Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
ds dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklepi uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravnlStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr O-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	j
Posamezna štev. stane 10 h.'
Stev. 181. i Telefonska Številka 65Ü |	Celje, V SfCdO, dne Ii. avgusta 1909.	1 Čekovni raö„n 48.8I7Ü~| Leto I
Ruska ofìcijozna politika na Poljskem.
Znani poljski publicist Erazem Pile, urednik v Petrogradu izhajajočega poljskega lista „Kraj", je izdal knjigo „Russkaja politika v Polže", v kateri je načrtal vse politične dogodke zadnjih let, ki so za poljsko - ruske odnošaje pomenljivi. Ocenil je postopanje Poljakov v I., II. in III. državni dumi in početje ruske vlade v kraljevini Poljski ter nepristrano odkril napake na eni in na drugi strani. Pile je dokazal, da je vlada napravila največje napake na šolskem polju. Pošiljala je na varšavsko vseučilišče za profesorje same smeti in odpadke, katerih ni mogla ali ni hotela uporabiti na ruskih univerzah, poljske profesorje je pa vse odstavila. O srednji šoli je sam generalni adjutant Gurko potrdil, da se šola vede proti poljskemu otroku „sovražno, zaničevalno in da žali njegova čustva" ter je opozoril na to, da vpliva podobni sistem čisto nasprotno, kakor si vlada želi, t. j. v državi sovražnem duhu. Podobno se je izrazil tudi varšavski generalni guber-nator .knez Imeritinski. Gurkov sin je izdal 1897. 1. Knjigo „Očerki Privis-ljanja",v kateri na široko dokazuje isto. Učne knjige na srednjih šolah so blatile v očeh otroka preteklost njegovega naroda ter netile v njem koj v mladosti strastno ljubezen do domovine in sovraštvo proti nje tlačiteljem. Šolska pravila so mn korak za korakom klicala v spomin, da je sin podjarmlje-nega naroda, katerega hočejo popolnoma zatreti. Otroci niso smeli v šoli spregovoriti v svoji materinščini in kdor je trikrat zagrešil ta „zločin4, je bil izključen. Iz takih srednjih šol so izhajali kandidatje političnih agitatorjev.
In ljudska šola? Naj govori statistika. Med rekruti iz kraljevine poljske je bilo 1905. 1. 61'7% analfabetov. Uradna poročila ministerstva prosvete
in generalnega gubernatorja soglasno potrjujejo, da je od 1882.1. do 1894. 1. izobrazba ljudstva pala. Leta 1882. je prišel en učenec ljudske šole na 35 prebivalcev, 15 let kasneje pa na 38. L. 1882. je prišla ena ljudska šola na 1925 prebivalcev, leta 1894. na 2150, sedaj pa šele na 2552! Za enega otroka od 8 do 11 let se izdaje na Ruskem za šolski pouk 1 rubel 70 kopejk, v kraljevini poljski pa vsega^ skupaj 69 kopejk (približno 1'50 K, na Švedskem znašajo stroški za pouk vsakega otroka na ljudskih šolah po 24 do 48 kron. Primerjaj „N. D." št. 167.)
To so grozne številke. V sami Varšavi so našteli 100 tisoč otrok, ki žive brez vsake šole, brez nadzorstva in odgoje v popolni nevednosti. Posledica tega je rastoče število zločincev. Število maloletnih zločincev je doseglo v kraljevini poljski 46% proti 14°/0 v drugih gubernijah na Ruskem, kjer imajo več in boljših šol in kjer se otroke poučuje v njih materinščini.
Vsega tega pa ruska vlada ne vidi. Vlada preganja vse kulturne organizacije, katere so hotele popraviti, kar je ona pokvarila in zanemarila ter upa, da na tak način poruši celo celo kraljevino poljsko. Tako je generalni gubernator Skallon, da vstreže želji pruske vlade (ali morda povelju iz Berolina?) dne 14. decembra 1907 razpustil Poljsko šolsko matico, katera je v 15 mesecih svojega obstanka vložila prošnje za ustanovitev 1247 šol ter je na svojih zavodih dajala 61.908 osebam (otrokom in odraslim) pouk.
Podobno kakor v šolstvu postopa ruska vlada tudi na upravnem polju. Na Poljsko pošilja za uradnike in državne uslužbence najslabše ljudi, katerih ne more nikjer rabiti. Ta sodrga širi korupcijo vsake vrste po celi deželi ter vzbuja, kar je pač čisto naravno, mržnjo in zaničevanje poljskega naroda do ruske vlade in države. Pile
navaja naravnost neverjetna dejstva, katerih istinitost pa dokazuje s citatih iz ruskih listov in spisov ruskih birokratov.
Vsa ta zločinstva na poljskem narodu, na ruski državi in slovanstvu počenja ruska vlada, kateri stoji na čelu neslovanska nemška dinastija in katere glavni stebri so pribaltiški nemški baroni. Novoslovanstvo je sedež te največje nevarnosti za slovanstvo prav spoznalo, ko si je postavilo za nalogo vzbuditi najprej v ruskem narodu sloranski čut in slovansko zavest. Ko se bode ruski narod zavedal svojega slovanstva, bode tudi svojo dinastijo in nje uradništvo prisilil, da postane ali v resnici ruska, slovanska in protinemška ali pa da gre. odkoder je prišla, zopet v svojo ljubljeno Nemčijo.
Ogromno bode delo, predno se velikanska masa ruskega naroda prebudi iznova in spozna, v kako sramotno službo so jo tujci uklenili sebi in svojim slovanskim bratom na kvar. Na strani teh tujcev in izsesovalcev stoje seveda tudi patentirani patrijotje „pravi ruski ljudje"', černosotenci vseh barv in vrst, kateri so ali tako neumni ali tako pokvarjeni, da ne vedo ali nočejo vedeti, da služijo pruskemu kralju in nemški ekspanzivnosti ter da na škodr» ruskega naroda in ruske države poljski narod s podobnimi srea-stvi preganjajo v kraljevini poljski, kakor ga preganjajo Prusaki na Po-znanjskem in v vzhodni Prusiji. Toda obupati ne smemo. Resnica je močnejša kot laž, pravica končno premaga vsako nasilstvo in bode tudi to. Celo ruskim birokratom se že odpirajo oči, saj je tudi Gurko že prišel do tega spoznanja, ko je zapisal v „Očerkih Privisljanja" stavek: „Vsiliti narodu tuje mu ideje in tujo mu kulturo, je nemogoče." Slovanstvu je tuja in mrzka ideja tuje narode tlačiti in sužniti; Slovani so rojeni demokratje in glasniki bratstva in jednakosti. Dovolj je, da se svojega
zgodovinskega poslanstva zavedo, otresli se bodo najprej tujega gospostva, potem pa bodo v svoji hiši in na svojih tleh udejstvili načela svojega evangelija in pravice!
Slovensko-štajerskemu uciteljstvu!
Letos zboruje „Zveza avstr. jugoslovanskih učit. društev" v Mariboru. Zbere se tam učiteljstvo iz kršne Istre, od obal sinjega morja, s Krasa in iz solnčne Goriške, iz Kranjske, Koroške in Štajerske. V prvi vrsti pa moramo mi slovenski Štajerci gledati nato, da nas pride v Maribor lepo število. Vzpored je sledeč: V nedeljo, dne 15. avgusta ob pol 11. uri seja upravnega odbora; ob 3. uri popoludne zborovanje delegatov. Zvečer koncert. V ponedeljek, dne 16. avgusta ob 10. uri slavnostno glavno zborovanje v proslavo 40 letnice državnega šol. zakona. Govorita gg. dr. Ljudevit Pivko in Engl. Gangl. Ob 1. uri banket in na to izleti. Koncert proizvaja slovensko štajersko učiteljstvo. Zato je častna dolžnost vseh oglašenih pevk in pevcev (okoli 250) da zanesljivo pridejo in se točno vde-leže pevskih vaj. Moški zbor prične z vajo točno ob 10. uri v nedeljo dopo-ludne, mešani pa točno ob 3. uri popoludne. Note seboj prinesti! Naj nihče ne izostane! Kdor pa ni pevka ali pevec — ne zamudi letošnje skupne proslave 407letnicè šol. zakonov! Pokažimo, slovensko štajersko učiteljstvo, da vemo upoštevati skupnost organizacije! Po skupščini so izleti. Vdeležite se jih po možDosti. Geslo bodi: dne 15. avgusta vse v Maribor: Vodstvo „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic".
Politično ftronifta.
a 0 posvetovanjih dr. Glombinj-
sodi „Arbeiter Ztg." zelo pesi-mistiško ter pravi: „Seveda ni težko
L i STE K.
Dragi gospod urednik!
Konec.
„Slovenec" piše: Kidriču ugaja v Trubarjevem Zborniku Čerinova razprava. Tu ne zna n i č e s a popravljati, A vendar ima ta članek precej napak — če so tiskovne ali Cerinove, ne bodemo tu preiskovali." Konstatiram, da je priporočal „Dom in Svet" sicer res že v februarski številki: „Upamo, da je s pričujočim zbornikom reformacijska doba za naše razmere dovolj obdelana", to se pravi, da ni treba nikjer več korektur, da pa sem pisal vkljub temu tudi o Cerinovi razpravi tako-le: „Z disertacijo dr. Josipa Čerina . . ., ki jo je v Tr. zbor. izpopolnil dr. Ile-šič ..., v Cerkvenem Glasbeniku ... pa dr. Jos. Mantuani..., je rešeno v glavnem vprašanje o postanku, vrednosti in uplivu slovenske protestantske cerkvene pesmi, kateri sta dala Theo-
dor Elze ... (in) dr. Evgen Lampe ... literarno-historično ozadje. Posameznosti se bodo še korigirale ... V Cer-kovni Ordningi bi bil lahko našel dr. Čerin tudi Trubarjeva določila o cerkveni pesmi v bogoslužju ..." (173—4), in da sem dostavil tudi na koncu celega članka: „Marsikaj še mora čakati na drugo priliko" (187). Ni mi š!o na omejenem prostoru „N. Z." za napake, o katerih je treba še le raziskovati, so li tiskovne ali avtorjeve, ampak za to, da opozorim na glavne momente verskega pokreta in da prispevam po svojih močeh k razbistrenjn nekaterih spornih točk. Tu konstatiram, da ni poskusil „Slovenčev"člankar ovreči niti enega mojih pozitivnih izvajanj, če ne smatra morda za pozitiven znanstven argument tistega „fanta", s katerim bi me rad ujezil, če bi me mogel. Druge stopnje člankarjevega tituliranja se bodo dale o priliki morda upotrebiti. Če bi se dalo n. pr. kakemu pisarju,
ki uči, da nam je dal našo „narodno, belo-modro-rdečo zastavo cesar Friderik III., ki je prišel večkrat osebno na Slovensko in spoštoval stare njihove običaje in pravice", dokazati, da ne ve stvari, ki jih čivkajo vrabci na strehi, namreč: a) belo-modro-rdečo barvo je imela kranjska dežela že davno pred Friderikom III.; b) Friderik III. je kranjskemu plemstvu le dovolil, da sme nadomestiti b e lo barvo z ž o Ito; c) belo-modra-rdeča barva je postala slovenska narodna barva še le leta 1848; d) Nemci in nemškutarji so se sklicevali takrat na Friderika III. in hoteli proglasiti ž o 1 to-modro-rdečo barvo za kranjsko deželno barvo, potem mislim, da bi se smela zalučati takemu pisarju z mirno vestjo v obraz „Slo-venčeva zbirka: „praznoglavec, lenuh, površnež in zavijalec resnice"!
„Slovenec" piše: „Mož ima v dvorni knjižnici par knjig na razpo-. lago, zato se je vsedel na sodni stol in začel prav komodno biti na levo in
desno." Konstatiram, da imam v knjiž-nisi res kak miljon knjig na razpolago, da pa sem si jih naročil za svoj „Epilog" tudi iz Ljubljane in Gradca, in da se nahaja edini eksemplar tiste Cerkoune Ordninge, katero sem često upotrebljal in katere ni imel Benkovič nikdar v rokah, pa jo kljub temu proglasil kot „po vsebini in obliki jako slabo delo", v Draždanah.
„Slovenec" piše: „Ker je (mož) slučajno sam pogledal par listin ad-montskega samostana, vpije bahato, da so Benkovič, Logar in drugi sami plon-karji... Ševeda je mož pri tem pozabil, da je ... skrajno smelo, če si upa očitati Benkoviču puhloglavost,
plonkanje itd____ Kidrič (je) s silno
samozavestjo očital drugim lenobo, površnost in nesposobnost za znanstveno delo, ker je zasledil kak napačen citat, oziroma drugo naziranje, kakor ga ima sam..." Konstatiram: Izraza „puhlo-glavec" v mojih člankih ni. V „pomoti in potvari" štev I. ne leži pointa na tistem res značilnem prepisovanju ne-
razposlati vabila k razpravam o političnem položaju in o sredstvih s katerimi bi se dala sanirati; „položaj" pa ni nikaka tajnost in z razpravami o njej se nič ne opravi. Za kar ere, je jednostavno to: je li vlada pripravljena in zmožna nezdravo nasprotsvo med nemškimi in svobodomiselnimi poslanci in Čehi premeniti v na pol znosno razpoloženje ter temu primerno svojo vlado tako utrditi, da bi se Slovanska jednota odrekla svoji opoziciji, katera tako lahko prehaja v obstruk-cijo. To je jedro stvari in o tem ne more odločati nobena konferenca predsednikov, ampak Bienerth sam. Stvari so odvisne od tega, kako se postavijo Nemci in Čehi in že na to nima konferenca nikakega upliva, na to more samo vlada uplivati."
a Klerikalci in obstrukcija. Korespondenca Pijevega društva svetuje vladi znamenito sredstvo proti obstruk-ciji. Ta klerikalna korespondenca pravi, da mora vlada kaznovati — voliice onih poslancev, ki so obstruirali. Vlada lahko tako uredi svojo upravno delavnost, da bi se v obstrukcijskih volilnih okrajih Kar najprej občutila potreba parlamenta; treba je poskrbeti za to, da bi prebivalstvo ne ostalo v dvomu o tem, da je obstrukcija uzrok tega in onega neznosnega zla. . . Ni nobenega zakona, kateri bi mogel vlado prisiliti, da bi volilnim okrajem razbijalcem parlamenta izkazavala kakeršnekoli ljubeznjivosti, ugodnosti, ali prijateljske službe. . . Vsak poznavalec razmer ve, da ima država obilico sredstev, s katerimi bi lahko v prebivalstvu izkoreninila vsako veselje do obstrukcije ter izzvala enoglasni klic po parlamentu". . . Tako torej — mi smo bili nasprotniki zadnje obstrukcije, ker smo prepričani, da nam je več škodovala kot pa koristila, toda nikdar bi ne bili mislili, da bi si kdo mogel izmisliti taka sredstva proti vladni opoziciji — in naj bode to tudi obstrukcija. Nemški klerikalci so drugače dobri prijatelji naših klerikalcev. Zdaj so sicer malo skregani, toda ko se zopet pobotajo in ko dobijo združeni reakcijonarci vlado V roke, potem se začne zlata doba pravičnosti in zakonitosti. Nato se lahko volilci nekle-rikalnih volilcev že lahko veselijo. Ta izpoved Korespondence Pijevega društva bi jim morala dati misliti o klerikalni politiki.
a Nemci na Dunaju in po celem Nižje Avstrijskem divjajo proti Čehom. Minulo nedeljo so se godili nečuveni škandali v 11. mestnem okraju. Nemške podivjance je vodil osebno posi. Malik. Branitelji nemštva so napadali s palicami in raznim orodjem celo pasažirje
razumljivega citata, ampak na dejstvu, da se je smatral nemški rokopis nad pol stoletja za slovensko narodno drobtino in da so se delale na tej podlagi dalekosežne konkluzije, ne da bi bili čutili dotični pisatelji potrebo, stvar dognati. Tudi ne gre za posamezen slučaj, ampak za vrsto slučajev, ki se družijo z vsiljivo tendenco v celoto. Dr. Gruden je upotrebil izmed teh „dokazov" predtrubarjaDskega slovensko - kulturnega dela sicer samo enega in tndi tega precej nevidno, očita pa se mu lahko, da ni teh stvari po zasluženju okrcal, ko je popisoval cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju. Tako jih je mogel privleči Logar zopet na beli dan in proglasiti Grudna indirektno za neznalico. „Epilog" sem bil že odposlal, ko sem začel pisati „Pomote in potvare", a radi posebnih prilik je izšla „pomota in po-tvara" štev. I. pred „Epilogum", ki ni nadaljevanje „pomot i rl potvai. Ko izide cela serija „pomot in potvar", pa se lahko dalje pome-
na električni železnici ter so vsakega pretepli, ki je govoril češki. Metali so iz neke gostilne kozarce, krožnike, palice in drugo na Čehe in policijske stražnike. Pet je bilo ranjenih. Proti izgrednikom se je postopalo zelo obzirno. Proti nameravanemu izletu čeških turistov v Wachavo agitirajo Nemci in njih društva že dva tedna. Središča te češke agitacije so zdaj Krems, Weis-senkirchen in Melk. Svobodomiselci in klerikalci, njih politični vodje in listi od „N. Fr. Pr." pa doli do „Volks-blatta" vse ščuje proti „češki nevarnosti".
a Kretsko vprašanje. Turčija je v kretskem vprašanju dosegla velik diplomatski uspeh. Obrambne sile so odgovorile na turško noto v tem smislu, naj Turčija izdela ter predloži obrambnim silam autonomni statut za Kreto, ki ga je bila ponudila. S tem so obrambne sile priznale suverenost Turčije nad Kreto, kajti le suverenska država more dati Kreti ustavo. Nevarnost vojske je s tem odstranjena. Turčija se mora seda] spustiti z obrambnimi silami v pogajanje o ustavnem statutu za Kreto, kar bo precej dolgo trajalo. __
Dnevna kroniko.
v Tudi dalmatinski zdravniki se ne
udeležijo mednarodnega zdravniškega kongresa v Budimpešti.
v Nakup slovenskih pivovarn. „Slovenec" poroča, da namerava družba, ki je lani izsilila pivovarski kartel, in ki ima velikanski kapital na razpolago, kupiti vse boljše pivovarne na Slovenskem, da se tako reši neljube konkurence. Doslej je baje kupčija za Aurovo v Ljubljani in za žalsko pivovarno per-fektna in stopi pogodba s 1. oktobrom v veljavo. Slovenska javnost ima gotovo velik interes na tem, da izve, kaj je na tem resnice.
v Obrtno nadzorništvo za Dalmacijo se ustanovi v Zadru in je obrtni nadzornik postal puljski inženir Ma-leševic.
v Klerikalci bodo imeli posvetovanje zaradi organizacije svojega narodno-obrambnega dela meseca septembra, kakor poroča „Slovenec"! Jasno jé danes -- osobito po nastopu duhovnikov na skupščini C. M. D. na Jesenicah —da skupnega dela v narodno-obrambnem oziru klerikalci nočejo. Zato se nam zde odveč vsake nadaljne rekriminacije tozadevno in brezplodni ves časniški boj. Želimo le, naj bi oni sami za-se storili čim več za narodno obrambe. Zahtevati pa seveda moramo tudi jasnih računov glede obmejnega sklada itd. Zahtevati moramo končno, da prenehajo v klerikalnem časopisju ostudni napadi na C. M. D. Naj prično z na-roduo-obrambnim delom „v velikih potezah", in na, opuste otročje psovanje!
v Bosanska vlada je odvzela zagrebškemu „Srbobranu" poštni debit
nimo, ali je znal Benkovič upotrebljati in ocenjevati vire, in ali ni Logar nerodni raznašalec starih grehov!
Zdravi, gospod urednik, pa hvala
lepa!
Dunaj, 3. 8. 1909.
Udani dr. Fr. Kidrič.
Pripomba h kritiki igre „Slepa ljubezen".
Nar. Dnevnik je prinesel v številki 178. kritiko o „Slepi ljubezni" in njeni uprizoritvi v Ptuju in sicer — kakor pravi uredništvo — iz stroko.v-njaškega peresa.
Ne bom polemiziral z g. kritikom temveč konštatirati hočem ie nekaj, da se razvidi, kako nastajajo kritike iz strokovnjaškega peresa.
Že tekom vaj sem se izrazil o tem in onem prizoru, da bi ga bilo treba spremeniti, posebno pa da bi bilo menda bolje, če bi bil konec vesel, a neki gospod je dejal, naj le ostane, kakor je, ker je tako bolje.
za Bosno in Hercegovino. Na pritožbo lastništva lista je skupno finančno ministerstvo to zabrano razveljavilo.
v Nastiča je ovadil urednik „Srp-ske Riječi" v Sarajevu Šandor Omčikus zaradi zapeljevanja k zločinu javnega nasilstva in zakadi zapeljevanja k zločinu umora drž. pravdništvu v Sarajevu. To pa ni hotelo proti Nastiču postopati.
v Hrvatska napredna omladina je
na svojem zborovanju na Sušaku sklenila kot plod tridnevnih razmotrivanj razne resolncije: V prvi zahteva čim najhitrejšo ustanovitev hrv. narodnega sveta. V drugi izjavlja, da vidi v slov. narodno-radikalni dijaški organizaciji sebi soroden pojav in da bo stopila v bližji stisk s to o^ ganizacijo. Dalje: stoji na stališču jugoslovanske odn. slovanske vzajemnosti; vidi v prosvetnem delu med narodom glavno svojo nalogo in bo ustvarila v to svrho posebno organizacijo; želi večjo skrb in negovanje narodno-obrambnega dela.
Štajerske novice.
v Duhovniška nestrpnost. Minulo nedeljo .bi se imela otvoriti ljudska knjižnica „Prosvete" na Slivnici pri Celju z večjo veselico, pri kateri bi sodelovali tudi šentjurski sokoli. Slivniški kaplan Blaž Dvoršak, kateri je bil zaradi neopravičenega obrekovanja in pso-vanja naprednjakov že sodnijsko preganjan in kaznovan, je pa še z nekim klerikalcem poslal v soboto zvečer nad 70 besed dolgo brzojavko na celjsko okrajno glavarstvo, v kateri se je nalagal, da razsaja legar v Slivnici tako, da je v javnem interesu, ako se slavnost prepove. (Zakaj pa tudi ne zbiranje ljudi v cerkvi? Op. st.) Celjsko glavarstvo ni nasedlo tej laži, pač pa so kaplan in njegovi zvesti agitirari cel dopoldan po Slivnici, da je slavnost prepovedana itd., samo da bi obisku na veselici, ki je imela čisto nepolitičen značaj, škodovali. Ljudi je potem res malo prišlo. — Neglede tega, da se taka sredstva sama obsojajo in kažejo vso moralo in resnico ljubnost naše duhovščine o piavi luči, je treba opozoriti klerikalce, naj ne napenjajo strune do skrajnosti! Proti takemu fantalin-skemu postopanju bodemo tudi naprednjaki napeli vse moči — za posledice nismo odgovorni.
a Senzacijonelno vesti o korupt-nem gospodarstvu pri klerikalnih posojilnicah v Slovenjgradcu in Marn-bergu je priobčil zadnji „Nar. list". Vkljub temu molče vsi klerikalni časopisi, ker ne vedo na hudo očitanje, da lahkoroišljeno klerikalno denarno gospodarstvo pri denarnih zavodih grozi tisočem ljudi z gospodarskim polomom, ničesar odgovoriti. Škandalozne raz-
Po končani predstavi se mi je od vseh strani častiialo in tudi g. kritik je prišel k meni ter sva se precej časa razgovarjala o uprizoritvi. Na njegovo laskavo pohvalo sem dejal, da sem se bal za te in te prizore in da bo treba nekatere reči spremeniti. Jaz sem navajal hibe igre, a g. kritik mi je oporekal, da moja bojazen ni utemeljena, saj je predstava baš pokazala, da je igra kot taka iz-borna, da so prizori dramatični, polni dejanja itd.
Taka je bila torej sodba g. kritika o igri meni v obraz, a v oceni v Nar. Dnevniku drugače piše, namreč tako o hibah, kakor sem se jaz napram njemu izrazil.
Na „blagohotni" nasvet g. kritika v Narodnem Dnevniku, naj mi to, da v oceni povdarja tudi hibe igre, ne greni veselja do nadaljnega dela, odgovarjam, da mi to res ne greni veselja, pač pa mi ga „množi" „odkritosrčno" in „možato" postopanje njegovo. A. P.
mere v Slovenjgradcu in Marnbergu pa bode treba še natančnejše opisati. Istotako gospodarstvo pri klerikalni „Ljudski posojilnici" v Celju.
z „Klerikalna vojska zoper dr. Ploja" piše „SI. N.", ni samo jako hu-moristična temveč tudi zelo poučna, ker priča, kako velikanski strah imajo klerikalči pred izrednimi zmožnostmi dr. Ploja in njega velikem vplivu v vseh političnih krogih. Sinoči ga zopet napadajo, da je zoper edinost s klerikalci. Upamo, da jetores. Edinost s podkupi j e nei nemškutarske šparkase, edinost z zavezniki kranjskih nemškutarjev, edinost s temi najpodlejšimi denuncijanti — je nemogoča. Siti smo te edinosti do grla." List nato opisuje, kako so klerikalci lani ob september-skih dogodkih podpirali kranjske nem-škutarje in zakrivili težke obsodbe ljubljanskih ekscedentov. „Sedaj, ko se potapljajo, pa kličejo naprednjake, naj jim pomagajo, da bodo potem zopet uganjali politična lopovstva . . Malo krepka izvajanj» listova imajo mnogo bridkih resnic v sebi. To smo čutili tudi mi štajerski naprednjaki, ki smo bili nemškutarji zato, ker smo zavzeli glede nemščine v ljudski šoli isto stališče ko za nami klerikalci sami; ki smo gledali, da vlada mirne duše sporazumno s klerikalci ponemčuje naše sodnije in šole; ki smo gledali ob de-želnozborskih volitvah zvezo klerikalcev z nemškimi losvonromovci; ki smo slišali Šusteršiča, da je proglasil Celje za — „fremdes Gebiet"; ki vidimo, kako klerikalci pod maslzo „obmejnih Slovencev" goljnfajo slovensko ljudstvo za prispevke vprid svojemu časopisju ... in tako naprej. Vkljub temu pa izjavljamo, da podpiramo radi doma in drugod politične korake klerikalnih državnozborskih poslhncev, ako smo prepričani, da so narodu v korist. Narod nam stoji višje ko stranka.
d Graška policija se podržavi*
Graški občinski svet je prosil že dne 9. jnl. vlado, naj bi mislila na podržavljenje graške policije. Tndi v najbolj „svobodoljubnem" in „nemškem" mestu manjkajo namreč soldi za vzdrževanje velikega policijskega aparata. Ta novica je sedaj prodrla v javnost in kako je razburila vsenemške pretepače, si lahko mislimo! Potem bi ne bilo več varno pretepati Slovencev in klerikalcev po mestu! In kar je še najslabše: dobri vzgledi vlečejo, nazadnje bi se še kaj enacega zgodilo v spodnještaj. mestih, kjer so itak Slovenci danes „vogelfrei". Najsigurnejši dokaz, da imamo prav, je to, da „Marb. Zeitg." zaradi tega strašno odpira svoje brezzobe čeljusti in kliče na boj za ,svobodo, čast in domovino'. Smešno in značilno objednem, kako daleč so že zagazili nemški nacijonalci v surovost in nekulturnost. Graški dnevniki o celi zadevi — molčijo, ker vedo, da se ne gre za „svobodo, čast in domovino" temveč za — solde in v takem slučaju se mirno žrtvujejo tudi najlepše želje in sanje poulične svo-jati. Saj ta množica je tudi za — frajbir kupljiva. Nas Slovence veseli, da se je gibanje za podržavljenje policije v naših vsenemških mestih vsaj pričelo.
d Učiteljski koncert v Maribora.
Kakor smo že omenili, je drugi koncert slovensko štajerskega učiteljstva letos dne 15. avg. v Mariboru v ta-mošnjem Narodnem domu. Lanski učiteljski koncert v Celju na Velikonočni ponedeljek je prijetno presenetil občinstvo. Kako pa je tudi bilo krasno gledati na odru kakih 50 pevk učiteljic in za njimi nekaj več pevcev-učiteljev! In petje! — Bilo je vkljub eni glavni
vaji imenitno. V duhu vidimo sedaj našega izbornega goslarja gosp. Fran Serajnika, kako je izvajal prikupne glasove iz svojih goslij. Spretno je spremljala gca Schreinerjeva, ki je lani tudi sama proizvajala melodijozuo skladbo na klavirju. Letos se nam pa nudi zopet prilika prisostvovati učiteljskemu koncertu. Gosp. Serajnik, gca Schreinerjeva zopet nastopita. Zbori pa bodo še močneji od lanskih, ker je — kakor čujemo — oglašenih do 250 pevk in pevcev. Sopran solo bo pela priznana pevka učiteljica. Torej v nedeljo, dne 15. t m. v Maribor na „Učiteljski koncert", kdor hoče imeti imeniten užitek!
o Slovenci in Slovenke, osobito pa narodna društva, C. M. podružnice, akademiki, politične organizacije! — Bliža se čas, ljo se bodo zopet lovili otroci za razne nemške ljudske šole na Spodnjem Štajerskem. Vsa sredstva bodo uporabili nasprotniki: pregovarjanje, •obljube, grožnje,' silo. Sužnjev se dandanes ne sme več kupovati, pač pa •slovensko deco ... Opominjamo vas, Slovenci, pravočasno, mislite na proti-akcijo!
d Mariborske socijalistične organizacije prirede prih. nedeljo svoj izlet v Celje, kjer prirede popoldne pri zelenem travniku veliko ljudsko veselico in koncert. Za nas je zanimivo ito, da čitamo na vsporedu, da se vrši na kolodvoru slovesen sprejem, na to pa slavnostni sprevod po mestu z novoustanovljeno železničarsko godbo v Celju. Mi bodemo namreč o priliki isto pravico zahtevali tudi za nas.
v Iz Šoštanja. Počasi se bližajo občinske volitve in zato se že trudi naš župan Woschnagg-Vošnjak, kako bi spravil neprijetne mu slovenske davkoplačevalce iz občine, posebno one z višjimi odmerami davka v sosednje občine {slučaj Zalar). Svojim uslužbencem pa narekuje neresnične plače od jednega do sedemtisočev, da se ustvarijo vsled tega novi davkoplačevalci za umetno izdrževanje nemštva v Šoštanju. Ali nismo s takim postopanjem mi drugi občani, ki plačujemo hišni, zemljiški in obrtni davek, prikrajšani na naših pravicah? Kajti na tak način bodo samo Woschnagg-Vošnjakovi sužnji gospodarili v naši občini! Pri sebi postopa seveda Hans drugače. Ko mu je tovarna pogorela, je prosil za odpis davka, ki se mu je za dobo jednega leta dovolil, dasi je tovarna komaj za dobo jednega meseca stala; kako škodo pomeni enoletno prikrajšanje obč. doklad iz tako velikega podjetja za občino, to lahko vsak sam uvidi. Treba je, da bodemo o nemškem gospodarstvu v trški občini Šoštanj še natanko razpravljali.
d Imenovan je deželno vladni svetnik dr. Fr. Jenny iz ministerstva za notr. zadeve na Dunaju kot namestniški svetnik k graški namestniji.
d Na naslov Južne železniee. Iz Pragarskega se nam piše: Škandalozne razmere, ki so nastale na Pragarskem vsled nesramnega postopanja ultra nemških uradnikov, postale so uprav neznosne. Skoraj vsaki dan se pripeti, da nemški uradniki nahrulijo kakega Slovenca, ako ta govori slovenski, po večerih pa pijančujejo pozno v noč ter prepevajo same izzivalne nemške pesmi, kakor da bi bili kje v rajhu. Ako ne bode slavno vodstvo Južne železnice ničesar ukrenilo, bodemo prisiljeni nastopiti drugo pot. Mi tukaj v popolnoma slovenskem kraju nemških izzivačev in hujskačev pri uradništvu na noben način ne trpimo.
v Slepa ljubezen. Omeniti je treba, da zaslužita posebno zahvalo še gosp. Šerona in gdč. Lukner, ki sta imela obilo truda, da sta otroke naučila uloge in petje.
v Nezaupnica g. dr. Ploju. Župnik Ozmec je dobro vedel, da med poljanskimi kmeti za svojo nezaupnico dr. Ploju ne dobi večine, zato sta se političen in mladeniški shod ob enem sklicala. Shoda sta bila res ločena, niso pa bili ločeni kmetje-volilci od nezrelih mlečnozobih mladeničev — kateri slednji so se vsi vdeležili tudi političnega shoda seveda in glasovali za nezaupnico Ploju, za katerega niti vedeli niso, da je državni poslanec.
d Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Gornji-grad ima dne 15. avgusta t. 1. točno ob 4. uri popoldne v pisarni okrajnega zastopa v Gornjemgradu 3voj letni občni zbor, na katerega se vsi p. n. člani uljudno vabijo.
v Najlepši odgovorna klerikalni mladeniški shod na Holmcu pri Slov. Gradcu so dali tamošnji napredni rodoljubi s tem, da se jih je isti dan zavezalo 7 plačati ,.C. in M. družbi" za obrambni sklad po 200 K, torej skupaj znesek po 1400 K in to posebno radi tega ker so se klerikalci s svojim mla-deniškim shodom imenitno, blamirali. Pišek in Verstovšek se bodeta v kratkem času mogla prepričati, da ljudstvo v slovenjgraškem okraju ni take zaslepljeno, da bi verjelo klerikalnim ne. umnostim.
d Strela je vžgala včeraj proti večeru staro hišo gosp. župana Mart. Vrečka v Arclinu pri Vojniku. V hiši so stanovali neki ubogi najemniki, katerim pa so vojniški požarni brambovci in nekateri drugi ljudje rešili večino borne imovine. G. Vrečko ima škode okrog poldrug tisoč kron. Gasit se je pripeljala tudi celjska, požarna bramba.
d Srebrn zaslužni križec so minulo nedeljo v Zgor. Radgoni slovesno pripeli orožnišk. stražmoštru Ratniku.
d Vode silno primanjkuje v Kam-nici pri Mariboru. Vsi studenci in potoki so suhi. Vodo morajo voziti in prinašati iz Drave.
a Nemškutarski napadi v Mariboru na slovenske trgovce postajajo vedno hujši. Skoro se nam zdi, da so od gotove strani sistematično urejeni in da se vrše z znanjem naše mestne policije. Komaj je preteklo nekaj dni, kar so nemški fantalini pomazali slov. trgovcu J. N. Šoštariču napis nad skladiščem, že so mu zopet pomazali napis nad trgovino,. Posebno piko pa ima nemška poulična svojat na papirno trgovino g. Vilka Weixla v zgornjih Gosposkih ulicah. Tam celo po dnevu zabavljajo in razsajajo, ker so razstavljene v izložbi slovenske razglednice. Zakaj se nebi to ne godi pred okni nemških trgovcev, ki imajo v izložbah dovolj slovenskih knjig, verižic itd.? Zato, ker je slov. denar Nemcem vselej dobro došel — a mi ga še vedno sami in brez sramote t je nosimo. Krasno spričevalo slovenske narodne zavednosti" !
o Krajevni imenik v roke! —
Tako nam kliče sobotni ..Slovenski Narod", ko smo po ,.Straži" pomotoma rabili za nek slovenski kraj nemško ime. Mi smo „Slov. Narodu" prav hvaležni za njegovo prijaznost, svetovali bi pa tudi njemu, da stori tudi isto in ne dela iz našega slovenskega Gor-njegagrada — nemškega „Oberburga", kakor je to storil zadnjič, ko je poročal, da se je nek fant iz Oberburga ponesrečil. Pretekli teden pa je „Slov. Narod" med darovi za C. M. družbo poročal, da je prejel nek dar iz Marijine noveštifte! To spako je „Slov. Narod" namreč posnel raz nemškega poštnega pečata „Maria Neustift", dasi pri nas vsak otrok ve, da se imenuje ta popolnoma slovenski kraj „Gora" ali „Ptujskagora". Torej gospodje pri „Slov. Narodu": Krajevni imenik v roke! Pa brez zamere!
Kranjske novice. .
o Klerikalna èra na Kranjskem.
„Slov. Nar." poroča, da je dež. odbor zavrnil zahtevo ljubljanskega mesta, da bi se prodali dve parceli „Ljublj. kreditni banki" od bivšega sveta, katerega je občina pridobila od nekdaj vojaškega preskrbovališča. Tako znajo pri dež. odboru šikanirati — napredni zastop. — Dalje poroča isti list skoro neverjetno vest, da dež. šolski svet uradno povprašuje, kako učiteljski kompetenti izvršujejo svoje verske dolžnosti. Najbolje bo, če se zahteva od vsakega kompetenta za priloge tudi župnijsko potrdilo o tem in pa spo-vedni listki.
o V Ljubljani se mudi nadvojvoda Kari Franc Jožef.
o V deželni bolnici v Ljubljani je umrl 9. t. m. vpijk. šolski svetnik g. Jakob Vodeb v 66. letu starosti.
o Ciril-Metodova podružnica v Šiški je uposlala C. M. D. 1000 K kot čisti dobiček od zadnje veselice.
o Z nožem v trebuh zabodel je v Cerknici fant France Braniselj fanta Andreja Baraga. „Slovenec" pravi, da da je Braniselj zagrizen liceralec, Baraga pa — ki je kmalu umrl — priden „Orel", in da se je zgodilo hudodelstvo iz strankarskega sovraštva. — Pričakujemo avtentičnih poročil, če je pa res, je obžalovanja vredno!
o V Radečah pri Zid. mostu je zdravstveni zastop izvolil za načelnika Ivana Simončiča, za namestnika Jož. Ravnikarja.
Primorske novice.
z Novo podružnico N. D. 0. so
osnovali minulo soboto v Solkanu.
z Občina Rihemberk je izvolila dež. odbornika Berbuča za častnega občana. Za kake zasluge?
z Volilni imeniki za deželno-zborske volitve na Goriškem so od 9. t. m. razpoloženi.
z V Pevmi in Gorici še vedno razsaja legar.
Po svetu.
o Juridično fakulteto v Cetinju namerava ustanoviti črnogorska vlada za usposobljenje upravnih in konzularnih uradnikov.
o Gondolieri v Benetkah so začeli hudo rogoviliti proti motornim parni-kom po mestnih prelivih, ki jim jemljejo zaslužek.
o Ban Rauch je nastopil v soboto šesttedenski dopust. „Zlobneži" pripominjajo, da je to začasni dopust, kateremu kmalu sledi definitivni.
d Vatikan proti glagolici. Rimska kurija je zopet izdala dekret, naperjen proti glagolici. Takoj po smrti Leona XIII. se je opazilo, da je zavel v Vatikanu drug veter, in posledica tega so bili razni dekreti, med njimi oni iz 1. 1906, s katerim se znatno omejuje staroslovenska služba božja v katoliških cerkvah, ker se po tem dekretu ne bi smela Glagolica rabiti nikjer v onih cerkvah, v katerih se zadnjih 30 let ni trajno glagoljalo. Dalmatinski škofje so se na sestanku v Zadru vsprotivili izvedenju dekreta. Sedaj pa je izšel nov dekret, v katerem se kler pozivlje na vršenje dekreta iz 1. 1906. A nas se hoče vedno bolj vdinjati temu nam sovražnemu Rimu?!
Slovensko drušvo „Lipa v Zagrebu je osnovalo dne 29. julija 1.1. zadrugo slovenskega društva „Lipe" za medsebojno pomaganje in štednjo s tedenskimi vložki po 50 vinarjev s pravico podeljevanja posojil na tedenske vložke. Ker je na ta način omogočeno najsiro-mašnim slojem v malih zneskih hraniti in v sili si pomoči, se priporoča ta mladi zavod vsem prijateljem Slovencev. Zadruga je dotična pravila predložila v potrjenje in bode delovanje pričela 1. septembra t. 1. V ravnateljstvo so bili izbrani sledeči gospodje: Fran Samsa za predsednika, Josip Globočnik za ravnatelja in Milan Bakič za pod-
ravnatelja. V odbor pa gospodje: Franjo Dvoršak. Jernej Vipotuik. Ivan Bahčič, Martin Kanciani, Mirko Breček in Jože Podbevšek. V revizijonalni odbor gospodje: Matija Potočar, Vjekoslav Mer-var in Makso Pongratz.
o Dr. Frank in Madžari. „Največji živeči Hrvat" dr. Frank je v svoji slepi strasti globoko zabredel v madžarske vode. Kakor znano, hoče ban Rauch zopet oživiti madžaronsko, ali kakor jo on imenuje „unijonistično" stranko. Budimpeštanski „Magyar Hir-lap" prinaša tozadevno jako zanimiv Članek, v katorem med drugim pravi, da bi se unionistična stranka imela opirati na — frankovce.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Boji okrog Melille.
z Madrid, 11. avgusta. Tukaj so razširjene vesti o novih hudih spopadih okrog Melille, pri katerih so baje imeli Španci uspeh.
z Madrid, 11. avgusta. V Kataloniji bi imela v pondeljek izbruhniti splošna stavka, katera pa je izostala. Minister za notranje zadeve je izjavil, da se bodo zopet proglasile prekinjene ustavne garancije, ako ostane mir nemoten. V Barceloni se položaj vidno boljša. Generalni kapitan je odredil najstrožje kazni proti upornikom.
z London, 10. avgusta. Dopisnik „Daily Mail" poroča iz Barcelone, da je padlo pri zadnjih nemirih 83 ljudi in ranjencev pa ni bilo v bolnišnicah nikoli nad 200. Med ranjenci je izredno veliko žensk, ki so se udeležile bojev.
Narodni boji na Nižjem Avstrijskem, v Praga, 11. avg. Vsi češki listi napovedujejo najstrožji bojkot čeških odjemalcev pri dunajskih nemških tvrd-kah, ako ne prenehajo demonstracije proti dunajskim čehom. Za dunajske Nemce bi bil to zelo težek gospodarski udarec.
v-Melk, 11. avg. Prihodnjo nedeljo bo ogledovanje samostana tujcem prepovedano (!). Ta odredba se je napravila zaradi češkega izleta v Vahav-sko dolino. Prihodnjo nedeljo pričakujejo tukaj več nemških poslancev. Oči-vidno se bodo dunajski pretepi ponovili.
Pomirjenje med Turčijo in Grškim, v Carigrad, 11. avg. „Mir še ni zagotovljen, toda nevarnost za vojno je odstranjena" tako precizirajo v di-plomatičnih krogih današnji položaj. Diplomatje so zadnje dni pridno delali za ohranitev miru.
v Praga, 11. avg. „Narodni listy" priobčujejo od svojega dopisnika oddano brzojavko iz Londona, v kateri ta poroča, da 'je zvedel od italjanskega poslanika, da se je doseglo v Carigradu glede krečanskega vprašanja sporazum-ljenje, ki izključuje vsako nevarnost za vojno.
o Solun, 11. avg. V slučaju vojne z Grško bi poveljeval turški vojski Mahmud Sefket paša.
o Zofija, 11. avg. Bulgarski vstaški vodja Panica je nabral v Macedoniji 2 tisoč prostovoljcev in jih dal mlado-turškemu odboru v Solunu za vojno proti Grški na razpolago.
Splošna stavka na Švedskem.
o Štokholm, 1.1. avg. Tudi včeraj so vsled stavke stavcev izšli tukajšnji listi v popolnoma majhnem obsegu. — Časniki po provincijalnih mestih izhajajo vobče le v hektografiranih izdajah. Cestna železnica v Štokholmu vozi, nemirov doslej ni bilo. —Stavka se v celi deželi nadaljuje. Živila se zelo dražijo, posebno kruh. Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana.
o Štokholm, 11. avg. V plinarnah in elektrarnah se pridružuje dan za
dnevom več delavcev stavkovnemu gibanju. Gotovo je, da bode mesto čez nekaj dni brez luči. Zelo težko zadeva gostilne in bolnišnice pomanjkanje ledu, ker vsi vozniki stavkajo. — Po celem mestu vlada mrtvaški mir.
Različne novice.
a Praga, 11. avg. Danes ob pol 5. nri zjutraj je srečal neki stražnik v predmestju Nusle moža, ki se mu je zdel zelo sumljiv. Ko ga je vprašal, kdo je, je neznanec potegnil revolver in stražnika ustrelil. Morilec je zbežal neznano kam. Komisija je našla na mestu umora zavoj z dragoceno ko-žuhovino.
a Špital ob Dravi, 11. avg. Bul-garski kralj Ferdinand je došel sem iz Gašteinskih toplic in se bode podal v automobilu v Sveto krv pod Velikim klekom.
a Ljuoljana, H), avg. Neko poročilo iz Kranjske gore pravi, da se je ponesrečil v gorah dr. Stoje iz Ljubljano. Potrl si je roki in nogi.
a Baden, 10. avg. Nad badensko okolico se je utrgal oblak. Silen naliv je uničil skoraj vse vinograde v okolici. Škoda je zelo velika.
a Kraljevec na Pr., 10. avg. Danes se je pričel tukaj 10. shod obrtništva v Nemčiji. V imenu avstrijsk. obrtništva je pozdravil drž. posi. Einspinner. (To se pravi v imenu svojih nemških privržencev. Op. uredn.).
ObranüTvestnili.
v Za Ciril-Metodovo družbo se je
ob priliki oprostitve g. Milana Bana pri tvrdki Cvenkl nabralo v gostilni pri Savršniku 4 K. Prisrčna hvala!
v Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ivan Rožič v Starivasi pri Brežicah 10 K 23 v, katere je nabral ob priliki birmovanja v Pišecah. Iskrena zahvala!
a Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano se je poslalo iz Dramelj: Gospodična Terezija Cvar, nabrano vsoto po 6 K ob priliki — posestrinja z g. Marico iz Mozirja v veseli družbi pri g. Košutniku. — Micika Jarnovič 3 K 60 vin. nabrano vsoto za šopke pri veselici dne 18. julija. — Nabiralnik v gostilni Jarnovič 8 K.
Tržne cene.
10. avgusta.
K a v a v Hamburgu : Santos Good Average za september 3225 za december 30'50, za mare 30"60, za maj 30'50. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24'30, nova kampanja K 2305. Tendenca stalna. — Vreme: deževno.
Budimpešta, 10. avg. Pšenica za oktober K 13'52, pšenica za april K 1370, rž za oktober K 9'77,oves za oktober K 7'49, koruza za avgust K —"—, koruza za maj K 6'97, ogrščica za avgust K 13'80. Pšenice se malo ponuja, kupčija mala, tendenca medla, promet 30.000 m. st. Pšenica v efektivu 10—15 vin, rž in oves za 10 vin. cenejša, ostalo nespremenjeno. Vr§me soparno.
Budimpešta, 10. avgusta. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 vin.; zaloga 30.064 komadov.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 10. avgusta:
Konzum rezerviran, kupčija mala; pšenica padla v ceni po 10 vin.; rž in koruza se dobita za 5 vin. ceneje, oves se vzdržal v ceni.
Veleizdajski proces v Zagrebu. 116. dan razprave.
Nastič se je zopet povrnil v Zagreb in je bil včeraj zopet zaslišan in sicer z ozirom na predloge zagovornikov.
Ta govori splošno o predlogih, skuša naslikati Jovanoviča, ki ga zagovorniki predlagajo kot pričo, kot varaiico in defravdanta. Iz vsega njegovega nervoznega pripovedovanja se vidi, kako silno neprijetno bi mu bilo, če bi se pozvalo to pričo, zato skuša vzbuditi pri senatu mnenje, da je Jo-vanovič od zagovornikov podkupljen.
Tudi glede izpovedbe Šariča, katerega so predlagali zagovorniki za pričo, pravi Nastič, da je to vse — bajka. Pravi, da je Šarič navaden falot.
Glede brošure „Jezuite v Bosni"' pravi, da Lesič laže, če pravi, aa so mu ukradli dokumente.
Govori tudi o drugih predlogih ter končno izjavi, da mu bo ljubo, če se vse predlagane priče zaslišijo.
.•Ji	rti f t v i i. ... _ x j	f"
Gostilno s koncesijo
se prevzame takoj v večjem kraju, na trgu ali tik farne cerkve, ali pa v kraju, ki bi bil
tudi potreben brivec. Ponudbe na F. IHajerle, Št. Jurij ob južni železnici. 73 3-2
.
Trgovski pomočnik
se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga kakor tudi
učenec
z primerno šolsko izobrazbo. Kje, pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 376 3-1
Darujte za Narodni sklad!
Trgovskega
učenca
iz boljše hiše s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj tvrdka
Norbert Zanier & sin
Št. Pavel pri Preboldu.
377 3-1
Prodase
radi bolezni izvrstno vpeljana modna in galanterijska trgovina v Gorici z lepilni prostori v najbolj prometni ulici, postaja elektr. tramvaja sredi mesta. — Naslov pri upravništvu „Narodnega Dnevnika".
375 2-2 ^
Sprejmem takoj ali s 1. septembrom
trgouskega sotrudnika
ki je izurjen v prodaji mešanega blaga ter tudi porabljiv kot poslovodja. — Ponudbe naj se pošiljajo na trgovino
Adalbert Globočnik, Žalec.
H. uiehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—62
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Steckenpferd-,0'J0"33 iilijno mlečno milo
li jinileje kožno milo Kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —
Poštne hran. račun št. 54.366.
Telefon St. 48.

Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga
n
LASTNI DOM"
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12
eoo
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ooo dopoldne, ooo
z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju |
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema ^ ohrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljènju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račai O O O o O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © &
pet od sto (5%) I
rejema kot gotov denar, ne da bi se
gdino narodno KatnnosešHo podjetje 4 Celjn.
?rta jnžnoStajersKa Kamnoseka
Stavbena in umetna kam» noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::

Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena, dela
kakor : altarjev, obhajilnili miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. :::
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.

indn^trijsKa dražba.
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanj^ cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih >lošč iz različnih najbolj idočih armornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;;; lavanje napisov v iste. :::