Cisti itm\t m la pasta i mmMM&l - ©ertea. ©«• 24. marca 1927.
j izhaja vsak četilefc zveča. -.Ured- j
Prof. Albert Sič
Gradarska ul. 18	LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA

Posamezna štev. stane 30 stotink.
Latnlk IV.
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za i mm višine in širokosti 1 kolone (63 mm): za trpovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. '20, oglase denarnih zavod- _ _• Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3'—
Hrane našim dušami;
sreči;
, ljudje so kupovali «delnice», zlasti, ker so oni omenjeni finančni listi vedno prinašali sleparska poročila o ugodnem dviganju Rochet-teovih vrednostnih papirjev. Navsezadnje so ta poročila izostala; večina «delničarjev» je mislila, da sporočil ni, ker so delnice padle in trpijo izgubo le radi borznih spekulacij. Ne-
! «Ti fant, koliko pa pakadiš na dan?» Izgovarjal se bo, da malo Or,;	HU no nvncn iUoi~ in še to, ker se ne more odvaditi.
sikje sem se pogovarfal z našimi	Pa bom raeunal: Sai“° e“°
ljudmi in pogovor je nanesel na cigureto na dan manj, Pa prihra-naše liste, na Jaše knjige, na Gori- «1S v o,koli 55 do 60 lir in ta ške Matico in Mohorjevo družbo denar ü zadostuje za knjige «Go-Pa so mi	liJdi^ tožln da ie ?ev-	riške	Matice»,	«Goriške	Mohorjeve
ia so mi	ijuaje lozin, ua je rtv	i	«Novice»	za «Edi-1	katerim pa	se	je	stvar	zaeia sumiji-
ščina, da ni denarja in, da sedaj d™zbe>>,	g(J va, javili.so svoj sum policiji, ta je
človek ne more misliti na tak ,	’	|	§	, vidig | poizvedovala in vsa sleparija je pri-
«luksus».	:11,	.	a'. . a>; § a ' ..kila na dan.
Meni na «e vdi da kniiVo in ča | celo citalnuco bi imel doma. Pa niti R0cii.ette sedi v zaporu, pariški fi-
soS	^uks^> Äk	ni treba’ da naroČiš toliko- Ča ima	naačniki	so	P»	razburjeni,
sopi-i niso «luks as», ampak ne	sosed	en: list;	pa ge	naroči na
kaj l esnega in dragocenega m se drugega in tako boste imeli poleti
tako velika mizerija, ne bi smela jn v zimi pregled čez življenje na
vplivati na nakupovanje in naro- deželi in v svetu
Čanje knjige.	, Zato se mi zdijo vsi izgovori o
Žalostno je to, da smatrajo revščini prav puhli, ko gre za knji-
mnogi knjigo za luksus; stvar, ki ge.
naj bo samo za gospodo in za bo-; Fant, ki se hoče naročiti na gate. V resnici pa nam je knjiga knjige «Goriške Matice», naj poka-kruh, ki ga potrebujejo, naše duše, di po 2 do 3 cigarete manj na meki ga potrebuje naš razum.	sec, pa bo prihranil 5 lir. En liter	I1U ^
Kdor noče kupovati listov in vina na leto manj, pa je tudi s k o,-1 avtomobil in pričela se je dirka, knjig (ker je revščina) je tako ro 5 lir. In pri nas se še toliko po-! Končno sta detektiva avtomobil do-nespameten kot tisti, ki’ bi rekel; kadi in popije, da se v gostilnah in (tekla. Na njun poziv je šofer usta-
«Ne bom več iedel	ker	ie	revšči-	v tobakarnah nase dežele ne pozna:	vil, nakai sta hotela detektiva zlo-
bom vec jedel,	Ker	je	revsci	dosti kun-	činca Ponovno aretirati. Zločinec je
na». Takih pa m med nami. Če revščine, ram je veuno uosxi KUP | potegnil revolver_ Eden od detektivov
nam je mar telesno življenje, nam e1!6- 10 pa vse zato, nei so. nasijje jmej toliko pričujočnosti duha, mora biti mar stokrat več tudi du- ljudje preveč udam strastem, niso da mu je treščil svojo listnico s tako ševno življenje. Mar smo* upravi- duševno močni, da bi ukazali nadiSjjQ v obraz, da je padel vlomilcu ceni postati samo stroji,	ki	delajo	svoi° voljo, da bi uravnali svoje j	revolver iz roke.^Nato je zbežal Mei-
samo zato, da jedo,	ker	je	v naši	stroške tako, da bi koristili duši	ster v bližnjo hišo. Stekel je po stop-
deželi revščina? Smemo izvršiti in telesu.	na Äo Detektiva'stf urh
s svoiim duševnim živlieniem Žalosten sem se vrnil s Krasa, splezal na streho. Detektiva sta pn
LŽZS	al ta S Pomislite: v vasi, ki je imela, prev,-	k'
Tedenski pregled
ITALIJA IN JUGOSLAVIJA
Lov za zločincem v Berlinu.
Nedavno tega je v Berlinu vzbujal veliko pozornost lov za nekim zločincem. Dva detektiva sta na ulici spoznala nevarnega svedrovca Pavla Meistra, ki ga iščejo oblasti radi cele vrste vlomov. Hotela sta elegantno opravljenega lopova aretirati, toda možakar je skočil z opičjo spretnostjo na neki avtomobil, ki je pridrvel ravno v kritičnem trenutku mimo. Detektiva sta sedla v drug
so hišo obkolili. Tedaj pa je potegnil
Naše duše imajo pravico do živ- lanskim 70 naročnikov «Goriške j ,0p0V drugi revolver ter jel na pre-
Ijenja in tega jim mi moramo dati. Matice»^ je imela lani le še 25; le-Zato naj izgina ta malodušnost in l°s Pai H nlso gotovi, naj se vsak zaveda., da se z neza-1 Kaj pa mislite, ljudje božji?! Ali nimanjem za kulturni napredek naj pustimo naše duše lačne? Pa
pijte in kadite, pa revščina gotove.
ubijamo sami duševno.
«Kje naj vzamem denar, ne pojde iz dežele da se naročim na knjige?» bo vsak	„
trmasto odgovoril na mojo zgor-	Bodimo vendar možje,
njo pridigo. Rekli bodo; «Lepo je.recimo si odločno besedo; urav-govoriti, e, če denarja ni?» Poča- hajmo naše življenje in dajmo naši, sedaj bom jaz nekaj vprašal;Išim dušam male. solnca,!	M.
ganjalce streljati. Ti so mu prav tako odgovoidli s svinčenkami. Dasi je bil Meister skrit za dimnikom, ga Je vendarle zadela ena od krogel, da še je zgrudil. Kljub težki poškodbi
zahajajte še naprej v gostilne in j v, 0Jtep^; ko s0	stražniki ponj,
Novice is vsega sveta
64-
Ljuta borba starikave ženske za letnega rabinca.
Te dni vzbuja v Przemyslu na Poljskem veliko senzacijo romantična dogodivščina, v kateri igra 64-letni radymniski rabinec (židovski duhovnik) Samuel Spira prav čudno vlogo. Spira je živel svoječasno v Ameriki pri svojem sorodniku Cha-jimu Rubinu. Ko je Rubin umrl, je izrazil v svojem testamentu željo, da naj Spira za njegovo vdovo, starikavo Zlato, skrbi. Rabinec, ki je oženjen in oče večih odraslih otrok, je ostal še dalje časa v Rubinovi hiši ter imel z vdovo ljubezensko razmerje, iz katerega se je rodilo dete — vsaj tako trdi Zlata, dočim Spiro taji. Pa naj bo že temu tako ali tako, dejstvo je, da je Zlata starca z grožnjami prisilila, da se je v New Yorku ž njo poročil, nakar se je mož vrnil domov v Radymno. Pred svojim odhodom je moral podpisati Zlati izjavo, da jo vzame, če bi njegova prva žena umrla, k sebi. Kmalu nato je poslala Zlata rabincu ovoj, v katerem se je nahajal strup, s katerim naj bi umoril svojo prvo ženo, ter pismo in fotografija njegovega sinčka. Končno je prispela v Radymno Zlata. Ponudila je Spirovi ženi večji denarni znesek za slučaj, da bi bila pripravljena oditi iz hiše. Ker je grozila rabincu vrhu tega, da ga bo ovadila radi bigamije ter bo zahtevala visoko odškodnino, so jo ovadili radi izsiljevanja. Pri obravnavi se je izkazalo, da so Zlatine trditve glede intimnega razmerja, ki ga je imel rabinec ž njo, po večini plod njene fantazije. Da je ovrgel njeno trditev, da je oče njenega sinčka, je predložil zdravniško spričevalo. Rabinec odločno taji, da bi bil Zlato kdaj tudi le poljubil. Zlata Rubin je bila obsojena radi hudodelstva izsiljevanja pogojno na šest
mesecev ječe, poostrene s posti in trdimi ležišči. Tudi mora vrniti ves
denar, ki ga je izsilila od rabinca in denar ter nakit, ki ga je izsilila od njegovih hčera. Njen zagovornik je priglasil ničnostno pritožbo. Občinstvo je nastopalo proti obtoženki tako grozeče, da jo je morala spremiti iz dvorane močna policijska patrulja.
Borzni slepar.
Na Francoskem je prišla policija na sled sleparijam nekega Rochettea, ki je bil ugleden in težak finančnik. Rochette je bil zajurt, policijo je pa stalo mnogo truda, da je pojasnila način njegovega goljufanja,-
Rochette je bil svoje dni trkač v neki podeželski pisarni in ni znal takrat ne pisati ne brati. Ko mu je zapustil stric nekaj denarja, ga je uporabil za to, da se nauči knjigovodstva, za kar je bil izvrstne glave. Vstopil je v službo neke banke, kjer je s čudovito naglico napredoval. Po treh mesecih je bil že glavni knjigovodja. Ravno toliko časa je preteklo in Ročbette je bil že glavni tajnik. Lepega dne je pa banka likvidirala, Rochette pa jo je prevzel na lasten račun. Šlo mu je pa slabo in pričel je z goljufijami. Radi tega je bil že dosti krat kaznovan. Nova goljufija, ki so jo odkrili in radi katere je nastal velik škandal, mu bo najbrže vzela zlato svobodo za dolgo časa.
Rochette je bil prevajan goljuf. Najprej se mu je posrečilo, da je dobil v svoje roke pet finančnih listov, ki so mn delali reklamo za njegova podjetja, katera pa v resnici niso nikdar obstojala. Istočasno pa je ustanovil po vsej Franciji veliko, število pisaren, ki so dajala ljudem informacije o Rochetteovih «podjetjih» in ponujala delnice v nakup. Dolgo časa je šlo Rochetteu vse po
tako močno z rpkami in nogami, da so ga le s težavo zvezali in odnesli.
Ameriški banditi.
Nedaleč od mesta Pitsburga so banditi razstrelili cesto na dveh mestih ter maskirali jami s smrečjem. Vedeli so namreč, da imata priti mimo dva avtomobila z denarjem za j izplačilo mezd delavcem v bližnjem ' rudniku. Avtomobila sta se res zvrnila v jami. Banditi so odvzeli uradnikom denarne vreče ter jo odkurili s plenom 122.000 dolarjev.
Ruska mreža radiobrzojava
Sovjetska vlada posveča veliko skrb radiobrzojavu. Poročajo, da bo zgradila v nič manj kot 400 manjših krajih in 300 delavskih mestih radip-oddajne postaje. Število sprejemnih aparatov v bolnicah bodo po možnosti pomnožili.
Dosedanje oddajne postaje na Ruskem so: Moskva, Voronež, Kijev, Leningrad, Nižnji-Novgorod, Ivanovo, Harkov, Bogorodsk, Baku, Tiflis, Minsk. Ravnotako bo kmalu tudi Sibirija dobila oddajne postaje.
Zrakoplovni promet na Bolgarskem
Bolgarski ministrski svet je dal «Prvi narodni zrakoplovni družbi» dovoljenje, da sme edino ona vršiti zrakoplovni promet v nojtranjosti države in s sosednimi deželami. S to odločitvijo bolgarskega ministrskega sveta bo najbrže zračni promet na balkanskem polotoku zavzel večji razmah, zlasti ker bo . začela bolgarska družba z obratom že to pomlad.
Koliko km železniške proge je na svetu
Dobrih sto let je, odkar so zgradili na Angleškem, prvo železnico. Danes je v vsej Evropi 279.868 km železniške proge, v Ameriki 640.626 kilometrov, v Aziji 97-710 km, v Afriki 8.555 km, Avstraliji 5.100 kilometrov. Na vsem svetu je razpredene 1,031.859 km železniške proge. To je malone trikratna daljina od zemlje do lune, zato bi se dal napraviti z vsem železniškim omrežjem že tretji tir na luno. Če bi se spravili nad solnce, bi premerili že! enoi štirinajstinko razdalje med najni in solncem.
Rimski «Giornale d.Tfalia» je prinesel pretekli petek senzacijonalne vesti o vojnih pripravah Jugoslavije, ki so baje naperjene proti Albaniji in tako posredno proti. Italiji. Na evropsko politiko je lo učinkovalo jako razburljivo. Te vesti so prišle listu «Giornale d.Ttalia» iz Beograda. Jugoslavija se po teh vesteh mrzlično pripravlja na vojno. Na albanski in italijanski meji združuje vojaške čete, vzdolž albanske meje se izvr-vršujejo utrdbena dela. Jugosloven-ski generalni štab dela noč in dan pod kraljevim osebnim vodstvom. Obenem pa pripravlja Jugoslavija v Albaniji vstajo, da vrže Ahmed-Zc-gov režim. Nemiri, ki bi tako nastali, bi upravičili Jugoslavijo, da intervenira. Italija, ki je sklenila z Albanijo znani tiranski pakt, bi. na njegovi podlagi bila prisiljena nastopiti v Albaniji.
Ta odkritja, če jih smemo tako imenovati, so vznemirila evropske politike. Jasno je, da bi radi teh dogodkov moglo priti do spora, v katerem bi tekla kri, če bi ne vladal pri vodilnih možeh obeh držav duh spravljivosti in miru. Francija, ki je moralna zaveznica Jugoslavije, je predlagala, naj pride spor pred Družbo narodov. Tega pa Italija noče. Anglija se je postavila na stran Italije.
Lahko bi prišlo do nadaljnih za-pletljajev, toda med tem je podal jugoslovanski zunanji minister dr. Perič v narodni skupščini daljše poročilo o zunanjepolitičnem položaju. V svojem govoru se je dotaknil razmerja do Italije in vesti o pretveznih vojnih pripravah Jugoslavije. Dejal je, da temelji politika jugoslavenske kraljevine napram Italiji na iskreni želji po dobrem sodelovanju in prijateljskih odnošajih. In vsa jugoslavenska zunanja politika je bila usmerjena v tem pravcu. Zvesta načelu: «Balkan balkanskim narodom!» je jugoslavenska država z najboljšo voljo pomagala pri ureditvi albanskih razmer, ker je od tega odvisen mir na Balkanu. V svojem nadalj-nem govoru je dr. Perič odločno zanikal, da bi bile resnične vznemirljive vesti o jugoslovenskih vojnih pripravah. Jugoslavija je pripravljena podvreči se kontroli medza-I vezniških vojaških strokovnjakov, da ! doženejo, ali je Jugoslavija prekoračila meje normalne državne obrambe.
Zlasti te zadnje besede, ki pozivajo, naj se druge države prepričajo o miroljubnosti jugoslovenske kraljevine, niso zgrešile svojega namena. Evropski politiki so prepričani, da se bo spor med Jugoslavijo in Italijo poravnal mirnim, diplomatskim potom. O kaki vojni nevarnosti ni govora. Odgovornosti nove vojne v sedanjem času, ko je še v živem spominu svetovna vojna, si noče in ne bo naprtila nobena država.
Da je spor na najboljši poti poravnave, priča pomirljivo pisanje listov.
Spomnite se „Šol. društva“!
KITAJSKA
Boji pred šangajem in prodiranje kantonske armade je bilo nekaj časa radi slabega vremena otežkočeno. Komaj pa je dež ponehal, so kitajski nacijonalisti nadaljevali svojo ofenzivo proti šangaju. Jasno je bilo, da je bil padec Šangaja samo še vprašanje časa, ker so bili branitelji Šau-gaja že obupani in v resnici niso vedeli, komu naj prinese obramba tega mesta korist. Kitajcem samim gotovo ne. Te 'zavesti in pa širjanja gesla «Kitajska Kitajcem», niso mogli zatreti med šangajskimi branilci niti generali, plačani in podpihovani od zunanjih velesil.
Tako je bilo nujno, da Šangaj pade in se tako znova dokaže resnica, da misli o narodni samoodločbi ne more zatreti ne top, ne tuj denar. Šangaj je padel. Kantonski nacijonalisti so vkorakali v kitajski del mesta. V evropskih koncesijah vlada mir.
Zavzetje šangaja po kitajskih na-cijonalistih je velikega pomena. S tem je zmagalo, kakor rečeno, geslo «Kitajska Kitajcem!».
Nadaljni dogodki na vzhodu se bodo mogli razviti samo v prilog Kitajcev.
DNEVNE NOVICE
De Pinedov polet.
De Pinedo je nadaljeval iz Buenos Airesa pot v notranjost Južne Amerike. Posetil je glavne kraje južnoameriških držav. Sedaj je prispel v braziljsko mesto Para in se tako zopet približal Atlantskemu oceanu. Od tu bo nadaljeval pot vzdolž vzhodne obale proti Severni Ameriki.
Anfisa.
Vojna nas vse je bolj seznanila in sprijaznila z Rusijo. Poprej smo se za matuško Rusijo navduševali, ne da bi jo po lastnih skušnjah poznali. Sedaj pa, ko so jo tisočeri naši ujetniki prehodili, pa bo igra Anfisa, ruskega pisatelja Andrejeva!, še bolj privabila naše ljudstvo, ker bo našlo v njej marsikaj, kar ga bo spominjalo na široko rusko dušo. V soboto zvečer in v nedeljo popoldne točno o.b pol štirih radi onih okoličanov, ki se morajo vrniti z vlaki, se bo predstavljalo to velezanimivo delo v Trgovskem domu v Gorici.
O knjigah.
Marsikdo, ki letos pristopa prvič kot član k «Goriški Matici», bi rad vedel, ali bi lahko še kupil prvi snopič Bačarjjeve zdravniške knjige. Seveda jo dobe proti malemu plačilu vsi oni naročniki Gor .riške Matice», ki se letos naroče na knjige za leto 1928.
Amerikanci.
Človeku se zdi, da se je naših ljudi polotila izseljeniška strast. Skoraj vsi bi šli radi v svet, kjer je bogastvo, kjer ne manjka dela ne denarja. Tako misli dosti naših ljudi in nekaj se jih že pripravlja na pot, ne da bi imeli v novi deželi prijatelje, ki bi jim poskrbeli delo in pošten zaslužek.
Mladina je sploh lahkomiselna in drvi v svet brez pomisleka. Kdor je mlad in močan, misli, da mu sreča ne more izostati. Je že prav, da človek ima zaupanje vase, a poleg zaupanja mora tudi računati z vsem mogočem. Ako je v bližini doma, ko je strgan in lačen, brez zaslužka, jo vsaj lahko primaha peš domov. A iz daljne tujine? Izza morja? — Treba je računati na to: kdor nima dobljenega dela, bogve, če ga sploh dobi. In kakšnega? Lahko pade brezvestnim izkoriščevalcem v roke in potem bo vedel, kaj se pravi iti v svet brez delovne pogodbe. Malo je onih srečnih, ki pridejo brez vsake pogodbe, a vseeno dobijo dober zaslužek. Teh je prav malo in na slepo srečo pameten človek ne sme računati.
Mnogo onih, ki se pripravljajo na pot, bi lahko dobilo kruh v domovini. Treba bi se bilo lotiti z vso resnostjo zboljšanja našega gospodarstva, pustiti ono staro pravilo: «Tako je delal moj oče in tako bom delal tudi jaz.» Treba je računati, da zemlja nam ne bo dala več kot bo imela, ker tudi ona se slednjič mora izčrpati. Človek skrbi, da mu je želodec poln, a zemlji naj bi zadostovalo gnojenje s hlevskim gnojem in še to, često, prav uborno. Treba bi bilo, da bi se naši ljudje zanimali za umetna gnojila in, čeprav so dvomljivci, imajo sedaj lepo priložnost opazovati na lastne oči poizkusna polja. Ko bodo uvideli uspehe, naj tudi sami poizkušajo in videli bodo, da naša zemlja preredi lahko še dosti svojih sinov. Seveda potrebna je strokovna izobrazba, katero se pridobi potom gospodarskih časopisov in knjig.
Te vrstice naj veljajo posebno onim možem, ki imajo dom in ženo in male otroke, a hočejo pustiti vse in iti na slepo srečo v tujino. Res, lahko je, da so že zadolženi, a kje pa bodo dobili denar za preko morja? Treba se bo zopet zadolžiti! Dolg na dolg in vrh vsega se lov za službo. Naj ta izpodleti, dolg se še nakopiči in mesto pomagati domu in svojim, se jih še bolj potisne v revščino. Očetje, premislite vse to pred-no se odpravite na pot! Dolg se lahko napravi, a poplačati ga je težko. Pazite, da ne prinesete mesto rešitve popolno propast vašim domovom.
Res, trda prede po slabih letinah, a upati moramo, da za slabimi pridejo tudi dobre. Držite se rojstne grude, obdelujte jo z ljubeznijo in skrbjo in videli boste, da se lahko doma preživi mnogo onih, ki jih mika v svet — za slepo srečo.
Marko.
«Naš glas»
Izdajatelji «Našega glasa» so dosegli svoj cilj. Marčna številka nam kaže, da je uredništvo izpolnilo svojo obljubo, ko je napovedalo družinsko glasilo. V sedanjem pomanjkanju čtiva, ga ne moremo dovolj priporočati.
Naroča se «Naš glas» na naslov: Trieste, casella postale 348. Letna na* ročnina 16 lir.
Naši železničarji
iz pokrajine Gampobasso pošiljajo srčne pozdrave svojim staršem, bratom, sestram, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem čitateljem «Novic». Pravijo, da je nekaj tovarišev železničarjev zapustilo pokrajino Gampobasso in da so odšli v Como. Vsem tem želijo na novem mestu obilo sreče in jih prosijo, naj bi sporočili, kako se jim godi.
Vsem voščijo vesele velikonočne praznike! — Rojc Iv. - Podgorje; Her-vatin Iv. - Buzet; Širca Jos., Rojc Jos. - Praproče.
vejših del. Na drugi strani pa tudi med ljudmi samimi ne opažamo one težnje po izpopolnjevanju te obrti. Čipkarice kakor tudi čipkarji (t. j. moški, ki se tudi ukvarjajo s to-le obrtjo, seveda ne v taki meri, kakor dekleta), bi morali sami izbirati novejša umetna dela, ki najdejo tudi prej pot na trg. Danes se za čipke uporablja tudi preslaba nit, kar seveda čipkam mnogo škoduje. Pravo in dobro nit pa je menda zelo težko dobiti. Čipke potem prodajajo posamezne prodajalke, in se razume, da imajo glavni dobiček od vse obrti ravno te in ne čipkarice same.
Razen teh vzrokov so potem še drugi, ki so vsi bolj notranjega in bistvenega pomena. Naj omenimo samo trg, konkurenco itd. Pa tudi tu bi se dalo in moralo mnogo zboljšati, predvsem z zvezo čipkaric. Toda o tem pozneje in bolj na drobno.
Najbolj razvito čipkarstvo je v Cerknem samem in bližnji okolici. Cerkno ima tudi čipkarsko šolo. Razen tega pa ta obrt cvete tudi po drugih vaseh, predvsem na Bukovem in v Šebreljah.
Še ena ugotovitev: mogoče bo kdo rekel, da se vsi ti vzroki ne dajo odpraviti. — Za vse niti ne trdimo. Gotovo pa je, da bi se dalo mnogo in obilo zboljšati. S tem pa bi se mnogo koristilo tudi našim revnim kmečkim domovom.
KADAR VABIŠ NA KRST
ali praznuješ ženitovanje, kadar obhajaš god ali rojstni dan, ali kadarkoli sploh vabiš goste v tvojo hišo,vedno jih boš dobro postregla, ako jim serviraš izborne testenine PEKATETE, zanesljivo prave v 1/2 kg originalnih zavojih.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
IZ TOLMINSKEGA.
Še o novih Amerikancih.
Je pač to eden najbolj važnih problemov na Tolminskem. V dokaz tega naj služi samo število fantov, ki se mislijo izseliti, katero je zadnje čase narastlo celo na 44. To število nam dokazuje, da tu ne gre več za slučaj, ampak za celo množico, ki misli zapustiti svojo domovino. Naj izrečemo na tem mestu še par besed, in to v sporazumljenje z našimi fanti. Priznati moramo, da so med vami taki, ki lahko upajo na boljšo bodočnost v Ameriki. Vemo, da primanjkuje dela, katerega si ne more preskrbeti tudi najbolj delavna roka. Tem pač ne moremo odsvetovati nameravane izselitve. Vendar pa so tudi tudi tu gotovi pomisleki, ki bi lahko marsikoga zadržali. So pa tudi ljudje, katerim se navsezadnje ne godi ravno slabo, med temi nekateri poročeni in sinovi, ki bodo enkrat imeli tudi doma svoje posestvo, in vendar hočejo zapustiti svojo zemljo. Ne vemo, iz kakega vzroka in čemu? Ni mogoče v tem nekoliko pohlepa, kateremu hočejo zadostiti? In vendar so v tej ekspediciji, ki odide 5. aprila, tudi taki. še hujše! So med vami tudi taki, katerim delo smrdi in si želijo pridobiti denarja na lažji način. Zato se jim zdi Amerika nekaka obljubljena dežela. — Mi v resnici ne vemo, po kaj gredo v Ameriko in kaj od
nje pričakujejo. Mi se čudimo, da se ne bojijo razočaranja. — Toliko v sporazumljenje z našimi fanti, ker jim ni prav, da se o njih piše po časopisih! Za konec pa jim še kličemo:
Naša zemlja ni revna — le trda je, zato mora biti trd tudi on, ki na njej biva! Amerika pa je dežela sanj, ki se le včasih uresničijo!
IZ CERKLJANSKEGA.
Tudi mi bi lahko stokali o slabem gospodarskem stanju. Toda to ni več potrebno — saj se je o tem že dovolj pisalo. Tudi mi občutimo, kakor ves naš narod, ono gospodarsko krizo, ki nam dela toliko skrbi in preglavic. Preveč je izdatkov (davkov) in premalo dohodkov; povrhu pa še slabe letine in povodnji.
Zato si naše ljudstvo išče nadomestila na drugih straneh. Ena taka bi bile idrijske čipke. Že dolgo je, odkar se je ta obrt priselila k nam iz Idrije. Njenega razvoja po naših vaseh ne bomo zasledovali, le toliko naj omenimo, da je sledil onemu v Idriji in da se je po njem ravnal. Seveda one popolnosti ni dosegel, ker pri nas nismo imeli nobenih strokovnjakinj in nam navadno ni šlo za lepa umetniška dela, pač pa za zaslužek.
In kakor je sedaj v Idriji nastopila nekaka kriza na tem polju, tako tudi mi opažamo isto. Vzrokov je nebroj. Predvsem nam manjka pravih strokovnjakov, ki naj bi nas naučili no-
PODBRDO.
Pri cesti je zaposlenih precej delavcev, a delo napreduje vseeno le počasi vsled slabega vremena. Navadni delavci zaslužijo na uro od 1.50 do 1.70 lir, zidarji 2.50, vozniki pa okoli 5 lir.
Pust smo pokopali po stari navadi. Oplaknili smo ga namreč v vinu in zabelili s plesom. To sta dve stvari, brez katerih ni življenja. Tako je vsaj mišljenje večine naših ljudi. Pijejo ga do zadnjega, dokler imajo kaj v žepu. — Res, žalostno je videti pijano mladino. Komaj težko prisluži nekaj denarja, že ga zapravi z vinom in kvartarni. Tudi se opaža med našo mladino malo zanimanja za či-j tanje. Dobro potrjujejo to polne go-1 stilne.
Mladina, pomisli, da življenje zahteva resnosti. Pusti pri miru kvarte in vino, nauči se kaj prihraniti za slabše čase. — Kdor hoče kaj imeti in v resnici nekaj veljati, naj ne posnema pijancev, ker pijanec ima veljavo samo pri pijancih in še tu le dokler ima denar, da daje za vino.
IZ BRD.
Potrebne goveje zavarovalnice
Pogoste so pri nas, posebno v zapadnih Brdih, nesreče pri živini. Ka-I ko veliko škodo pretrpi posamezen j posestnik, kadar ob takih nesrečah i pride ob svoje živinče, si je lahko misliti. Naj mu pogine vol ali pa t krava, to silno pretrese njegovo go-; spodarsko stanje.
j V raznih krajih naše dežele so spo-[ znali te težave in nevarnosti kmečke-1 ga stanu in so iskali pomoči. Usta-; novili so čisto priproste kmečke za-; varovalnice za govejo živino. Vsak izmed njih plača gotovo malo svoto mesečno, in v.slučaju bolezni ali nesreče dobi izplačano gotovo odškod-1 nino. Seveda so tudi pravila tako sestavljena, da se izključijo slučaji in poizkusi sleparstva, kot se je dogajalo pred vojno v neki zavarovalnici ravno tu v naših krajih.
Vinska kriza
Ta nas tare kar naprej. Še ono malo vina, ki smo ga pridelali, ne moremo oddati po pravi ceni. Vedno bolj in bolj sprevidevamo, da naše sicer izvrstno vino le s težavo konkurira s cenenim italijanskim, katerega kupujejo gostilničarji na deželi v vedno večji meri ter ga režejo ali pa celo tudi ne z našim vinom.
Večji posestniki so zasadili le]>o urejene breskove sadovnjake. Manjši ! jih posnemajo kolikor je v njihovi moči. Dobe se pa seveda možje zastarelih nazorov, ki hočejo še vedno vztrajati pri starem. Koliko časa bodo vzdržali, je pa veliko vprašanje.
Sindikati in kolonske pogodbe.
Ustanovil se je zadnje dni sindikat posestnikov in sedaj se bodo pri-
čela pogajanja med kolonskim in posestniškim sindikatom za sestavo nove kolonske pogodbe. Kolonom je bilo dano upanje, da se bodo dosegli, ako ne še boljši, pa vsaj isti pogoji, kot so jih dosegle one organizacije, ki so sklenile sedaj potekajočo pogodbo. Seveda pa raste tudi odpor od nasprotne strani in bo sklepanje nove pogodbe moralo prestati mučna pogajanja,
IZ TGMAŽEVICE NA KRASU.
Čudne stvari se gode pri nas. Naše j društvo «Napredek», ki smo ga sku-I šali obuditi k življenju, je moralo ! zopet prekiniti s svojim delovanjem.
: Knjige in note odnešene, odborniki so morali v Komen in so po 18 urah bili odpuščeni. Se razume, da imajo , pri tem nekateri domačini prste vmes. Kljub temu ne obupujemo in jadramo neustrašeno naprej!
IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU.
Kot po vsej naši ožji domovini, se je tudi pri nas pojavila izseljeniška bolezen ali potreba po izseljevanju. Že pred nekaj leti so se nekateri naši kamnoseki podali v Dardanele na Turško, ki so se pa že skoro vsi vrnili. Drugi so šli v Francijo, nekaj celo v Ameriko. Po dolgem gospodarsko obupnem presledku je izgledalo, da gre položaj našega kamnoseka na boljše. Vsa kamnoseška podjetja so zopet začela z delom, seveda v mnogo manjšem obsegu kot pred vojno in vsekakor tvegano: bo šlo? ne bo šlo?
To bi bilo nekako povojno životarenje kamnoseške obrti in kamnosekov samih. Ali to životarenje se je kmalu izprevrglo to zimo v pravo krizo, ko so razna podjetja začela odslavljati našega delavca, in tistim, ki so še ostali, se je, kljub itak že nizki plači, začelo neredno izplačevati težko zasluženi denar. To se pa še danes godi. Ne pomisli se pa pri tem, da je kamnosek odvisen le od svojega dela in ima doma družino, ki pričakuje, da prinese koncem tedna svojo plačo. Ž njo morajo plačati tudi najemnino, ker drugače jih vrže gospodar na cesto.
In tako dozoreva pri nas vprašanje izseljevanja, kljub temu, da je pred vojno Kriiž preživljal še mnogo tujih delavcev. Deca hoče kruha, ne razume, da je oče brez posla, da ni dobil plače. Pred mesecem so nas zapustili trije domačini, sedaj nam odhajajo spet štirje družinski očetje v daljno Južno Ameriko, za njimi bodo šli otroci in tako se bo izselil rod za rodom. — Križanovič.
ZAGORJE OB PIVKI.
Pomlad je tu, odšel je mraz, prišel je zopet dela čas.
Da, prišel je čas dela. A ne samo telesnega, treba nam je tudi duševnega dela. Naše «Bralno društvo» sicer živi, ampak boleha na malodušnosti. Zato ga je treba ozdraviti in preurediti. Bodimo srčni in delavni, ker čas dela je tu. Pokažimo, da smo res vredni imena mladine in da znamo delati. Med našim ljudstvom je še toliko dela, da ne bi smeli odlašati niti minuto. Toda naše delo mora biti smotreno. Zato se moramo j tesneje okleniti našega društva in ! prirejati sestanke, ki naj bi služili prosveti in zabavi. S tem si bomo na i boljšem duševno, ker se bomo iz-I obraževali in materijelno, ker ne bomo iskali družbe po gostilnah, kjer se le denar zapravlja. Zagorci! Naše i društvo je bilo vedno prvo na gornji i Pivki. Ali naj zdaj zapustimo to mesto in se umaknemo drugim? Ne, nikoli! Če so drugi napredovali, mo-I ramo napredovati mi še bolj in ostati še nadalje na vodilnem mestu. Čas hiti naprej in mi moramo skrbeti, da nas ne najde nepripravljene. Zatorej združimo svoje moči in spravimo se na delo z geslom: «Vse za narod, vse za prosveto!»
Pri nas so se začeli sedaj nekateri zanimati za čebelarstvo. To je zelo j razveseljivo dejstvo, posebno v sedanjih časih, ko raste gospodarska kriza našega ljudstva in so vedno redkejši viri dohodkov. Želeti bi bilo, da se tudi drugi poprimejo te stare kranjske obrti.
i Kar se tiče čitanja knjig in časopisov, smo pri nas lahko zadovoljni, j Dobivamo precej izvodov «Edinosti», j «Novic», «Ženskega sveta» in tudi i «Naš glas» je že začel krožiti po hi-I šah. Lep napredek kaže tudi število j naročnikov knjig «Goriške Matice». Teh je bilo letos 48, a za prihodnje I leto se je to število znatno zvišalo. I Ljudje čim bolj sprevidevajo korist j knjige, vendar so še mnogi, katere bi bilo treba spraviti še do tega spo-! znanja. — Zagorjan.
IZ MAREZIG.
Kmečka roka nam piše: Stariši se neprenehoma pritožujejo čez naše učiteljstvo. Otroci hodijo še precej redno v šolo, toda žalibog se vračajo s prazno glavo domov. Večkrat se dogodi, da imajo samo eno uro pouka na dan in še to urico uporabijo za petje. Večkrat sem opazil, da ob 10. in pol so šli v razred in ob poldvanaj-stih so bili otroci že doma. Zato se obračamo stariši iz Marezig do g. didaktičnega ravnatelja v Kopru s prošnjo, da to stvar uredi, kajti mi moramo krvavo plačati učitelje, od katerih pa imamo malo koristi.
Oče.
BABIČI PRI MAREZIGAH.
Kakor navadno vsako leto o pustnem času, tako se je plesalo tudi letos. Vendar se je letošnji ples nekoliko razlikoval od prejšnjih let. Imamo namreč človeka, za katerega bi bil čas, da bi ga srečala pamet. Ni dovolj, da je razgrajal med mirnimi vaščani, spravil se je nad ubogega lastnega očeta. Vrgel ga je v cestno blato ter začel neusmiljeno pretepati. Da ne bi bilo ljudi, ki so prišli na pomoč, bi očeta ubil! Starčka so odnesli iv posteljo, a nadebudni sin je divjal dalje. Ker se ni mogel maščevati nad očetom, se je spravil nad lastne otroke. Revčki so itak potrti; ker jim je pred kratkim umrla mamica — vzorna žena. In ta človek — če ga lahko tako imenujemo — ima pištolo, strelja kot besen po cestah in gostilnah! Prosimo varnostno oblast, naj naredi temu enkrat konec.
PLAVJE.
Iz mnogo vasi vedno čitamo dopise v dragih nam «Novicah» ali iz naše vasi sploh se nič ne sliši, čeravno bi imeli dovolj pritožb. Pust smo obhajali z vso slovesnostjo, maške-rad in razgrajanja ni manjkalo, gostilna nabito polna vse dni, kakor da drugega nam nič ne manjka. Pri nas imamo pevsko društvo, ki prav dobro uspeva, radujemo se, ko se shajamo in se vežbamo v cerkvenem petju. Lepšega veselja nimamo, kakor da lepo skupaj zapojemo in eden drugega poučimo o poljskih rečeh in varčnosti. Tako nam lepše mine čas, kakor pa da bi po gostilnah kvartali, kar žalibog mnogo naših fantov dela, čeprav imajo dobre glasove za petje. Mladina zdrami se in kreni na pravo pot, sicer bo prepozno!
BOL-OTLICA.
Razmere pri nas so bridke; tudi najbistrejše oko ne more dosti globoko prodreti, da bi odkrilo vse, kar mori dušo in telo ljudstva, ki plaho zre v bodočnost. Nekaterih se je polastila izseljeniška mrzlica. Napravljajo se v Argentinijo, kjer mislijo poiskusiti svojo srečo. Ni priporočljivo iskati sreče v daljni tujini. Naši ljudje imajo pred očmi onih par naših Amerikancev, ki se jim dobro godi. Toda bolje bi morali videti bedo tisočerih, ki jim je bila usoda nemila. Navadno o teh tudi le poredkoma čujemo; kdo se zmeni za reveža? Vsakdo raje pripoveduje in sliši o bogatih in srečnih izseljencih. Tudi pravljic o Indiji Koromandiji imamo polno, kjer se cedi med in mleko. Izseljenci zapišite si za vedno v spomin, da je usoda v tujini devet in devedesetim nemila, a jedva enemu naklonjena. Doma imate svojo streho in grižljaj, ki lahko mirno rečete, da je vaše. Ali bo to v Ameriki, v tujini, ali boste mogli reči z mirno vestjo in pokazati na zemljo, na krov, to je moje? Trezno premislite, predno napravite odločilni korak.
IZ LOKE.
Čitali smo v zadnjih «Novicah» epigram, nam namenjen. Smer popolnoma ponesrečena. Ni zadel nas, temveč naj zadene prizadete. — Vemo dobro, kaj je pust, vemo, kaj je post. Zakaj bi- si ne privoščili nekoliko pravega veselja o pustu? Izrecno po-vdarjam: veselja in ne norenja! — Res je, da so po naši deželi plesi preveč razpaseni, naši vasi pa tega ne očitajte, ker smo bili v tem predpustu ! skoro edini v občini brez plesa. Oklo-basah itd. pa naj vedo vsi čitatelji; «Novic» naslednje: Star je običaj, da, hodijo fantje z muziko po bližnjih j vaseh pobirat jajca, klobase in slanino. Ali je to grdo? Običaj je. — Ker ni bilo v vasi godcev, da bi spremljali fante od hiše do hiše, so fantje sami zapeli pred vsako hišo eno ali drugo narodno pesem. Ali je to slabo? — Z nabranim blagom so fantje naredili večerjo kot zaključek pusta. Ali je proti kakršnimkoli pravilom? Ako pa je kdo od fantov tako zaprtega značaja, da ne pride v fantovsko družbo,
kjer se poje in — zakaj bi tajil, ali je greh? — pije, kjer se razvedri potrt in sključen od rovnice in lopate, mu ni pomoči od naše strani. — Skušaj, dragi pisec, prežvečiti dopis, in vem, da se boš udaril po čelu. Ne fantaziraj, kadar pišeš, temveč uredi svoje misli in jih premišljeno podaj papirju.	Vaški fantje.
m- Zahtevajte samo zdravila
znamke
F. BOLAFFIO-EASTELLflNOVlCii!
IZ RIGMANJ.
19. in 20. sta bila dva krasna, prava pomladanska dneva. Privabila sta v Ricmanje tak naval ljudstva, kakor ga niso Ricmanje še nikdar videle. Računa se, da je bilo v nedeljo v naši vasi od 10 do 12 tisoč ljudi. Eni so prihajali peš, drugi z vlakom, s korijerami, avtomobili in vozovi. Ker je bilo nemogoče, da bi toliko ljudi dobilo zadostno postrežbo, so se zatekali v bližnje vasi. Ljudje so godrnjali. Po vsej pravici. Če bi bile običajne osmice, ne bi gostilničarji radi tega prav nič trpeli. Zadovoljilo bi se ljudi, mi bi razpe-čali naš pridelek in nekaj več tisočakov bi ostalo v vasi. Ker pa imajo nekateri gospodje svoje posebne muhe, moramo na žalost take kaprice občutiti na naši koži.
Kljub tolikemu navalu ljudstva, sta potekla oba dneva mirno, brez neprilik, razen če je izginila kaka denarnica in pa nesreča, ki se je pripetila na «ringlšpilu». To ni prva nesreča v naši vasi.
Cerkev je bila vedno nabito polna vernikov. S petjem si pa nismo naredili časti. Sicer pa živimo v takih
razmerah, da nam ne bodo udeleženci, ki so prišli v Ricmanje, šteli v zlo.
Dal Bog prihodnje leto boljše!
IZ ŽAVELJ PRI TRSTU.
Najlepši zgled solidarnosti in sočustvovanja je pokazalo delavstvo zaposleno pri žaveljski oljarni s tem, da je zbralo 450 lir za sotrpina Ludvika Vodopivec, ki že več časa boleha.
Tako delavstvo, naj živi!
Vprašanja in odgovori
I. K. iz J.:	Sem v službi. Imam
zelo majhno plačo. Kolik je najmanjši dohodek, da me ne obdavčijo?
Odgovor: — V letu 1927 in 1928 se mora imeti letno 1000 lir dohodka, da ga obdavčijo z davkom na premično bogastvo. Od leta 1929 naprej pa 2000 lir letno. Za poljske dohodke (redditi agrari) pa zadostuje L 553.34 dohodka, da kmeta že obdavčijo.
A. T. iz Vr.: Klican sem na davkarijo, da sklenem konkordat za davek na premično bogastvo. Kako naj tam govorim? Ali naj navedem stroške za mojo številno družino?
Odgovor: — Ko boste sklepali konkordat za davek na premično bogastvo, boste seveda morali javiti tudi stroške za Vašo številno družino. Ti stroški se ne odbijejo, ampak ravno tako vračunijo in se Vas bo tudi zato obdačilo.
R. F. iz. D.: Rad bi ustavil eksekucijo davčnega izterjevalca, ker jo smatram nepostavno.
Odgovor. — Napravite rekurz na kolkovni poli za dve liri na finančnega intendanta za ustavitev ekse-k.ucije ter še na navadnem papirju prepis tega rekurza na okrajni davčni urad.
Gospodarske novice
MLEKARSKE ZADRUGE
S tem važnim vprašanjem, ki zadene v živo naše kmetovalce in živinorejce na Krasu in v Istri, se italijanski listi precej časa pečajo. Kakor navadno v vseh vprašanjih, sta se pojavili tudi v tem predmetu dve struji. Prva struja je na stališču: naj se ne pusti več v mesta nobene mlekarice, pač pa naj se ustanove centralne mlekarne, ki bodo mleko sprejemale. Druga struja, zastopana po nekaterih načelnikih občin Istre in Krasa, se je oglasila odločno proti takemu koraku!
Kaj naj rečemo mi k temu vprašanju?
Prizadeto je samo naše ljudstvo, zato je tudi potrebno, da spregovorimo o tem važnem gospodarskem vprašanju par besed.
So razlogi, ki govore v prilog ustanovitvam mlekaren, to je, da bi se za večje kraje, ali za več vasi skupaj — mogoče tudi za celo občino — ustanovile mlekarne, ki bi sprejemale mleko. So pa tudi važni razlogi. ki govore proti temu nameravanemu sklepu. Za ustanovitev mlekaren se zlasti potegujejo zdravstveni uradi in zdravniki. Oni trde, da se s sedanjim načinom razprodaje mleka razširjajo kužne bolezni, ker je premalo snage. Dalje pravijo, da nekatere mlekarice celo mešajo vodo in končno, da prihajajo v mesto ženske, ki nimajo doma živine ne mleka, pač pa samo prekupčujejo in s slabim pokvarjenim mlekom razširjajo bolezni.
Po našem mnenju so to razlogi, ki malo drže! Če ni snage, naj se jo vpelje in prisili! To bi bilo v interesu ljudi samih! Saj imajo sedaj vse občine svoje zdravnike! Če je mleko mešano z vodo, so za to postavljeni komisarji in preizkuševalci. Prekupčevalkam se lahko pride takoj na sled in prepove razprodajo.
Za ustanovitev mlekaren bi bili za nas bolj važni naslednji razlogi:
Radi par litrov mleka morajo naše , uboge žene zgodaj vstajati, romati
I ure in ure iz oddaljenih krajev v j mesto v lepem in grdem vremenu, v j delavnik in praznik. Taka vsakdanja Ipot pa ni združena samo s trudom! Žena, ki gre z mlekom v mesto, pusti celo hišo in otroke po večini same, brez varstva, včasih tudi bolne. Otroci se potepajo, lačni, umazani, raztrgani. Zguba, ki jo trpe matere z zanemarjanjem. otrok, je ogromna in maščevalna. Taki otroci so pomilovanja vredni. Le poglejmo v take hiše! Ko bi mati ostajala doma, skrbela za red in snago v hiši, skrbela, da dobijo otroci in družina v pravem času tečno hrano, da se otroci uče, tedaj bi bila ta korist mnogo, mnogo večja, kakor tista, ki se jo dobi pri par litrih mleka. Ako ti taka žena naredi po 5 do 10 ur ceste na dan, ali je mogoče, da posveti svoje moči hiši in družini? Gotovo ne, ker človek ni stroj! Trudna prihaja iz mesta, mora tudi ona počivati, in tako vidimo, da je družina po večini brez prave gospodinje!
Iz teh in pa še iz drugih važnih razlogov, ki jih nočemo tukaj navajati, bi mi toplo priporočali ustanovitev centralnih mlekaren za posamezne kraje ali občine. Gospodinje bi doma oddajale mleko, njim bi ne bilo treba romati okrog in bi lahko posvečale večjo skrb družini, otrokom in gospodarstvu.
Edino en razlog imamo in eno skrb, ki govori proti ustanovitvi mleka-rsn, in to je gospodarske stanje našega kmeta.
Danes je gospodarski položaj obupen! Kmet je tako obremenjen z raznimi davki in dokladami, da se ne more več gibati. Ustanovitev takih centralnih mlekaren bi pa bilo zopet ogromno breme! Če si upajo naši kmetovalci in živinorejci prenesti tako breme, bi na vsak način bilo njim v veliko gospodarsko korist!
ZATIRAJMO PLEVEL!
Plevel imenujemo vse tiste rastline, katerih ne maramo na njivah! Plevelne rastline škodujejo kmetijskim rastlinam, ker jim kradejo živež in jemljejo prostor, svetlobo in toploto. Po plevelu se prenašajo tudi razne bolezni. Plevelne rastline razločujemo v eno, dve in večletne. Eno in nvoletni plevel se razploduje in množi s semenom, večletni plevel pa s semenom in po koreninah in čebulah. Lahko je tedaj razumeti, zakaj je večletni plevel bolj škodljiv in nevaren, kakor plevel, ki se širi samo s semenom. Skrbeti moramo tedaj, da imamo z dobrim delom čiste njive. Kakor znano, stane pletev veliko trudi in stroškov!
Plevela se varujemo s setvijo čistega semena in uporabo gnoja, v katerem ni plevela.
Kdor seje plevel, žanje plevel. Kdor nastelje živini s plevelom, ali kdor meče plevel na gnoj, tudi ta seje plevel na njive. Saj se na ta način zaseje plevel, ako dajemo živini krmo, v kateri je kaj plevelnega semena. Iz želodca pride v gnoj, z gnojem pa zopet v zemljo.
Po nekaterih krajih je zemlja bolj plevelna, kakor po drugih. Kjer je zemlja bolj težka in travorodna, podnebje pa vlažno, tam je navadno več plevela. V takih krajih moramo še posebno gledati na to, da se iznebimo nadležnega plevela.
Plevel pa zatremo:
1.	s pletvijo, posebno, da ga izru-jemo pred cvetjem, predno dozori. Pleti je treba ob suhem vremenu. Zemljo je dobro otresti od korenin, plevel pa naj se posuši in zažge.
2.	z okopavanjem. Rastline okopavamo v prvi vrsti radi tega, da ra-^ hljamo zemljo, v drugi vrsti pa tudi radi tega, da zatiramo plevel.
3.	z osipavanjem ali ogrebanjem rastlin. Tudi pri tem delu se poruje mnogo plevela.
4.	z globokim oranjem in sploh z dobrim obdelovanjem zemlje. Globoko podorana plevelna zrnja ne morejo iskaliti in sčasoma zginejo.
Čista njiva, brez plevela, je najboljše izpričevalo pridnega kmetovalca.
Čebelarji!
Vse čebelarske potrebščine, kovinske dele. za A. Žnideršičeve panje in satnice dobite v zalog;! pri
Tržaški kmetijski družbi v Trstu, via Tcrre bianea 19.
Si naročen na „Novice“?

Da postane vedno bolj znano naše izvrstno
’lino di China e ferro“
pripravljeno iz pristnega španskega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L 2. — Originalna ste-
klenica
s/5 litrska L
Elisire di China
zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja.
. . L 6.—
Originalna steklenica Steklenica - vzorec .
L 2*50
GLYKOL PRSNI SIRUP
iO	L 7.50
SMILAJOD
L 8.50
L. 11.-
Želodčne kaplje sv. Antona
Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje.
Stekleničica......L 4,50
Lekarna Caslellanovich Ali’ Alabarda, Trst
Via dei Giuliani štev. 42, Sv. Jakob
Lastnik F. BOLAFFIO
Angleško konsunino zadružništvo v letu 1925
Brez dolgih uvc.dov in prepričevalnih besed hočem napisati nekaj številk, da bodo te povedale kako je ukoreninjeno in narašča zadružništvo na Angleškem.
Leta 1925 je imela Zveza zadrug v Manchester-ju 1420 članic, pri katerih je obrat naraste! v primeri z letom 1924 za 14 milijonov šter-lingo.v.
Vse zadruge imajo 4,960.883 članov; uslužbencev v svojih podjetjih pa 204.366.
Vplačanih deležev je 97,793.229 Sterling, glavnica 67,182.132 sterling, rezervni sklad 15,455.051 sterling, dobiček.23,211.134 Sterling.
Zraven zgoraj omenjene Zveze obstojajo še druge, a tu naj omenim samo še društva za nabavo blaga na debelo.
Teh društev je troje: angleško dobavlja blago 1171 zadrugam, škotsko dobavlja blagci 265 zadrugam, irsko pa dobavlja blago 588 zadrugam.
Iz teh številk lahko spoznamo, da si zadružna misel osvaja svet.
IZBOHEN MEHANIK za popravilo raznovrstnih strojev, težkih avtomobilov pride pod ugodnimi pogoji na dom. Naslov pri upravi «Novic».
poslinita in Unica
registr. zadruga z neomejeno zavezo
v Barkovljah
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje
PO 6%
Vloge so zajamčene z nad desetmili-jonsko vrednostjo v nepremičninah.
Uradne ure: 8.—12. in 14,—18.
v Bgrkovljaii, Viele Regine Eiens 37
Ne hranite denarja doma ?
□ □
□
□
□
□
□
□
Milan Katin
Rasno
Kmetovalec in ptice.
Kmet ima marsikaterega prijatelja, ki zanj niti ne ve, ali pa ga v svoji slepoti preganja,. V mislih imam ptice, ki jim kmetovalec še danes ni preveč naklonjen. Samo tistih par zrn žita, ki mu jih ptice morda mimogrede pokradejo poleti, mu leži na srcu, ne vidi pa stotine in stotine črvov in drugih večjih škodljivcev, ki razjedajo rastlinam korenine, liste, cvet in sadove in katere ptice z vso vnemo preganjajo.
Taka požre na, pr. sova ogromno miši in drugega nočnega mrčesa, detel je strahovalec lubadarjev in gosenic, pa hroščev, ki rijejo po lesu in ga uničujejo. Vrana pobira iz zemlje črve in gosenice, prav tako tudi prepelica in jerebica. Kukavica se odlikuje po svojem nee.bčutnem želodcu, ki vse prenese. Žre namreč razne bodeče in kosmate gosenice, ki jih druge ne morejo. Saj si je splošno priborila kukavica prvenstvo želodcev, znana je rečenica «kukavičji želodec», ki pomeni zdrav in močan želodec.
Kos je specialist za polže, drozg uniči vsako leto naravnost milijonsko število mrčesa. Škorec je po svoji požrešnosti drozgu podoben, le da, mu še posebno dopa-dejo kobilice, ki so zanj slaščica.
Vrabec! Še najmanj priljubljen pri našem kmetu, zapisan, je naravnost kot tat in hud škodljivec. Ne bom ga zagovarjal, grešno dušo, priznati pa je, da naredi tudi obilo koristi, zlasti v času ko> pita mladiče. Žre črve, hrošče, muhe in mušice, obade itd. Gnezdo vrabcev uniči nič manj kot 400 žuželk na dan. Za gnezdo strežičev ali kra-Ijičkov je treba dnevno 156 gosenic. V lastovičinem želodcu najde prostor kar 540 zastopnikov mrče-ša. Dvajset pastiric ali tresnrepk očisti njivo žita, ki je napadena od črnega žužka, popolnoma. Izra-čunjeno je, da uniči vsak črni žužek nič manj kot 92 zrn žita.
Na Dunaju nočejo Židov
To so praktično in nazorno pokazali te dni dunajski dijaki, ki so pometali vse židovske slušatelje iz univerze na cesto. Seveda se je godilo dokaj slabo tudi tistim tujim dijakom, ki so jih Dunajčani, sodeč morda po njihovem krivem, judovskem nosu, zamenili za Jude.	_____
LISTNICA UREDNIŠTVA
Franc Tul, Mačkolje:	Dopisa v
taki obliki, kot ste ga nam poslali, ne moremo priobčiti. Sicer pa Vam preostajajo še druga pravna sredstva in pota, da se ubranite lažnikov in .omadeževalcev spomina Vaših dragih..
trgovina jestvin in kolonijalnega blaga na debelo in drobno
POSTOJNA
□	?rva Parna pekarna. Porcelan.
□	Železnina. Zastopstvo petro-E leja, kvasa ter PORTLAND- —
□	CEMENTA. Točna postrežba. ^
□□□□□□□□gil.DDDDDDPDD
IVAN KERŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebšiine
iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd.-- CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA 3. miOVANNI Št. 1
1
res POSTOJNA SS2
*♦♦♦
Notranje bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
Ceno češko posteljno perje
1 kg: belo puljenoL25 boljše L 32,— mehko L 40.-, 48,- in 55.-boljša vrsta L 65 in 75 Puh L 115.— Pošiljalve carine in poštnine prosto po povzetju od L 75. naprej. Vzorci brezplačno. Vrnitev in zamenjava dovoljena.
BENEDIKT SACHSEL. 237 Plzno-Liobes št. 8 (Češko)
Odgovorni urednik: JANKO RUNTIC.
Wlsiroyas! HiruB» z smejasim »oroihen
uraduje v svoji lastni hiši ušks Torrg bianeg 19, i. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
p@ 4%
ve;je in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Ha razpolago varnostne ceüce (safejj
građo? or? za ztraoke ođ 8 vs -13,18-18
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon žtv. 25-67.
NoJsMii Umih. denarni zavod
Cevi jamica Forcessln
Oblikovana na msdnsrodni msta«! t Osnovi z „Diploma dl gran prsmio"
VRST - ¥ia Giuseppe Capri» Štev. S pri Sv. Jako&u ■ TRST
Kdor išče obuvalo ceud a vendar lepo, ta ho pomislil malo, ne kupil kar na siepo 1
In šel bo k .FÜRCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
Vedež” za leto 1927
£
K
je izšel

ZDRAVNIK
D1 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v It. Petru na Krasu
In ordinira
irKanaM Hiši od 9-12 In od 13-15
anBCsaoooaaoaoeiaooaoBoagnaong


Kmetijski stroji
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti,
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raifinerla 7.
Telefon 44-39.
Zobozdravnik

a a
j
3 3 3 3 3 □ a r
3
O 3 3 3
a a a
3 T
3 3
a
3
□ a
□aaaaaaaaaaaaaaaDaaaaaaaaaab
sprejema
o SORICI na Travniku 5
II. nadstropje
Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki g
ordinira v TRSTU
Via Imbrlanl 16/111. (pra| Via i. Gioiannl) od 9—12 in od 3—7 ure
JAKOB BEVC - TRST
n
urarna in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
H ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi

,HUNDL0S‘ šivalni stroji
„čidricke“
dvokolesa, motorini „FlAM“ in belgijske puške se vdobe le pri
Josipu Kerševaniju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA