski virtuoz, katerega predvajanja sc odlikujejo po globokočutnosti in mdadijoznostl, koncertira v Ljubljani dne 1. junija, v Zagrebu dne 3. junija, v CeJju dne 5. junija ,v Mariboru dne 6. junija. Od tu nadaljuje turnejo po oelem Balkanu. Točnejši vzpored bomo objavili.
Socialistična revija »Akadcmic«, znanstveno glasilo Ssl. socialne demokracije, Je začela zopet izhajati. Prva številka ima zelo bogato vsebino; v političnem pregledu se bavi tudi z »Delavsko socialistično stranko Jugoslavije«. Odg. uredništvo Je prevzel s. Sykora, v v redakcijskem svetu pa so Ing. J. Fleischner, F. V. Krejči, Jos, Stivin in Judr. Evgen Štern, katere osebnosti za dober uspeh lista aotovojamčila. »Akademijo« priporočamo vsakemu CeSke-ga jezika zmožnemu sodrugu. Naroča se v Pragi JI, Hyberdska ul. 7 pri Osrednjem delavskem založništvu.
Oopisi.
Ptuj. (Geslo liberalcev: Raje komisarja, kakor prosto izvoljenega župana!) Vodja okrajnega glavarstva dr. Pirkmajer je. kakor že znano, obvestil vladnega komisarja mestne občine Ptuj o »neveljavnosti« županskih volitev z naročilom, da dr. Senčar še nadalje vodi posle vladnega komisarja. G. Pirkmajer je smatral volitve župana neveljavne vsled tega. ker ni dobil nikdo nad-polovlčne večine glasov vseh Izvoljenih odbornikov. Čudno uri vsej stvari je pa to. da so bile županske volitve najprej veljavne (dr. Pirkmajer sam pravi v pismu na vladnega komisarja občine Ptuj: »Ako je bil izid volitev v smislu Vašega poročila pomotoma razglašen, je to razglasitev razveljaviti.«), akoprav je bilo razmerje oddanih glasov kajpada vsem jasno. In zoper to ni takrat nihče protestirali! Šele potem ko so gospodje Jedeesaril videli, da tudi podžupana ne dobe. se je g. g. Fermevc oglasil, češ volitev ni veljavna, ker mora biti nadpolovična večina navzočih glasov. — Dalje: Volitve so se izvršile dne 6. maja, gosjx)dje JDSarji so oa našli volitve neveljavnim šele 10. dan torej šele zadnji dan. kakor določuje zakon. Vprašanje je pa še. če je obvestilo o neveljavnosti županskih volitev tudi res "bilo izvr šcno zsdnji dan — ali pa šele pozneje — ker tozadevna obvestila so se odbornikom razposlala šele 18. maja!! Sicer pa je ptujski okrajni glavar res brihtne glave! Čudno, da še ne razglasi, da
volitve niso radi tega veliavne. ketl niso volili vsi JDS. g. Senčarja! AU, pa sploh, da volitev že koi od vse« ga začetka ne razveljavi in ne po-, kliče na odgovor vseh tistih volil-* cev, ki so sicer v volilni imenik vpi-* sani. pa niso prišli volit, ter se na ta način tudi oddali prazne glasovnice, kajti dr. Pirkmajer pravi v uadnem l>ismu sam, »da Tomaža Lozinšeka ni smatrati za veljavno izovljenega žttpana in istotako ne Ivana Šegule •podžupanom, temveč je ostala izvo-> litev župana in podžupana vsled pa-C sivnega zadržanja 6 navzočih od-tl bornikov pri valitvi onemogočena!! — Res »demokratični« so naši ptujski demokrati z dr. Pirkmajerjem vred!
Tržič. (Razmere na postaji državne žen lezrtice.) Pred nedavnim časom smo 2e pli sali o žalostnih razmerah na zgoraj imenovanj postaji. Toda do danes še ni želez* J niška uprava storila ničesar, kar Di ondot-ne razmere nekoliko razčistilo. Se danes brezskrbno načeljuje postaji mož, ki je spravil posebno ob času železničarska stavke poštene delavce na cesio. Nikdaf, nismo zagovarjali ljudi, če so se v resnici lcaj pregrešili. Toda ljudi se meče na cesto, ki se jim ne more ničesar dokazati, to Je nesocljalno ki nesramno. In to se posebno ker ima ta človek dovolj masla na slavij Lahko je poštene delavce spraviti ob kruto. Oospod poslajenačelnik se bo gotovo še spominjal, da ga je lansko leto ue*ao obkladal, sicer ne v njegovi navzočnosti, s takimi psovkami, da jih mi ne maramo zapisati. Nadalje, da je' njemu nes podrejen uslužbenec zabrusil v obraz ne ravno lepo besedo, ki še posebno oženjenemu ne zveni lepo na uho. Naj bo kakorkoli, ali bo železnišlca uprava preiskala razmero ali ne, prepričani smo pa, da r-riue čas, k<J bodo vsi delavci, ki jih je te plemeniti mož spravil ob Jenih, dobili zadoščenje. Gospod postajenačelnik, ne pozabile pregovora: »Kdor dragemu jamo koplje, sam vanjo pa« de.« Prej ali slej bo zmagala pravica nad krivico. Tedaj pride tudi za Vas dan plačila.
G©sp©sfarsfw@.
— »Regine Provlsoire* na lužni železnici. Oeneralno ravnateljstvo južne ?cicz-nice naznanja:	V sobotni seji upravne#* sveta ie poročal generalni ravnatelj doktoB Fali, da so seda izbrana odobrenja vse** udeleženih faJctorjev za »Reglme 1*°** soire« in da Je ta radi tega v svojih
n Ih določbah od X. Juiniarju 1921 reaKtdVl-
ran. Da sc v administrativnih določbali »Reg ime P rovi soire« predvidene upre« menihe pravil izvedejo, je sklenjeno, da so skliče glavna skupščina za 7. julij.
— Rožno olje. Kakor znano, se bavt * Szdelovanjem rožnega olja v naši bližati posebno BoSsarija, ki bo letos pridelala približno 1000 kg dišečega oija. Ta, navidezno mala številka je ogromna, ce pomislimo, da je treba za l kg rožnega oija ca 3200 kg rož, toraj za 1000 kg rožnega olja — 3,200.000 leg rož.
—on «. srt ~-~'JT.rv -»a. w. rr. -/ i
Mteaiis in pG išiii: Bvafiolssa,
otročji vozički, šivalni in razni stroji, pneumatika in vsakovrstni deli. r. BATJEL, Mublia*a, Steri trg ».»
Sprejemajo so dvokolesa, otročji ' . žički, Bivalni in razni »troji v popravt" Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
mu, m, sii
m druge dež. pridelke dobavlja v vrečah ali rinfuzi cele vagone ali tudi manjše množine najceneje:
trnka Ptaost«umit. tiSa
Rimska (Mia Št. S.
Brzojavi: „PAREM. Ljubljana*,.
rsncsm&cv'-
Rabim dva pomotia “.'i"
Logar Anton, čevljarski mojster.
Ljubljana, Dalmatinova ulica 7.
za iovarno sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani.
ZIB
-Trboveljska premogokopna družba* potrebuje za premogovnik v Rajhenburgu
BLAGAJNIČARJA.
Reflektira se samo na prvovrstno moč, ki je že bila zaposlena na sličnem mestu. Ponudbe na naslov: ..Trboveljska premogokopna družba“, Ljubljana.
Izdajatelj; Ivau Mlinar,
Tisk ..Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Odgovorni urednik; .Sak. Vehovec*