Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. ----- Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Emetoyalee" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s priiogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na strani 8 gld . na iji strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večili naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Wallflschgasse Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. .MIF.EFKBMM ntlESIS; Obseg: t Cesarjevi« Eudolf. — Perutninstvo. — Semenski krompir. — Kov stroj za robkanje turščiee. — Kdaj je najbolje les sekati? Razne reči. — Vprašanje in odgovori. — Gospodarske novice. — Inserati. f Cesarjevič Rudolf. fesreča, katero komaj pojmimo, zadela je s smrtjo našega ljubljenega in nadepol-nega cesarjeviča visoko cesarsko obitel in ž njo domovino ter narode. V najmanjši oddaljeni gorski vasici ni srca, ki bi ne čutilo bolesti o nenadomestni izgubi! Vsaj pa tudi nima noben stan toliko vzroka tugovati nad to izgubo, kolikor kmetski, ker ta je ravno vsled posesti najtrdneje povezan z domovinsko vezjo, on je korenina narodnemu deblu, ki oddaja svoje snovi meščanskemu življu, ter je tako najmočnejša podloga človeški družbi. Poleg pridnosti in varčnosti je naravoslovna veda edina podloga kmetijskemu napredku. Ako imamo v čislili visoko izobraženost umrlega cesarjeviča ravno v tej stroki človeške vede, ki je bila taka, kakeršne ni še nikdar imel noben prestolonaslednik, potem si šele moremo misliti, kako velik zaščitnik kmetskega stanu bi bil kedaj postal cesarjevič na prestolu svojih očetov, in to tem bolj, ker je vsled visoke modrosti svojega cesarskega očeta moral poslušati v svoji mladosti poseben kmetijski tečaj, _ in ker mu je bilo bivanje v prosti naravi najslajše razvedrilo o počitku od svojih obilih dolžnosti. In kdo se ne spomina lepih besed, katere je govoril dvajsetletni cesarjevič ob srebrni poroki premilega našega vladarja, ko so se zbrali zastopniki kmetijskega stanu in kmetijskih društev 1. 1879. na Dunaji, da čestitajo ljubljenemu vladarju svojemu. Predsednik goriškega e. kr. kmetijskega društva grof Coronini poudarjal je v svojem * Š&K - —Asi ŠJ^Š&Ss^vS\ \ h- • nagovoru do cesarjeviča, ,,da je kmetijstvo najvažnejši temelj nravnostnemn, družbenemu in državnemu redu, da je kmetijski stan tisti, ki sestavlja države in jih ohranjuje, in da je on tist, ki plete najlepšo vez, vez ljubezni do domovine." Na ta nagovor rekel je cesarjevič: Jaz poznam pomen kmet jstva za Avstrijo ter važnost in poklic kmetijskih društev za našo lepo domovino v vseh njenih delih Z veseljem in ponosom hočem biti tolmač Vaših čutov pred prestolom In danes je mrtvo to blago, za naravo in vedo toliko vneto srce, in na naših ustnih bere se le ena želja: Bog ohrani in obvaruj še mnogo let ljubljenega našega vladarja, da z modro roko pomaga usodi naše domovine, katere moč in sreča sta v taki tesni zvezi z uspehom kmetijstva. Perutninstvo. Spisnje Josip Lenarčič. II. V zadnji številki „Kinetovalčevi" smo pod tem naslovom govorili o perutninstvu v obče, danes pa si uso-jamo častite čitatelje opozarjati na razne podrobnosti. Bodi mi torej dovoljeno pisati najprej o raznih vrstah perutninstva, katero hočemo razdeliti v 3 vrste, namreč: I. v rejo kokoši in njih sorodnikov, II. „ „ vodnih ptic, III. „ „ golobov. Ker je le prvi dve vrsti v poštev jemati, ako se oziramo na korist perutninstva, zato bodemo le govorili o njiju. Golobja reja je le prijetna zabava, katera le redkokedaj donaša kaj dobička. I. Kokoši in njih sorodnike delimo: 1.) v prave kokoši, 2.) v pure, 3. v papigatke (Perlhiihner), 4.) v pave, 5.) v fazane, 6.) v razne poljske kokoši. II. Vodne ptice delimo: 1.) v race, 2.) v gosi, 3.) v lobode. Vsak pododdelek ima toliko zastopnikov, da bi porabil preobilo prostora, ako bi hotel vsakega posebe opisovati, tudi bi sigurno častitim čitateljem prehitro zmanjkalo potrpljenja. Hočemo se torej držati le glavnih zastopnikov, kateri bolj ali manj izražajo tudi lastnosti svojih bližnjih sorodnikov. 1. Prave kokoši. Pri razdelitvi pravih kokoši na razna plemena so merodajne oblika života, oblika in barva nazih delov kakor nog, grebena, ušes in podbradkov, oblika, barva in obris perja. Marsikdo častitih čitateljev si bode mislil: Kokoš je kokoš. Razločeval jih bode k večemu po peresni barvi v bele, črne in pa pisane. Tudi pri druzih vrstah domačih živali, n. pr. pri konjih mnogi kmetovalci ne ločijo plemen drugo od drugega, ampak poznajo le „šimeljna", „prama" in „šeka". Koliko je kmetovalcev, ki ne ločijo arabskega konja od angleškega, noriškega ne od Valonca i. t. d., pa kolika razlika za strokovnjaka ne le glede zunanjih znamenj, ampak tudi glede porabe. Kakor je ista pasma konj raznih barv, tako so tudi kokoši. Le malo jih je, katere so strogo ene barve, tako imamo n. pr. črnih od naslednjih pasem: Domače navadne, go-lovratke, hamburške, Španjolke, Minorke, laške, la tleche, Cochin, Lungshan itd. belih: Navadne domače, Španjolke, laške, Minorke, Dorking, creve coeur, Cochin, la Heche, Lang-shan itd. rumenih: Domače, golovratke, laške, Cochin itd. sivih: Domače, Španjolke, laške, Breda, la fleche, Brabant, kukavično pisanih: Domače, Dominique, hamburške, andaluzijske, laške, Dorking, Cochin, Plvmouth-Rocks, Bantam itd. pikastih (Lack): Bergijski pevci, Hamburg, Brabant, zlatorumenovratnih: Angleški boritelji (Kam-pfer), Malajci, Phonix itd. srebrno vratnih: Temni Brahma, Dorking, Phdnix itd. beločrnopisanih: Svetli Brahma, Brabant, ! Chabo, belo rdeče pisanih: Angl. boritelji, Yokahama. beločrno g r a h a s t i: Houdan, Chabo in razni pritlikavci. Izkušeni kokošerejci lahko vzrede malo da ne od vsake pasme kokoši raznih barv, ker pri obilem številu mladih piščet dobi se uže slučajno katero, ki se mu na-giblje barva bolj na to ali ono. Ako se potem tako pišče rabi za pleme, doseže se z vstrajnostjo zaželena barva zlasti, ako imamo petelina in kokoš, ki nagibljeta na zahtevano barvo. Ako tudi nismo v prvem rodu smotra še dosegli, pa ga bodemo v 3. ali vsaj v 4. rodu. Navadno mladiči bolje izražajo posebnosti, katere je bilo pri starših komaj opaziti. Temu omenjenemu prirodnemu zakonu se je slavnim angleškim živinorejcem najbolj zahvaliti na svojih uspehih. Slavni učenjak Darvvin opisuje v svojih zanimivih spisih, na katere častite čitatelje opo-1 zarjam, prav na drobno te premembe. Nagi deli kokošjega života so, kakor sem prej omenil, razno veliki. Oglejmo si na pr. noge. Navadno imajo kokoši po 4 parkeljeke. Trije so obrneni naprej, eden pa nazaj, brez ozira na petelinovo ostrogo, le pasmi Houdan in Dorking imata po 5 parkeljcev, in sicer 3 naprej, 2 pa nazaj obrnena. — Pri pasmi Houdan opazujem peti parkeljček prav redno. To lastnost pa povzemajo po Houdan pasmi prav pogostoma mešanice od njih, ako uže ne na obeh, pa vsaj na eni nogi. Pri čisti Houdan pasmi pa opazujem prav mnogokrat, da se k petim parkeljcem pridruži še šesti, tako da moramo omenjeno lastnost smatrati za karakteristično pasme Houdan. Ako si pa ogledamo greben, opazili bodemo na njem zopet jako različnih oblik. Tako nahajamo na pr. enoten greben pri pasmah: Domače kokoši, Bresse, Dorking, Cochin, Plvmouth-Rocks, Langshan, boritelji angl., zlasti pa prav velik razvit pri laških in Spanjolih. Pri teh pasmah je mnogokrati greben tako velik, da se poveša na eno stran. Enotni greben se mnogokrat podvoji in potroji. Prvi ni karakterističen nobeni posebni pasmi, pač pa drugi, katerega nahajamo le pri Brahma bodisi katere koli barve. Listnati greben nam kaže posebno obliko, ki se le redko nahaja. Obstoji namreč iz dveh listov, katera sta kljunu na podaljšku vzrasla na skupni temeljni črti, od katere se pa potem nagibljeta na obe strani, tako da sta njihova zgornja robova najbolj oddaljena drug od druzega. Videti je tak greben, kot bi imel človek pred sabo odprto knjigo, obstoječo iz dveh rdečih listov, na sešitku te knjige pa raste po konci mala rdeča jagoda, ki deli lista. Tak greben videti je le pri pasmi Houdan, katera ima razen opisanega grebena še lepo čopko. Rožičkasti greben. Francoski pasmi la fleche in creve coeur imata poseben greben iz dveh rdečih ro-žičkov. Kdor je kedaj videl te kokoši, ki so navadno črne barve, vzkliknil je nehote, da so to mali hudički, zlasti pa prva, ki nima nikake čopke, in jej le dva rdeča rogova molita po konci. Rožni greben: Zanimiv je greben pasme hamburške in Bantam, ki je podoben razcveli vrtnici, katera se proti zadnji strani zožuje v majhen podaljšek. Omeniti hočem le še grebena pasme Breda, ki ima nad kljunom le prav majhno rdečo čašico. Ako torej opazujemo poleg navedenih oblik grebena in perja še ušesa in podbradke, ki so tudi prav mnogovrstnih oblik in barev in niso brez vse koristi — tako na pr. dolgi podbradki pasme La Mans rabijo kot izvrstna delikatesa — imamo dovolj podatkov za razločevanje raznih pasem. Pri podrobnem opisu posameznih pasein omeniti hočem najprej naših domačih kokoši. Ako bi hotel popisati domače kokoši, bilo bi to pač neuspešno, kajti razlikujejo se tolikanj druga od druge, da bi popis ene njih vrst sigurno se ne ujemal s popisom kake druge vrste. Nahajamo jih vseh mogočih barev, bodisi glede perja, bodisi glede nazih delov. Vsaka dežela ima tu kako posebnost. Opozoriti hočem na pr. na „štajarske kopirne", vender pa njih lastnosti niso tolikanj stalne, da bi jih mogli uvrstiti med posebne pasme. Splošno bi mogli reči: Katera ni pasemska kokoš, je domača kokoš. Ujemajo se le v tem, da glede plemenjenja hitro dozorevajo. Mladi pe-telinčki so komaj dobro opuščeni od koklje, pa uže letajo za vsemi kokošmi po dvorišči, zato pa navadno ostanejo le prav majhni. Kokoši nesejo majhna jajca, po 40, največ po 45 gramov težka, vender pa pogostoma. Jajca imajo to prijetno lastnost, da so večinoma vsa oplojena. Ob sebi se razume, da tako ni vselej, na pr. ako je na dvoru kakih 20—30 kokoši, a med njimi en sam petelin, gotovo ne bodo vsa jajca oplojena, kajti po skušnjah pristoji enemu petelinu le kakih 6—10 kokoši. Do- mače kokoši so jako utrjene glede podnebnih razmer. Mladi piščanci se hitro popolnoma pokrijejo z gostim perjem. Potrebnega živeža si skoro vsega iščejo same. Žal da se je to domače pleme le malo kje v svojih prvotnih lastnostih ohranilo. Nepremišljeno slučajno mešanje z raznimi pasemskimi kokošmi, katere pa niso imele za kmeta ali sploh za gospodarstvo nikake vrednosti, ampak so služile le „sportu", na pr. s Cochin ali po domače s kinezaricami, katere so se gospodinjam prikupile vsled svoje velikosti, popačilo je domače pleme prav zelo. Mešanci taki so zgubili prav mnogo prvotnih dobrih lastnosti domačih kokoši. Jajca niso postala vsled mešanja nič veča, le njih število se je skrčilo, ker so mešanice kaj rade podedovale od Cochin lastnost, da so skoro vse leto neprenehoma ki o čile. Pa tudi meso se vsled tacega mešanja nikakor ni zboljšalo; ako ga je bilo malo več, postalo je pa bolj pusto in trdo. V novejšem času, ko se kokošerejci izdatno pečajo | z vzgojevanjem novih pasem, obrnili so nekateri svojo pozornost posebno na domače kokoši. Po raznih razstavah kokošjih vidimo navadno v programih razpisana darila za posebno lepe, oziroma dobre domače kokoši. Prej omenjene njih dobre lastnosti pa je v resnici i vredno v čislih imeti. Z umnim izločevanjem najlepših, največih živali enega gnezda ali tacih, katere kažejo potrebno lastnost, in s plemenjenjem med sabo dalo bi se prav mnogo doseči v povzdigo domačih kokoši. Prav | mnogo je tu odvisno od zgodnjih spomladnjih gnezd, kajti kokoši, katere so se zgodaj izvalile, recimo meseca marcija ali aprila, imajo mnogo prav lepega časa, da do-rastejo popolnoma do mokre jeseni, ter dobro prebijejo mrzlo vlažnost, ki je najbolj škodljiva kokošim. Take kokoši prično hitro nesti, navadno še tisto jeser. ali pa prav zgodaj spomladi in tudi še po zimi, ako nimajo premrzlega prenočišča. Kar je izvaljenega po meseci maj-niku, najbolje je odločiti za nož. Domače kokoši dado se pa prav zelo zboljšati z umnim križanjem s takimi pasemskimi kokošmi, katere imajo lastnosti, kmetu koristne. Take so n. pr. laške, Španjolke ali Houdan , ki se odlikujejo s tem, da nesejo prav obilo velicih jajc. Tako so mi n. pr. Houdan kokoši nesle poprečno po 75—80 gr. težka jajca in izjemoma mnogokrati tudi po 100 gr. Za živež niso izbirčne in si ga mnogo same poiščejo. Glede križanja domačih kokoši z Houdan imam mnogo skušenj, katere so me privele do prepričanja, da take mešanice prav izvrstno neso. Najboljši dokaz mi je to, da jih nahajam po vsej okolici svojega kraja. Večkrat imam priliko videti jih pri raznih kmetijah, kajti njih karakteristična barva opozarja me uže od daleč na nje in pri natančnem opazovanju videti je še v poznejših generacijah onih 5 parkeljcev. Ker prej ni imel nihče teh kokoši v moji okolici, predno jih nisem jaz udomačil, prepričan sem, da so vse sorodne z mojimi kokošimi. Saj so pa tudi vsako leto za jajca tega plemena in njih mešanice prav pridno povpraševali. Semenski krompir. Ob današnjih slabih časih mora kmetovalec na vse načine izkušati, da si pridobi večih dohodkov. Ž njivo si pomaga, če jo bolje obdeluje in z boljšim semenom poseva. Nakup boljšega semena je pa kaj kočljiva reč, ker dostikrat je kmetovalec kupivši novega semena le goljufan, ker dobi seme, ki je časi manj vredno nego njegovo domače. Resnično je pa vender le, da je dobiti * semena, ki bolje in obilneje plenja nego domače. Žalibog je le težko dobiti takega semena. A kmetijska družba posreduje uže več let, in sicer kar se tiče krompirja. Krompir je za naše razmere iz mnogih vzrokov prevažna kmetijska rastlina, in ravno tu je izmed tisoč priporočanih vrst težko izbrati takih, katere so v resnici boljše od naših domačih. Kmetijska družba prideluje uže nad trideset let semenski krompir, kupuje pa vse priporočane nove vrste in slednjič oddaja posestnikom le tiste vrste, ki so v resnici izvrstne in ki dajo boljši in veči pridelek nego domače. Tudi letos ponuja kmetijska družba semenski krompir izkušeno najboljših vrst, o katerih se je vsaj ona na svoji slabi, prodasti zemlji prepričala, da niso le dobre, ampak tudi izvrstne. Kmetijska družba ima na prodaj naslednje vrste semenskega krompirja: Rubin, zgodnji rožnik, zborovski, Oneida, Darling, belo kraljico, magnum bonum, Sholmaster, Rambousekin unikum. Cena je za 100 kjg udom c. kr. kmetijske družbe 2 gld. 50 kr. (torej ceneje nego v Ljubljani na trgu), neudom pa 3 gld. Naročila vzprejema opravništvo poskusnega dvora v Ljubljani na Poljanah v živi-nozdravnici. Nov stroj za robkanje turščice. Podoba 5. v današnjem listu kaže obliko in porabo tega novega stroja, kateri 4 do 5 hektolitrov turščice v eni uri porobka. Stroj je tako preprost in po ceni, da bode gotovo kmalu izpodrinil vse druge take veče in draže. Delo tega stroja je pa ravno tako na tančno kakor velikega in dragega stroja. Sestavljen je pa iz dveh delov, eden se pritrdi na zaboj, v katerega pada zrnje, drugi se pa suče. Med sukanjem primejo v obliki polževke narejene Podoba 5. grče turščični storž (klas) in ga potegnejo brez vsake pripomoči v stroj. Kakor hitro je storž obrobkan, in to brez poškodovanja katerega koli zrna, zažene ga stroj sam ob sebi v stran. To je prednost, katere nima dosedaj noben ročni stroj. S tem strojem moreš robkati sveže pa tudi suhe storže, tanke in debele, ker se grčasto kolo samo od sebe zmika ali razmika. Gonijo pa stroj lahko tudi otroci, tako malo moči potrebuje. Ako se kateri del zlomi, kupiš ga lahko v prodajalnici. Take stroje prodaja po 5 gld. brez zaboja Andrej Druškovič v Ljubljani na mestnem trgu. Kdaj je najbolje les sekati? Da je les po zimi posekanih dreves bolj trden in trpežen mimo po leti posekanega, to je sploh znano; ali manj znano je, da tudi vsak po zimi sekan les ni v trpežnosti enak, in zakaj ne? — Časnik „llamburger Gartenzeitung" poroča o izkušnjah, pred več leti napravljenih v Brnu v Švici. Tako na priliko so se smreke enako debele, enako stare, enako zdrave in na istem kraji rastoče, pa meseca januvarija posekane, za 12 odstotkov manj močne izkazale, ko so jih obložili z enakimi težami, — meseca februvarija pa za 20 odstotkov in marcija meseca posekane celo za 38 odstotkov slabejše, nego tiste smreke, ki so jih decembra meseca posekali. Smreko, ki je bila meseca februvarija posekana in bila položena v vlažno zemljo, našli so že čez osem let gnilo, druga pa, ki so jo v enako zemljo decembra meseca položili, bila je po 16 letih še trdna in močna. Kolesno platišče iz bukovega lesa, ki je bilo meseca februvarija posekano bilo ni uže čez 2 leti za nič, platišče iz bukev, meseca decembra posekanih, trpelo pa je celih 0 let. Meseca decembra posekan les ne pripušča mokrote skozi sebe, v družili mesecih sekan les pa toliko bolj spušča mokroto, kolikor pozneje je posekan. — Ob muzgi sekan les je veliko manj trpežen mimo onega, ki je bil po zimi sekan. Ob zimskem po-koji se po rastlinah, posebno po drevji, usedejo tiste snovi, ki si jih rastlina za živež prihrani, v sredici drevesnega debla; te snovi se pa ob muževnosti zopet stanjšajo in služijo kot prvi živež na novo oživeli rastlini. Te reservne snovi so največ štirkaste, ter se nabirajo po posameznih celicah rastline v podobi majhnih zrnc. — Po izkušnjah Francoza Prilleux-a se da s pomočjo joda zvedeti, katera drevesa so bila po zimi sekana in katera ne. Če se namreč les po čez prežaganega debla pomaže z jodom, v vodi raztopljenim, prikažejo se stremeni stržena (Markstrahlen) in pa še po druzih mestih lesa modročrnikaste črtice na dnu po jodu rumenkasto barvanih celicah lesa. Pri lesu pa, ki je bil o polnem soku sekan, prikaže pa cela plošča po jodu rumeno pobarvana; strženovi stremeni se pa od druzega lesa ločijo po tem, da so svetleje rumeni. Razne reči. — železo pritrdiš v kamen najceneje in najtrdueje s kitom od smole in opeke. V ta namen raztopi nad ognjem čiste smole in ji primešaj toliko presejane opečne moke, da je smola še vedno tekoča. Kadar vliješ tega kita med kamen m železo, 3eni potem vmes še zgretih koščekov opeke. Ta kit se izvrstno spoji s kamenom in železom, v vodi se ne raztopi, ne škoduje železu ni drugi kovini, po ceni je in vsekakor boljši nego žveplo, katero navadno za to reč rabi. — Okus po lesu odpraviš novim sodom- ako jih napolniš z apneno vodo, kateri dodeneš na vsak hektoliter 36 do 40 gr. solitra (potašla). Čez 6 do 8 dni izprazni sod, iz-mivaj ga toliko časa, dokler ne teče iz njega popolnoma čista voda, in delo je zvršeno. Tak sod ne daje v njem spravljenemu vinu nobenega okusa. — Deset zapovedi poljedelcem. 1. Sejte in sadite le to, kar se najbolj prilega podnebju in legi; vašega kraja in njivi, katero obdelujete; potem ste si gotovi dobrega pridelka in največega dobička, ki vam ga more donašati polje. ' 2. "Seme morate sejati le zdravo, težko, kaljivo in dobro očiščeno, tudi je morate večkrat premenjati: potem bo setev bogato plenjala in obvarovana bode mnogovrstnih bolezni in uim. 3. Ne sejte in ne saditi zmerom iste reci na isti njivi, temveč menjavajte žito, okopavino, klajo in druge^ rastline; potem le použiva zemlja enakomerno gnoj. in njivi se enostransko ne izpije rodovitnost. 4. Na nepodelnn (frišen) gnoj ne sejte in ne sadite ničesar, potem ne boste plevela imeli na njivi, in gnoj se bode lahko razkrojil pod zemljo ter setvi dajal dobro pripravljenega živeža. 5. Ne skoparite s preoravanjem in okopavanjem, da postane njiva rahla in da morejo zemljo prešiniti zrak, dež, gorkota in mraz; tako obdelana zemlja pospešuje rast sejanih rastlin. 6. Ne zamujajte ob pravem času setve, da ne bodete škode trpeli s pičlimi pridelki. 7. Seme spravite, kakor treba, bolj ali manj globoko pod zemljo, kadar pa je rastlina začela kaliti, oskrbujte jo marljivo; to ji pospešuje rast in zagotavlja njivi dober pridelek. 8. Ne zamujajte ob pravem času žeti, da ne boste škode trpeli po manjšem ali slabejšem pridelku. 9. To, kar ste pridelali, skrbno pospravite in shranite, da se vam pridelek ne pokvari, predno ga začnete rabitii. 10. Ne zabite, da njiva po vsakem pridelku izgubi redilnih snovi, in da jej morate povrniti z gnojenjem, kar ste jej vzeli; le potem ostane leto za letom rodovitna, in vi in vaši otroci boste veseli njenih pridelkov. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 14: Moiemn konju so se napravili po zadnjih nogah mehurji. Seli dade odpraviti in kako? Da bolezni v prihodnje zabranim, blagovolite povedati tudi vzroke tej bolezni. (J L. v Žireh.) 0"r: Najprvo Vam opomnimo, da izabela ne kljubuje trtni uši. Omenjenih trt doboste pri Lewi-ji v Villanovi pri Fari na Goriškem Manj nego 50 Vam iih ne da. Nekoliko količev navedenih vrst gotovo doboste v kmetijski šoli v Gorici, bodisi v slovenskem ali nemškem oddelku, ker niti misliti ni, da bi bili ti šoli dan danes brez ameriških trt. Ri-parija ne daje nič grozdja, ona je le za podlogo ob cepljenji. Belih ameriških trtnih vrst, ki bi se v resnici upirale trtni uši, je malo ali pa nič, ker poskušnje niso še tako daleč dospele. Vpri šanje 16. Kje dobim cepičev angleške zimske zlate parmene in cidrovke? Koliko stoji navadno 100 takih cepičev? (A. K. v R.) Odgfor: Cepičev teh sadnih vrst doboste prav ceno pri Fr. Ogorelci v Brežicah. Tudi pri Wilhelmu Klenertu v Gradci jih doboste in sicer 100 za 2 gld. Prihodnje leta mogla Vam bode naša družba prav po ceni postreči. Vprašanje 17. Ali je razen „kazala za določenje te-lesnine lesa" kaka druga taka slovenska knjiga, ki je pa manjša, torej ročnejša? Ako je ni slovenske, kako je pa naslov kaki nemški taki knjigi? (Iv. K. v Lj.) O tgovor. Razen omenjenega „kazala" ni nobene druge take knjige v slovenskem jeziku. Urednik našega lista ima ravnokar v delu tako slovensko knjigo, ki bode tako velika, da jo bo mogoče v žepu hraniti. Nemška žepna taka knjiga je na pr. „K. Petraschek, lngenieur, Forstlic-hes Vademecum, Wien 1883'. Vprašanj" 18. V čem prekosi ruski, rigajski lan našega domačega, in kako je ruskega pridelovati? (A. Z. na Potoku pri Tr.) Odgi vnr: Ruski lan se prideluje ravno tako kakor naS domaČi. Ruski pa prekosi domačega v tem, da daje veči in boljši pridelek. Ta teden nam je povedal neki gospodar, da je vsejal lansko leto, ki ni bilo ugodno, 1 mernik ruskega lanenega semena, pa je pridelal 72 starih funtov čistega in zelo lepega prediva. Vprašanje 19. Imam triletnega konja, ki je toliko uporen, da se kar ne da iz lepa podkovati. Kako naj ravnam ž njim? (R. S. v Tr.) Odgovor: če je konj popačen, uporen, hudoben, ni misliti. da se bode poboljšal s pr< tepanjem ! Se hujši bo. S takim konjem ravnajte brez sile po vodilih, ki jih je-zvedeni in izkušeni e. kr. ogerski nadkonjik Bal asa razložil uže leta 1828. v posebni knjižici. To ravnanje je brez vse sile, z lepo in z ostro besedo, pa po mnogih izkušnjah tako potrjeno, da ga moramo vsem kovačem priporočati. Skrivnost Balasovega ravnanja je ta: 1. Konj se obrzda z brzdo in oglav-nikom (Kappzaum); 2. človek se ustopi konju pred glavo, gleda ga ostro v oči in ga z igranjem po brzdi in oglav-niku moti, in 3. treba s pota spraviti vse drugo, kar bi utegnilo njegovo pozornost obračati kam drugam. V tem začni nogo za nogo vzdigovati, na tla postavljati in potem poskusi s kladivom trkati po kopitu. Ko se to godi, mora tist, ki stoji konju pred glavo, nepremakneno gledati mu v oči in na ušesa, in ako le kaj malega zapazi, da se hoče upreti, pa naj brž, predno je še brcnil ali udaril, nad njim zavpije hoj 1 pogledaj ga hudo in ostro strese za oglavnik, da zatare že nepokojnost, predno je konj storil še kaj napačnega. Kaznovati treba že namen. To je največa skrivnost Balasove umnosti. — če pa konj stoji mirno in potrpežljivo, naj ga pa prijazno ž njegovim imenom „belček", „lisček", „vranček", ah kakor si koli bodi, pogovarja, gladi, boža nad očmi, po čelu in sencih, če je treba, brani ga kdo muham. Glejte ! to je vsa skrivnost, po kteri se dado tudi najhujši konji večidel ukrotiti. Ali pri tem ravnanji mora kovač stanoviten in potrpežljiv biti, ne da bi izgubil potrpežljivost, ako konj brž mirno ne stoji. Potrpežljivost in mrzla kri brez vse jeze bosta svoj namen dosegli. Pa tudi na držača je gledati, da prav ravna in se ne prenagli. Res je, da ima včasih kovač več ur. ali. tudi dni opraviti s takim konjem, predno ga more podkovati, ali kadar se je enkrat, dvakrat in trikrat tako zgodilo, izgubil bo konj večidel svojo trmo za vedno. Vprašanje 20. Naši živinorejci splošno trdijo, da je slama kolikor starejša toliko boljša, — a črna mrva: kolikor starejša toliko slabša. Kaj je Vaše mnenje? (F. Ž. župnik v S. na Štajarskem.) Odgi vor: Slama in seno sta najboljša krma v prvem letu.. Kolikor starejša postaja slama, toliko bolj se širijo po njej glive od plesnobe ter rje, in če je še tako dobro spravljena. Stara slama diši vedno nekoliko po zaduhlem, in to uže kaže, da se je izpridila. Ako še pomislite, kako jo imajo naši živinorejci slabo shranjeno, pa niti misliti ni, da bi bila čez leto stara tudi zdrava. Vsekakor je slama prvo poluletje po mlatvi najboljša, takisto tudi seno, vender prvi ali drugi megec po košnji ni še popolnoma zdravo, ker ima v sebi marsikaj snovi, ki se v tem času šele razkrajajo. Vprašanje 21: Pri nas soljudje kaj različnega mnenja, kedaj je les sekati za ostrešja in pohištvo. Svetujte pravi čas. (A. K, na C. nad Vipavo.) Odgovor : Najbolje je les sekati vsekakor vedno le po zimi • Po zimi posekan les je za vsako rabo trdnejši. Za ostrešja rabijo nekateri tudi spomladi ali jeseni sekan les, ker je tak veliko laži, kadar se posuši, in ker je pod streho tako na suhem. Kadar se pa tak les pod streho premoči, potem pa tudi v enem letu strohni. Na Gorenjskem na pr. sekajo les za ostrešja med šmarnimi prazniki. Koder visok sneg zapade in koder les zmrzne, da sekira odletava, tam je mogoče sekati le po najhujši zimi ali pa pred njo. Vprašanje 22. Imam kravo, ki šči kri. Ko je bila breja, menil sem, da se čisti, sedaj ko se je pa otelila, pa je vender še vedno bolna, Kaj je vzrok tej bolezni, in kako zdraviti od nje? (M. F. v Z.) Odgovor: Ako krava kri šči, skoraj je gotovo vzrok krma. Živina zboli namreč tako, ako dobi v krmi smrekovega brstja, jelševega in hrastovega listja in ako uživa travo z močvirnih senožeti. Tudi zaduhlo seno, slab oves, močvirna paša, udarci na ledvico in kamenje v ledvici nakopljejo to bolezen. Poskusite pa izpremenite krmo, in sicer dajajte kravi lahke in tečne krme. Ako pa to ne bo pomagalo, potem Vam pa prav živo svetujemo, obrnite se do kakega živinozdravnika. Vprašanje 23. Marsikatero mojih jagujet se začne kar hipoma tresti in zvijati, kakor bi je krč lomil, potem pa pogine v malo trenotkili. Tej bolezni pravimo „trepetec'. Kaz-telešeno jagnje ima nenavadno velik ali nenavadno majhen žolč. Blagovolite naznaniti vzrok tej bolezni in kako jo zdraviti? (M. F. v Zag.) Odgovor: Podobna znamenja se kažejo ob večih boleznih pri jagnjetih, kakor na pr. pri trakulji, črvu v želodci, omotici, driski, glavotrcsiei i. t. d., zato nam morate bolezen bolj natanko popisati. Velikost žolča menda ne vpliva nič. Gospodarske novice. * O smrti eesarjeviea Rudolfa in o veliki britki izgubi, katera je vsled. tega zadela Avstrijo in zlasti njen kmetski stan, poročamo na prvi strani lista, Naj omenimo tu, da sta v nedeljo 3. t. m. šla gg. cesarski svetnik in glavni odbornik naše kmetijske družbe Ivan Murnik ter družbeni tajnik G-ustav Pire k gospodu deželnemu predsedniku in ga prosila v imenu c. kr. kmetijske družbe kranjske, da prijavi na najvišem mestu sožalje družbeno ob tej veliki nesreči, katera je zadela našega milega vladarja, njegovo obitel in vso Avstrijo. * Pogozdovanje Krasa. Poroča se nam, da je c. kr. kmetijsko ministerstvo naročilo c. kr. deželnemu gozdnemu nadzorniku Gollu, naj vsled nezgod, ki se so pripetile ob veliki burji po železničnih progah proti Trstu in Eeki, določi soglasno s sekcijskimi inženirji v Postojini in Sent-Petru in z vladnim gozdnim tehnikom v Postojini vsa tista mesta ob teh železničnih progah, s katerimi naj pravilno po gozdarski postopajo, da se te nezgode vsaj nekoliko preprečijo. Gospod Goli je načrt tega dela uže zvršil. Z načrta je posneti, da je 35 takih mest, ki vsega skupaj merijo 730 orali. Ako bi bila ta mesta zaraščena, branila bi zadosti premočni burji in zametom. Za pogozdovanje je potrebno 7,321.387 dvoletnih borovcev, in sicer s tistimi vred, ki bodo potrebni pozneje za podsajanje. Stroški za pogozdovanje bodo znašali 28.950 gld. — O tem načrtu posvetovala se je 3. decembra p. 1. kranjska pogozdovalna komisija in ukrenila to delo zvršiti, in sicer v letih 1889., 1890. in 1891. Tako se lahko pogozdi vsako leto 234 orali. Ako se bode pogozdovalo pravilno, ako bodo dotični posestniki brez ovir prepustili svoja posestva in ako bosta dala vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo in deželni zbor v ta namen potrebnega denarja, potem bode kmalu videti dobre nasledke tega pogozdovanja. Iz lesa in kamenja narejene stene proti burji in zametom bodo potem nepotrebne. — Tu naj tudi omenimo, da je gospod deželni gozdni nadzornik v zvezi s po-stojinskimi gozdnimi tehniki dosedaj 900 orali Krasa pogozdil in sicer največ v občini postojinski, vipavski, gorenjeležeški, šentpeterski, trnovski in senožeški. Pogozdovali so le s črnim borovcem. Pogozdovanja ob železnični progi pri kolodvoru v Sent Petru, potem pri Kalu in pri Tamljah kažejo uže sedaj svoj branilni značaj. * Zanimiv zakup. Kakor čitamo v „Obzoru", obrodila je bukvica v gozdih graščine Daruvarske posebno obilo, zato je oskrbništvo zahtevalo 4000 gld. za „žir", to je za pravico, da se smejo prašiči pasti po tistih gozdih. Zakupnik se je oglasil, a zakupnina zdela se mu je previsoka, in niso se mogli pogoditi. Naposled napravil je dotični trgovec naslednjo ponudbo: Prašiči, katerih ima okolu 700, naj se poprej zva-gajo, predno jih nažene v gozde; isto tako naj se zvagajo po končanem „žiru", zakupnik da plača potem za vsak kilogram priredka 15 kr. Oskrbništvo je ponudbo vzprejelo. Po končanem „žiru" morali so vsi prašiči zopet na tehtnico. Uspeh ni bil zakupniku povoljen, ker se je glede računa močno varal, kajti plačati je moral nad 10.000 gld. SI. Nar. * Redne občne zbore za 1.1889. bodo c. kr. kmetijske družbe imele v Trstu 17. t. m., v Gradci 27. t. m. in v Gorici 7. marcija. * Adolf Beneschofscky, bivši asistent kemijskega laboratorija na Dunaji, imenovan je za asistenta na c. kr. po-skušališči za svilarstvo in vinarstvo v Gorici, in sicer na mesto g. Uršiča, ki sedaj posluje ob trtni uši pri c. kr. namestništvu v Trstu. * Kraljeva zemeljska vlada v Zagrebu je opazila, da mnogi politični in občinski uradniki ter ljudski učitelji niso udje deželnih kmetijskih društev, da si je ena njih najglavnejših dolžnosti, da podpirajo gospodarski napredek deželni. Vlada torej javlja z dopisom z dne 22. januvarija t. 1., št. 28.259, da si ne more misliti, kako deluje v prospeh gospodarstva uradnik in učitelj, ki ni ud kakega gospodarskega društva, Vsled tega pozivlje vse kr. županske oblasti, naj priporočajo svojim podložnim konceptnim uradnikom ter učiteljem svojega področja, naj pristopijo k gospodarskemu društvu. st. 2769. Razglas. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom z dne 5. febru-varija t. 1., št. 1562, tukajšnjemu glavarstu vsem naznanila, daje visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo določilo ceno reznikom iz kostanjeviške ameriške trtnice po 6 goldinarjev za 1000 in za 1000 ukoreninjenih trt po 10 goldinarjev. Eezniki se smejo samo razpošiljati v tiste občine, po katerih se je trtna uš uže ugnezdila, ukoreninjene trte pa z ozirom na ukaz vis. ministerstva za poljedelstvo z dne 29. julija 1882. (d. z. št. 109.) samo s posebnim dovoljenjem ministerstva. To se daje s tem na znanje, da se bodo oddajali iz omenjene trtnice rezniki od 1. marcija t. 1. vsak torek od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne in tudi druge dneve, ako se kdo prej oglasi pri gospodu Kalinu v Kostanjevici. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem, dne 10. februvarija 1889. Weiglein s. r.. Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s JPieeoli- jevo ,,Esenco /.ii želodec", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovatelj lekarnar Piccoli v Ljubljani (na Dunajski eesti) proti poštnemu povzetju. Izdelovatelj pošilja esenco za želodec v zabojčkik po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. (11—3) Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PIC-COLI-ju „pri Angelu" v Ljubljani po Varstvena znamka. 10 kr., tudi še pri lekarju Rlzzioli-ju v Rudolfovem in skoraj po vseli lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Stajarskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica. Dober hrušovi mošt, ki je bil na deželni sadni razstavi odlikovan z bronasto državno medajlo, je naprodaj (19-2) Kje? pove uredništvo tega lista. Wilhelm Klenert prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - v (iira* ^ioooocooooo^ic Najboljši, najcenejši naj- sigurnejši in najstarejši 6NOJIVO za sladorno peso. hmelj, trto. krompir, lan, zelen jati, kakor za vse druge rastline kakor tudi za vsako zemljo je ^zgoščeni goveji g-uoj (Engrais (le boenf) Ta gnoj je pripoznan od kmetijskih veščakov, ima zajamčeno vsebino od organskega dušika, fosforove kisline in kalija ter ima v sebi preko 60®/, organske snovi. Ta gnoj je iz I. c. kr. izklucno priveligovane in patentovane avstro-ogerske tovarne za zgoščeni goveji gnoj v Temešvaru (Bratje Saxl.) (24-1) GLAVNA PISARNA: Dunaj, III.; Rennvveg Nr. 20/qu. -= Pzorci in poučne knjižice se zastonj pošlejo. =- Poziv vsem posestnikom kateri imajo kobile lahkega plemena na Gorenjskem in kateri žele kobile svoje k mojemu žebcu k plemenu pri-gnati, ki je pripraven in sposobeu za lahke kobile. Imam namreč letos licencovanega 4 leta starega, popolnoma pravega lipicanskega (arabskega) in edinega lahkega žepca na Gorenjskem. Zebca spuščam za takso od 2 gld. 5 kr. v Tacenji pod Šmarno goro. Tu imam tudi čeden in snažen konjski hlev, v katerim od dalječ pridšedše kobile lahko čez noč vstanejo. Kobile se morejo pred in po plemenenji z dobro in zdravo krmo pod nadzorstvom krmiti. V Tacenji (pošta Šentvid) 19. januvarija 1889. a7 2) Ivan Malinšek. 13 AZIENDA", avstro-francoska družba za zavarovanje avstro-franeoska družba za zavarovanje proti življenja in rent. elementarnim škodam in nezgodam. Kavnateljstvo: na DUNAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43. Imovina družbe: 9 milijonov gld. avstr. velj. 2 milijona gld. avstr. velj Družba zavaruje človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem; Zavarovanje za doživetje preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu >amemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za oilgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim. da sh policam ne more ugovarjati. Zastopstva družbe. V Budimpešti, Wienergasse 8 in Schiffgasse 2; v Gradci, Albrechtsgasse 3: v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Schiff"; v Lvovu, Marijin trg 9, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, 1 . Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro- ogerske monarhije nahajajo se glavne iu krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Glavni zastop v I«jubljani, Kelenburgove ulice štev. 3, pri JOSIPU PROSENC-u (5-21 a) proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne ali pliuovo eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraz-nenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah : b) proti škodam, ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; C) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem; Zavarovanje proti telesnim nezgodam se se ni pričelo, a se pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kakor se prične. hode Proti boleznim v vratu, hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih; proti boleznim v želodci in mehurji = kakor tudi fina namizna kislina voda je posebno priporočan (12—3) koroški rimski vrelec. Na prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji. C. kr. konces parobrod. društvo iiiyiiKii I sprejema blago in popotnike za severno in južno Ameriko. (9-3) Razjasnila daje „Cunard Line" v Trstu, v ulici Valdirivo št. 28. !! Kdor si hoče !! (-22-1) !!! brez težave zaslužiti mnogo denarja !!! pošlje naj svojo adreso upravništvu tega lista v zapečatenemu pismu z napisom ,,Zaslužek". (21-1) katere imajo kakor znano večo redilno vrednost nego pšenične in ki posebno prijajo goveji živini, prodaja po znižani ceni t. j. po i gld. 50 kr. za 100 kgr. trgovec J. Knez v Ljubljani in sicer proti gotovi plači ali pa proti povzetji. Kdor svoje vreče ne dopošlje, zaračuna se mu vreča s 20 kr. Semenski krompir od najboljših sort, katere je c. kr. kmetijska družba kranjska kot najboljše spoznala na svojem posestvu, in sicer: Rubin, zgodnji Rožnik, Zborovski, Oneida, Dar-ling, Bela Kraljica, Magnum bonuni, Šolmaster, (25-1) Rambousek iti lin i kuni, prodaja imenovana družba po 2 gld. 50 kr. 100 kgr. za družbene ude in „ 3 „ - „ 100 „ „ neude. Naročila je pošiljati na oskrbništvo poskusnega dvora c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, na Spodnjih Poljanah (živiuozdravnica). Založba tovarne pri Franju Detter-ju v Ljubljani na starem trgu št. I. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši.) Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi smrki za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strakosch in Bonerjevemu načinu i. t. d. Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t. d. (20—1) Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec. Moj popotnik Ivan Grebene ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti. S spoštovanjem Franc Detter.