cilfmana, WiMert, je izjatvil, da •ho ipotdpinal vse ameriške postave.
—iLašiki -metalki (biomilb« so zagnali v sredo zvldčer bombo iproti ignotceriji udove Maggie de Pahn/a, 2478 E. 14th St. Hi!ša je močnto (poškodovana. Vsa oiknias v okoliici so razbita. Soacidje so videli tri sumljive idsebe v obližju hiiše ndkaj časa pred eksplozijo.
—'County ilfloonisair Kelly je v sredo kupil tri železniške kare pnernogtts, katerega je po-; tefn prodal pome talkami in čistilkam nove sodni je po originalni ceni. Za $5.00 tona je šel premog, ravnio toliko kot je iKelHy plačal Zenslke v novi sodni j i so Ktedlyu jakla hvaležne.
—Clevelanidfeki unij-slki .delavci so v sredb ustanovili "Ligo delavcev in demokracije''. Obljubili so lbjalna in zvesto podpiraiti W&dlo in vse njene zaveznike ves čas, dokler bo vojna trajala. 20.000 unijskih delavcev se je pridružilo temu gibanju..
—Osem grocelistov je naznanjenih zvezini vladi, kfefr so slakikor predrago (prodajali. Vsem preti ječa. Nekaiteri goceristi 6id zahtevali 14 do 18 centov za funt sladkorja. Ponovno se naznanja), db je dk> volj siadikorja za vsfc in da ga nf'kwmur ni treba kupičiti cele sode. Funt slladikorja se ne sme računati več kot 10 centov.
—Plalča učiteljicam se zbo-Ijša od novega leta nalprej. Najmanjša plača, ki jo bo do-bvala učittfljka bo znašala $650 n» leto, in največja plača učiteljice bo telkom 15 bet slhržbe znašala $1500 na letio. T6 je samo za učiteljice elementarnih šol.
—43 sladkerjev, t. j. talkih fantov, ki ae niso d*ali registrirati ali niso , odšli v vojaško tabicrislče, ko iso IbiH klicani, je Ibilicf zaprtih v sredo zvečer. V četrtek zjutraj) so jih zvezane enega na druzega pripeljali na zv>ezino sodnijo.
—Vlada nujno prosi vse o-ne, 'ki imajo katere/koli vrste daljnoglede, da jih posddijo vladi. Nemogoče je v vseli tovarnah izdelati (dovolj daljnogledov, rad'i'tetgu se je vlada obitnila na patrijotičmoi občinstva za 'daljnoglede. Vsak (kdor posodi daljnogled vlaldi, dobi potrdilo in se mu daljnogled) ipo vojni vrne ali pa poravna škoda, če je razbit ali u-nioen. t>cBdaljte daljnogleda na poštfi.
—Superintendent javnih šol Dr. Spaulding preiskuje slučaj 15 letne MWivine November, ki tiid), Jtfla jo jte1 učitelj George Draudt, neki Nemec, pretelpel v. goli. Glasom šolskih postav je v javnih šolah a'bsiokitno prepovedano udariti otroka.
—iNfci bto|žični dan bodejo začte'le voziti cestne (kare prvič prelko novega) viaduikta.
—.Meseca junija 1916 se je igral štiriletni sin John Hro-vatai, 36115 E- 819t St., na cestnem tlaku, ko je neki avtomo bil Stearns Motor Co. zadel v otroka in ga molSno poškodk*-val. Očje je tožil. V sredo je b:l)a sodba. Porotniki so videli ka'ko veliko luknjo ima otrok na gflavi, da so se videH skoro molžlgani in so prisodili otroku $15.000 odškokJnine.
—'Mesto sedbj Ipupuje 4000 bfužljev čebulfc, korenja n repe. Kakor hitro bo pogodba gotova, se bo prodajalo Iju-ktem. Čebula bo 60 centov bu-šetj, dočim velja sedaj na debelo en bušfeflj čebule Tiukll repa in krt*npir se bo po cena.
i ' ŠL* . " i' '' '<' . . < '
"i
PrecBsekfnik Wilstatn je v torek, 4- dec. govoril pred obranim konigffesom sfledeče zgodovinske besede: "Gospodje kongresa:
Osem imesecev ja minulo odkar sem zadnjič imel čast čast govoriti z vami. Ti meseci so bili polni dicgtodkov neizmernega in resnega pomena za nas.
Nt1 Iblcnm se drznil, da podrobno maištevam Ali opisujem te dogodke. Praktične ipotreb-nidsiti dela, t katerih ullciga je i':ti'Ba nam ipredpisania, bodejo preidlc«ene vam v sporočilih posameznih e'ksekutivtnih oddelkov, RazmotrivaJ bom le sedanje staflišče zadev, l naše sednje d<ofl)žnio-slti in takoljšna sredstva, dia dosežemo cilj, katerega moramo imeti vedno pred seboj.
INJe bom posegd naaaj, da debatiram o vzrokih vtrfjnc-Neznic«n« krivice, povzročene in žamišljttie najpram nam od temnih mojstrov Nemčije, so že zdavnej postale preočitne in sicAraižne vsakeftiUi pirave-moi A*netri»kanicu, ida bi jih bilo treba se enkrat fmaistevati.
Toda vprašal /vas bom, <!a premislite še enkrat, in sicer z n/ajvefcjtoi natančnic^tjo nase naimene in naša sredstva, s katerimi jiih mislimo doseči; kajlti namen naše diskusije - je akcija in naša akcija mora iti naravnost naprej oprtati določenemu cilju.
Namen je premagati Nemčijo.
Naš namen 'je seveda, da zmagamo v tej viojni in mi ne lycxdemo prenehali z našimi «i-iiatmi, ne bddeimo se odstranili od svoje naloge, dlckler ni zmaga dobljena. Toda zdi se mi, jakio pametno, da vprašamo in Odgovorimo, kdaj, p«o naštm mnenju, bo zmaga dobljena?
Iz enega staJlišča ni potrebno ipretresavati to fuindami en-talno vprašanje. Brez dvema j'e, da ameriško ljudstvo zna, zakaj se vrši ta vojna, in ravno tako vedo, kakšen konec vojne »bodejo smatrali z>a uresničenje n'jih namena. Kot narctc? smo v Idirhtt združeni kakor tudi v namenih. Mak) se oziram na one ki mi dru-gaičei pripovedujejlot.
Jaz čujem glasove nesoglasja — Ofldo neki jih ne čuje!1
Slišim kritiko in krik nemirnih, brez miselnih im nagajivih.
Vidim tudi može tni m -tam, iki se zailetifjejo v brezmtelčni rtep:viest)obi napram mirtii, nepremagljivi sili mairOda.
iCuijem govoriti molže o miru ki ne razumejo niti Ibtstva miru niti ne vedo ter ne kažejo ipota, kako se ^ide dio' miru z nezUomljeniim duhtoUn, z dvignjenimi očmi.
Toda ja/z vem, da nihče izmed teh ne glohrori za nardd. Oni se ne (dotaknejo s<rc ni Ido-gar. (Mirne vesti jih laihko prepustimo, da) -bUazmijo v svojih teških urah in so pozabljeni
Toda iz drugega stališča sem prepričan, dai je potreibno todikn:jtJce)rlčlno povediajti, kaj pravzaprav mi tukaj v glavnem sedežu akcije, mislimo o tej vdjni, in kakšno tilogo nameravamo igrati pri poravnavanju zmedenih problemov. Mi ismo gioMomiki ameriškega ljudstva m to ljudstvo ima pravico vedeti a© je njib namen naš..
Ljudje hočejo mir z odločilno 1	zmae°-
Ljudstvo želi mir s tem, Ida ipremaga zlidčin, s tem da premaga enkrat za vselej 'temnjo sile, ki rafcbunjajlo mir in ga dfelajo nem<>giot&ega, in lijutdistvo želi vedeti, ikako tesno skupaj je njih{mišljenje z našim in kaj nameravamo narediti.
Nepotrpjeižl^ivl ^o zajodtio z onimi, ki hjočejbi mir z vsakim pogojem —globoko in ne voljno nejK>trpežljivi so' —in enako nepidtrpežljivi blcklejo z nami, če jim mi ja-sfio ne razložimo kaj so naši nameni, kaj so nlafci nameni in kaj mi nameravamo, kh iščemo da z o-rožjem izsilimo mir.
Pre|>ričan -sem, da govorim v njh imenu če povem dv»o»je »rjtvari: /Prvič, da neznosna Stvar, katere igrdi obraz so nam pdk&zaji i»fcmš|ci mlc»j-stri, ta grldzota jBdmžene intrige in silje1, katero sedaj ja's-no vidSmo kot nemšk)o moč, Stvar brez vesiti in časti, ta Stvar mora biti uničena, in fee je ne moremo popolnoma uničiti, pa jlo moramo pregnati vsaj iz prijateljskega občevanja meti naitfl; in drugič, kadar ho Stvar in njene sile v resnici uničene in' pride čas ko lahko govorimo o miru — so ti zastopniki pripravljeni v imenu njih ljudstva sprejeti /Skupno sMdba maroKk>v, ka!j naj bo v bJddoče podlaga postavi in pravilo za življenje na tem -svetu-*- tedaj bodenno pripravljeni in veseli plačati polno ceno za1 mir in plačali ijbl bodemo Iblrez mrmranja. Pravica vsem, tudi sovražnikom.
Mi vernic, kaj bo ta cena. To bo polima, nepristranska pravida — pravica na vsaki strani in vsakemu narodu, pravica za našle sovražnike kot za naše prijatelje.
Vi čujete z menpj glasove 'humanitete, ki se. nahajajo v zraJktu* -Visok dan ppstaja'jo bolj slišni biclj izraziti, bolj zapeljivi, in ti iglasovi prihajajo iz sire človeštva vsepovsod. ' Oni zahtevajo, da s»e vojna ne sme končati v maščevalni akciji katerekoli vrste; zahtevajo 'dia noben narcid1 ne sme biti kaznovan raditega. ker so neodgovtomi vladarji lene same dežeJle povzifočili globtoko in nagnjufemo zlo.
In to mišljenje jie našilo svoj izraz v formuli: "Brez aneksi-je, brez kontribupije, brez kalznovalrHe) odškodnine."
In ravno raditega, ker ta surova formula izraža instinktivno siodbo glede pravice pri-prostili ljudi vs^Jovslod, so jo marljivo izrabili mojstri Nemčije, da zapeljejo rusko ljudstvo — in ljudstva vsake 'dlruge Ichežeilei, katero sio mogli dtaseči agenti teh m*o|jstrov, z namenom, dia/ se pride do prehitrega miru, prednjo se je av-tokracija naučila svojega končnega in prepričevalnega nauka, prodno se je dafla ljudem prilika, da pridejo do kontrole svcfje lastne usode.
Avtokracija mora zginiti.
Todto dejstvo, da s« je pravična ideja izkoristila v slabe namen«, ni vzrok, zakaj se ta ideja ne bi rartrilia pravičnim potiom. Ideja mora priti pod varstvta njenih pravih prijateljev.
'Dajmo n-ajjrpvo vsi skupaj
• 'i :■■ ,■■-..'.. -i ■
pbkia'ziati, da se avColkracija zastonj truidi, da bi dosegla svoje zahteve po vodstvu modernega sveta.
Nemogoče je »ploihi postaviti kako merilo pravici, dokler take* sile, kakor jih koman-dirajo danes mojstri Nemčije, niso iprermagane in ustavljene. Doikikr se to ne zigodi, se ne more postaviti Pravice kot razsodb ioa in .pomirjeval ko med narodi.
Toda kadar -se ta zgodi — kot z božjo pomdčjo ,se bo gotovo zgodilo —% tedaj Uoide-mo svlobodni da naredimo nezaslišano stvar, in tedaj bo čas, da označimo naš namen. Svobotfmo nam bo naredliti mir na podlagi plemenitosti in pravice, izključili boclemlo vse stefbične Zahteve v našo ikorist, četudi smo zmagovalci.
Naj ne bo nfkakega nespo raizuma v tej zadevi. INiaša sedanja iin hipna dolžnost je, da zmagamo v tej f vojni in nič nas ne "bo loklvrnilo od te dolž-nosti, dokler nismo dosegli svojega cilja. Vsej <sile in viri, ki jih imamo, najdbo v moštvu, denarju ali materijialu, se posvečajo in se bodejo posvetile temu namerni, dokler ni cil»j <So«eien.
Oni, iki si prizalcktvaijo, da prinesejo mir, preidno smo» dosegli ta namen, dob:ijo od mene nasvet, da se obrnejo kam drugam. iMi jih ne »bodemo trpeli-
Mi Ifcbdemo .smatrali, da j« vojna diofoljeroa Je tedaj, ko sipregovori nemško ljudstvo z nami, po (svojih polnomočnilh lodposlancih, da so pripravljeni pogoditi se, in sicer na podlagi pravice in da so pripravljen p>ovrniti škodo in zločine, katere 'so pov^nclčfli njih vladarji.
Neimci so naredili krivicc Belgiji, ikiatera se mora popraviti. Oni so ustanovili moč med drugimi deželami in narodi, ki ne spadajo k njim — nad velik ni cesarstvom Av-stro-Ogrslke,nad dosedaj svobodnimi ibalkaaiokimi državami, nad Turčijo in v Aziji — čemur se morajo oUlpovedati.
Mli nismo biti nevoščljivi, in mi nismo nasprotovali izurjenosti, imhistriji, j>odjetnosti Nemcev, ampak smo vse to raje občudovali. Nemčija je za sebe zgradila pravo vladar-stvo .trgovine in upljim zasi-gurano po svetovnem miru.
Mi smo »bili zadbvoljni vzdr-lžati tekmovanje industrije, znansitvta.in obrti, in vse kar je bilo zainteresirano v njenem usipehu, pripravljeni smo brli stati ali pasti, ker nimamo ali nismo imeli možganov in inicijiajtive, da |jo nadkrlju^e-
ma,
Toda v fcnenotku, ko je Nemčija oči vidno dosegla tri-umfe miru, jih jiei vrgla od sebe in ustanovila na njifa mesto nekaj, česar svet ne ;bb več dovblil, ifo. se ustanioK-i, nam-refc vojaško in politično go-spodstvo z orožjem v reki, s katerim bi ugonobila svoje nasprotnike, kiaterih ni mogla niadkriliti, rn katerih se je najbolj bala in jih najbolj sovražila.
Mir, ki ga naredimo, mora popraviti to krividot. Ta mir mora reški nekdaj srečne pre-bivalstvo Belgije in severne Francije pruskega jarma in Dalje nft drugI strani.
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Po«t Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, .
A.S.Burleson, Postr«*«ater General
Pogoji boljševikov za mir.
Lorudbn, 6.' dlec. *iB rez žična 1>rzojavka, ki je dospela sem iz Rusije, pravi: Ruski mirovni poslanci so v <!k>govoru z nemškimi mirovnimi poslanci zahtevali od nemške viakle, da slednja obljuibi, da ne bo pošiljala vojakov, ki jih ima na ruski fronti na frontio zaveznikov, poltem ko sto z Rusjio sklene mir. Poleg'tega tudi Rusi zahtevajo, da morajo Nemci izprazniti Moon otok, (Nfamški mirovni poslanci so se izjavili, da ne morejo svojevoljno dovolti teh picgojlev in morajo iprej vprašati vlakUo.
Angleško uradno poročilo.
IJondon, 6. dec. General M'aiurice poroča: Nemci so nas na gotovih krajih pripravili v jakto 'silajb jpofoižaj, in potrebno ibo fronto ponekod spremeniti. Severno od Cam-brai se bo treba neko41ko u-malcniti. General Ludendorff, načelnik nemškega generalnega ištaba jie izJdlelal načrt za napad na naše ptoatojanke pri Cambrai. Njegov načrt je bil izvrsten. Nemci so napadli najprvo na desnem, potem na •levem ikrilu, Ikontečno -sio se pa z" vso silo vngIH na naš cent-nun. Napad na desnem krilu in na centrumu je popolmcma zipoidleteli. Toldla na levem krilu so imeK Nemci uspe»h, drveli so naprej za 6000 jardov
Halifax, Canada, 6. dec.Več 'kalkor 2000 oseb je 'bilo ubitih v te,m mestu in več tisoč oseb je biJb ranjenih,, ko je v tem pristanišču zletela v zrak francoska munkijska ladija Mount Bifenc, 2300 ton. Eksplozija je nastala, ko je francoska ladija zaklela v belgijsko rešilno ladijo Inna, in sicer ob 9. zjutraj. Stotine izme1 onih, ki sto bili ranj^ini, bo u-mrlo na posledicah pošikodb. Petindvajset vozOv, napolnjenih z mrliči, je dospelo danes zvečer v eno samo mrtvašnico. Ves severni die'l mesta je
v razvalinah in škoda znaša več kot dvajset milijonov. Del mesfca ID'a rt mouth, nasproti Halifaxu, je bil tudi porušen. Poslopja, ki niso bila razrušena odI ekspUozije, so pogorela^ Mnogo morparjtov ma pami-kihv ki sa se nahajali po cestah, je bilo ubitih. Vsa trgovina je ustavljena. Olboroženi vojaki pat noli rajo po cestah, mesto je v temi, tupatam se pojavi kak ropar, ki krade po porušenih <hišah, oglasi sto puška vojafka, ki strelja na roparje. Vse bolniške in več privatnih 'hiš je napolnjenih 1 ranjenci. V mestnih šeflah s»o odprli zialčajsne mrtvašnice, ka1-mor nepnestano vozijo Aiftva trupla dbitih.
Naznanilo se je sinoči, da ni prizaideta nobena ameriška ladija ali transport. Niti ni bil ubit moben camadski vojak.
:*;■ : ■ iik^'it.Ž^M
t , ■	'	j vii • -
|!^ -—--—---- ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Nemci ne smejo pošiljati voja- I kov iz Rusije proti zaveznikom. !
in so prišli do naših topovskihf posOcjanfk1. Ker smo pa ime$: dovolj rezerve zadaj, smo sov-.; ražnika zopet vngli nazaj zm 4000 jandov.
Prvi angleški topovi zgubljeni
Gneral Maurice je nadaljeval : Prve po dolgem ča&ti sa'| Nemci izoipet dobili nekaj angle^ kih topov v dblast. Od maja| meseca, 1915 niso Nemci 'bili nobenega angleškega to*J <p<a. Nasprotno od onega časa j smo mi zajeli 650 nemških j^g pov, izmied katerih jih je ibild! 510 zaipJenjenih letos. Pre4.; štirinajstimi dnevi smo odvzeli (Memcem pred Cambraielf® 138 topov. Nemci trdijo, da M dobili sto naših ttopwv pri pn>| tinapadih, toda to štievito j|| sumljivo.
Najnovejie poročilo iz bojišča.
.LJondion, 6. dec. Angleskll poveljnik Byng je umaknii deli svfje fronte pred Cambraiem,! ker je ibila preveč izpostaviptl na nemškim napadom. Umrlqfl nje se je z vršilo v najlepseiH redu, ne da <bi Nemci kaj ofpfl žili. To umikanje je bilo pom trebno radi zagoizde, katero m Nemci naredili v angleških vJl stajh pretečeni teden. Iz Berw lina se naznanja, da so Nfemcil tekom zadnjega tedna v svoji! ofenzivi ujeli 9000 AngležeVi in dbbili 148 topov.
Italijani se umikajo.
IJcAvdion, 6. dec. HindcoJ bur|g je zbraJ vse -srvogfe sile' nju hušdci fronti, kjer upa, da bol porazil kliko armado prdf| spomladjo, kio nastopi novml ajmerišflca armada na bo^duj Nemci so potisnili nazaj laško desno krilo, osvojili več Hrl»<; bo v, in kakor se zatrjuje hi Berolina, so ujeli pri pnr^jl nas/koku ii.ooo Italijanov uJ 60 topov. Nikdar pnej niam zbirali Nemci še toliko topovi na eni fronti (kot jilh imajo kJ daj na laški fronti. Poveljstvo! laike armfaid|e je preipričai«^| dia bo ustavila narjinorvejši nenH ški naval.
2000 oseb ubitih, tisoče ranjenih, ko je eksplodiral muricijski psrnilc
»	i	|whhh
■
Htkspltoizijia, se je pripetSa^^pH je prihajala munkijska ladiM Mjbunt Mlawc iz New Vorkafl proti Bedford) Basins, kj«er je.4 pravkar belgijska rešilna ladlfl ja prihajtaila iz pri^tianid^H Belgiijisika ladija se je zadrnfl tako gliabolko v municijsko la*- ' dijo, da je prišel prednji kon^fl db strojnih prostorov v notnjH njositi laJlije. Kapitan muiniciM ske ladije j'e taJkoj spreviddl,S da bo sledila eksplozij«, in jH zaipovedal mornarjem, da niOB rajo zaiwistiti ladrijo. Vsi mor^l rnrji so se rešili, in eksploeijaS je nastala sedemnajst minutfl poz rte j e, ko sta parnka trčili la
' Ca nad ski častniki, Ici so tfl prej že dolgo časa na frontt lM najhujšem ognju trdijo, <H nobena bitka ni tako sibM^fl kakor je bik eiksplhzija mm*M| cijske ladije.
' V mesto je. po eksploziji tlM
hitro začelo goreti, d» mnbgo tisoč ljudi ni moglf^ rešiti. VfSb stotin ljudi je zgpH relo v plauienihi ki so naelM krat planili kvišku na več jih. Cele ufice so bilb zavitsjflB ogenj, vmes pa se je krik m VKvji stok natpol t:nore« lih žensk in obupnih otrt^lSS Da je bila zmešnjava še venH sta b3a ubita ogm^egasm ntfl čebiBc in njegov namestnjM kb sta hitela na lice poza^j in je eksiptediral gasilni strlH na' katerem sta se nahajal|H
—Kaj bd z onimi aaneriški-mi vojaki, ki iso sedaj v ameri-v|Sfci vojini ^ službi, toda niso ameriški Idlržavljani ampak avstrijski ipodaniki? Napoved S vOijne 'Avstriji je stališče Av-strijoeiv v tej deželi poipolno-|ma spremenifto. Nad 70.000 Čekov, Maižarov, Slovakov, i Slovencev, Hrvatov in Polja-k)ov se nahaja v ameriši armadi, ki niso ameriški driav-jlani. V Oevelandu je db 90. 000 aiv^trijjisdcti podanikov, ki še dosedatj niso postali državljani. Ztf&zinaj sotdhija in Common Pleas isodnija je dobila glflavelje h Wasbingtona, da se v ne sme rtofoenemai Avstxijcu več poldfeliti državljansikih papirjev, dokler vojna rtraja^ da, t šel več, vsi oni, kii so prosili f državljanske pajpirje pred tremi meseci, in (bi moraili v pe-I tek dobiti državd-janstvo, sk> dfofbili .naznanilo, da naj nikar I ne "hodijo po pap»;rje, ker jih ne bodejo dobiJi. Sodkiik W«ei-stenhaver se je izjavil, da nihče ne dobi državljanstva, četudi je že vkažil prošnjo. Tokia Uo( še ni tako hudo, aimpak najbolj zapletena ^tvar je isediaj z onimi, ki se nahajajo v ame-rtokii armadi in šo še vedno avstrijski podaniki. Ko kongres naznani vojno, postanejo vsi Avstrijci v Ameriki, brez raizflike Ice stol v uniformi aK ne, "sovraižni tujci", pa naj so šli .prostovoljno ali izbrani v vojno. In «še več, če ostanejla av-strijslci državljani v ameriški uniformi in pridejo na fflotrto p ter 90 ujeti od Nemcev aJi Avstrijcev, tedaj po mddlna-rodnth postavah bodejk* slednji olbteojeni kot izdajaflci in <bnrz vsake mogoče pomoči od ZjddL dnžiav. Resnica je, da so sddoro vsi avstrijski podaniki, v vojni ameriški službi, proti Avstriji m imajo sipmaJtije z Ameriko, vendar njih nadalj-no bivanje v ameriški armadi je nezaželeno. Toda kongneis Zjediinjenih držav imaj nnoč to spremeniti. Pričakuje se, d(a bo kongres naredil plcisltavo, da postanejo nemudoma vsi oni Avstrijci, ki se nahajajo v ameriški armadi, ameriški državljani, nakar je vsaka ne-i varnost, da bi bili v * slučaju zajetja ustreljeni kot izdajalci, odstranjena. Vkajni tajnik Balker in dinžavni tajnjk' Lansing bodeta vsia stvar uredila. Zefletti j pa v resnici, da vsi oni fantje, k}i so se žrtvovali in z veseljem sltopili v ameriško *airmajdo, dobijo priznanje s tem, da dobijo državljanstvo brez vsakega zadržka iti denarnih strotškov. To v polni meri zaslužijo.
r-4Zanimiv pollitiaen boj se je vnel v Clevelandu radi enega socijalističnega coiuncilma^ na, ki je bil pri izadnjih volitvah zvoljen. Imenuje se Noah Mandelkom in jjei bil pri volit-vaih v 17. vardi zvoljen z ve-l^ino 39 glaskDtv. Volivni odbor Ipa ni hotel izJdbti certifikata move izvoljenemu councilma«-nu, brdeč, da Mjandelkorn ne more priseči, dai bo podpirati vse obstoječe postave. Kot tak ni izmožen niti vredlen, da postane councilman. Volivni od-bor je zavrnil certifikat Man-delkornu na priporočilo državnega piravnika. ManaeV kcirn je bil poklican pred' dr-ažvnega pravidrtiflrti in se je izrazil, ida .ne more podpirati dosledno vse ameriške (postave. ' Mestna zbornica, ki se zlbtare tpo novem lettu, <bo ko-neČno icdTočila o tem. Rjuthen-,berg, vodja soc. strattke jv Clevelandu, se je izjavil, dia je iMandelforn opravičen do ste-deža v zbornici, in da bo stramka zečela s fco©>o, če se ga ne sprejme. Drugi socija-»tist, ki je bil zvočen za eoun-
H&l . ■ & ■ »
- .1 .t Kk a«i . .	■ .. fj.-v	H!
Položaj avstrijskih podanikov, ki se nahajajo v ameriški armadi.
Vojna ^^^^Cwilsona
11
' strahovito zaveda* krivic, s ll^cwi^Ava^M^sfff^ jjtflli n®s l
ki? V svojih glasilih nafpalcfajo — iiarodno delo za svObodo in zjed urjenje mantoida, pu«l6a£a Avstrijo v miru, a t*m bolj grize-čc napadajo lastne rojatfe. Za izgovor imajo monaiihijo. Mi pa pravimo: Pestite monarhijo in republikanizem, naloga n*s vseh strank skupaj je narodna Svoboda, SKUPNO DELO. sporazum in prizanesljivost enega napram drugemu. Kadar dobimo svobotfO tedaj bo narod spregovoril 'kWj Holče. Toda najprvo nam je treba svobodo, najpvo nam je treba smrti Avstrije. DOTLEJ PA: SKUPNO DELO VSEH STRANK! .
Nadaljevanje ls prve strani.
* Vojna poslanica predsednika Wilsona.
pruske nevarnost?. toda ta mir mora rešiti tudi avstro-ogrsko ljudstvo in ljudstvo Balkanskih dežel, ljudstva Turčije v Evropi kakor Aziji nesramne in tuje vojaške in obrtne av-tokracije.
Tiojda priznati moramo samim sebi m povedati id<a ni na«a želja ,da bi na kak način upljivali ali porazdelili avstro-ogrsko cesarstvo.
Nas nič ne briga kaj oni na« rekilijo s svojim življenjem, najsibo Industrijalno ali pojiti-<6no*
Mi ne nameravamo njim diktirati na ta ali oni način. ,
Mi žetjrrap samo to, dla ostanejo nj«h zadeve, najsitalo velike alli male, v njih lastnih nrlkah.
Mi upamo, da preskrbimo za prebivalstvo Balkana in za
lljiuldstvo tu)nš>keigia cesarstva pravico in priliko, da naredijo svoje lastno življenje varno, njih lastno premoženje »n bogastvo sigurno napram tiran-stvu ali krivici, svobodno dik-tatov tujih dvorov in strank. Nobene krivice sovražniku.
In naš nastqp ter nameri proti sami Nemčiji je <isti. M« ne nameravamo ničesar krivičnega za nemško cesarstvo, se ne maramo vtikati v njene notranje razmere. Eno ali drugo bi bilo absolutno neopravičeno absolutno nasiprot no princem/ po katerih smo zatrjevali da živimo in (katere dnayno Mt najbolj svete v našem narodnem življenju.
Nemškemu ljudstvu se trdi od mož, kateitiim nemško tljuid- i stvo sedaj dovoljuje, da ga I sleparijo in ki nastopajo kcit njegovi mojstri, ida >se Nemci | borijo za isto življenje in ob- i standk cesarstva, da -s»e maha-ja Nemčija v obupnem boju samo - iclbrambe napram pre-premršljenim napadtim.
(Ničesar ne more 'biti bolj hudobno krivično, in mi si • moramo prizadevati z roaj»vdč-il jo odkritosTČniolstjo in bistro st'jo, da jih prepričamo o naših pravih namernih in da jim ddkažemo, v kakšni zmoti Se nahajajo. V resnici se mi borimo,' id'a nemško. ljukfstvo o-prostimo stnailni napada odi sosedov ali nasprotnikov ter zavetnikov svetovnega gispod-stva.	'
INlihče ma zgrozi eksistenci ali neodvisnossti ali miroljubnemu podjetju nemškega cesarstva.
Najhivji.se 'kar se more zgo- i •cKti nemišlkemu ljudstvu je, da i če ilxxlie|jo po tej vojni še ne- 1 pirestano vladani iod sebičnih -in LntrigaJnitskihi mojstrov, katerih interes je, da razburkajo i svetovni trnih- če, ,bodejo vla-detni ni&f. jn razredov, ka- | terim ositalDi svet ne> zaupa, dla i jih bb nemogoče pripustiti v zvezo ali tlotvarišijo narodov, ki morajo po tej vojni garan-t raiti svetovni mir. Ta zveza mora biti tovarišija narodov, ne samo tovariš rja vlad. Neuudgoče bo v tako nesrečnih Okoflištinah dopustiti Nem fciji vfctjclp k svobodnemu ekonomskemu občevanju ki mora | neizogiiblijivo slediti tovarišiji \ pravega miru.
Nezaupanje se samo ozdravi.
Toda v tem ne bo napad'ov, in tak položaj, ki je neizogib-Ijiv radi nezautpnosti, bi se v i bistvu prej ali islej izločit s (procesom, k i bi gotovo nas tO-pil.
Toda zločini, ja'ko gldboki zločini započeti v tej vojni, se bodejo morali poravnati. To je stvar brez ugovora. Toda
" ti zločini se ne more{jk> in n< ) smejo popraviti na način, di
■	se enaki ločini povzroeijc r iNemqji in njenim zaveznikom
iSvet ne bo ipripustil započetjt
■	enakih zločinov debt sre)1tstvc za odškodhino.
Državniki so se dosedaj najbrž že naučili, da je svetovno mnenje vse povsod jakc (budno in da ljudstva popolnoma razumejo zakaj se gre. Noben zastopnik kalkeiga neod visnega naroda se ne bo drznil prezirati to mnenje, da bi skušal delati ipogod'be in obljube nesebičnosti in kompro-nritiranos t i, kaktor se jih je Jilelalo na kongresu na (Dunaju.
iMišfjenje IjuidWtva tukaj in vsepovsod po svetu, ljudstva ki ne uživa nobenih privilegiji in 'ki ima jako priprosto ter nesofiistično merilo prajvice in krivice, tO ljudsko mišljenje je zra'k, ikaterega morajo dihati vise vlade, če hočejo živeti. In v liulci tega mišljenja se morajo započeti vse akcije in izvršiti v tej dvanajsti uri svetovnega živi^epja. .
Nemškim vladarjem se je iposrefcilo nazburkati svetovni mir 'ker podi njih gospodstvom se nemškemu ljudstvu ni dovo-lio, da se družijo z drugimi naroldi niti v mišljenju niti v namenih. »Nemškemu lijustvu se ni dlovolilo imeti samostoj1-no mišljenje, ki bi moralo biti pravilo obnašanju onih, ki si lastijo avtoriteto nad nemškim narodom.
Toda 'kongres, ki ibo zaključi to vojno bo čutil moč tokov, k,i divjajo danes v srcih in dmsalh svofliodnih rtiož vse-tpovsod. In skitepa kongresa se 'bodejo ravnali ipo teh tokih. Slovani bi bili lahko solidni.
Vse te stvari so se skatzale nesnične tod takojšnjega začetka te strahovite vdjne, in jaz ne morem drugače misliti, če •bi se to naložilo »takoj v začetku Rusom, dta bi jih enkrat za vselej pridobil na stran za-veznikbv kla .bi - pregnali smm-njo in nezaupnosftr ter bi se u-startovi'Da* prava, trajna unija med njimi. Če 'bi emi vrjeli te stvari v prvem začetku revolucije in če bi bili potrjejni v tem njih prepričanju odtedaj, tedaj bi se izogniH žalostmi ju posledicam, katere smo morali pred ikratkim zaznamovati v napredku njih notranjith> zadev.
Rusko ljudtsvo je zastrupljen no po raivtno istih zlobnostih, ki so držale nemško ljudstvo v temi, in strup so Rusi prejeli od ravno istih rok. Edin; odporno-ček, ki je mogoč, je — resnica. Neprestano in jasno jo moramo ponavljati.
Raditega se/ mi je iz vsakega pogleda zfdtelov iJa je! i moja dto&žnost. da govorim o izjavah naših namenov, da dobtavim ta posebna tolmačenja k onemu, kar sem govoril v tej zbornici pretečervega januarja. L\T|aš vstop v vojno ni spremenil našega stališča napram poravnavi, ki mOra' priti, kadar bo vse končano. Ko sem .povedal meseca januarija, da svetovna ljudstva niso samo. Opravičena do svobod met pomorske trgovine ampaflc1 tud'i zagotovljena s prostim vistopom do morskih patotv, tedaj sem mislil in mislim se d'anes, ne samo na male in -sfalble naTodle, <ki rabijo naše pomoči in polJIpore, ampak sem mislil tudi na velike in mogočne narode, mislil sem na naiše sedanje sovražlnike kot na naše sedanje tovairise.
Mislil sem in Sesedaj mislim o Avstriji sani i, med mnogo
š Poljski/ I p, V.. ... .
Pravica in enakopravnost d se more cto(b3ti te za veliko ce- I r not Mfi iščemo staJnw ne začasne podlage za mir na svetu
-	in iskati jo monaspo jasno *n i brez, strahu. »
In kot vselej se bode tudi a sedaj izkazalo, i da je pnaivica j edina polt ven.
\ Kaj naj ttonqj namilimo mi, r jtfia rprijpeJjemo -tb strašno vojno | i za svobodo in pravico do. pra- j
-	vičnega zaiključki? Mi mora-| . mo z uspešno uoko odstraniti
. vse zadržki k uspehu in poslu-žiti se moramo vsake postave, ki nam olajšuje popolno in svobodno rabo vse našel zmožnosti in sile: kot bojujoča se enota, t Eden jako nelljubih zadrž-i kov (ki nam je na potu je ta, > da se mi najhajamo v vojni z Nemčijo, toda ne z njenimi zavezniki.
AvstHji se mora napovedati
vojna-	—
Raditega jako resno pripo- g ročam, da kongres nemudoma i naznani vojsko Avstro - Ogr- y
ski.
Aii se 4vam ne zdi čudno, m ida je to sklep argtuimentov, ka- 8 t ere sem pravkar najedel ? rl Ne, ni čudno. Nasprotno, na- V znanštfelv voljne je neizogiblji- p va logika vsega, kar sem vam it povedal.
Avstro-Ogfska v tem času S ni svoja lastna gospodarica am pak navaden vazal nemške TI vlade.
Mi se moramo ozirati na dej- j stva 'kakoršnja so in delati ta*-iko brez sentimmtalnicisti pri tem resnem poski. Vlada Av" stro-Ogrske ne ,deluje po svoji lastni inicijativi, ali pa kot odgovor na željo in občutke njenega prebivalstva, ampak kot orodje druzega naroda.
Mi moramo njeni sili naspro ti postaviti našo lastno in se ozirati na centralne sile kot enoto. Na n6ben drug način ' rta moremo uspešno voditi vojne.
Ostali kajzerjevi zavezniki.
Ista logika nas pripelje do naznanitve vojne napram Turčiji in Bul garij*. Tudi ti d»ve držaivi ste orodje Nemčije.
Toda to jw majhno orodje, in nam ne stoji direktno na potu pri potrebni** akcijah.
•Mi bodemo šli kamorkoli naz zanesejo potrebe te vojne, toda zdi se mi, k te zaenkrat gremo le tj'a, (k-jer je takoj praktično in potrebno in ne čujemo ničesar druzega.
Finančne in vojaške potre-ibe, ikatere se morajo odobriti se Ibodejo razvile same,kaikor se razvija vojna, toda vzel si bom isvobodki, kh vam 'predložim še ne/kaj drugih činov pc-stavodaje,karterise mi z<he potrebni za vodstvo vojne, in da spravimo v akcijo vso našo silo in energijo.	ie Plotrebno (bo raztegniti po-stavdaijio zadnjega /zasedanja kar se tiče -tujih 'sovraižnikov v Ameriki, in ipo mgjem mnenju je tudi jako (potrebno, da se naredi dbločena in podnebna kontrola- nad vstopom in odholdbm vsake osebe v Zje-dlnjjene države ali iz Zjedinje-nih držav-
Enako za ženske kot moške.
Narediti se morajo postave, ki dofclčajo, da je kriminalen zločinec vsakdo, kdor trdovratno krši predsednikove proklfcwnacije glede tujih sovražnikov, kakpr so označene v poglavju 4067 in predpisati se morajo primerne kkzni.Zen ske in moške se mora enakto omeniti v " teh postavah, ki se tičejo obnašanja tujih sovražnikov.
Toda tekom časa se zrna agOl-Jiti, da bo mnogo tujih sovražnikov pri volji, tfai so nakrmljeni in da stanujejo v kampaih na stroškfa vladfe, raditega sem nojsvetovaJ, da se zločince med njimi pošlje v kaznilnice in druge slične zavode, (kfjer bScdejo prisiljeni dleilati ' kakor morajo delati drugi zločinci.
Zaidnje slkušnje so me pre-pričale» da mora kongres narediti nove postave, ki naj .dajo oblast vUfdli, da preskrbi za nizlce cene živilom. Z žalostjo moram ntaiznani-Dalje na tretji strani.	%
gi t . tfei-.v^ ..pi: ■ - ■■
^jA^jj?^	veliko zalogo »vilneiuli jj
Pr®dno kaj kupite oglajte ti naio
:Bela j SSL Močnt% 1
6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO I
Rokavice JOPIČI (Sweters) |
^^ka^bks Wfi» bela, m)»Tunjf> ^k
^Bn^V^V^ramC redeče	fl
'n^>Mr^c*|> _	fl
Siwer Rokavice
reieve, *ive in črne barve ^^u d	A
Dajemo opeke S. N. Doma $1 ID	mir 11
DR. L. E. SIEGELSTEIN, [||
b,ij pimm	ci»ii»?*i?l i r
I KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI |
Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. arečer. 308 P«rniMBt Bldg. 746 Buclid At«, near East 9th SL
. ^ ...... ^
Zdravniški recept — naša zdravila.
Za bolcucn dobite zdravniški predpis, ki mora koristiti. Našim zdravilom lahko popolnoma zau pate, da tam koristijo.
Če
prinesete zdravniški recept k nam, mi garantiramo da dobite pra ra zdra vila.
SLOVENSKA Fred H. Braunlich,
UMKNA 1353 EAST SSth ST. VOGAL ST.CLAIR AVENUE
.........11 1 H 1 111..............i —■^jŽpfrij
Važno naznanilo
v vašo korist j
..............
I^zziiTTTZZTZZIZ	m
mmxmmm
Da preprečite smrtne slučaje od peči, ki so brez dimnika, je mestna vlada v Clevelandu za-povedala pred nekaj leti sledeče:
Konekcija dimnikov: Vsi kotli, furnaces, ognjišča, peči in sploh vse druge kurilne ali kuhalne priprave, brez ozira KaKjno Kurijo se rabi. morajo imeti dimnik ali odhod dima na tak način, da odhaia ves produkt gorljivosti skozi to napravo.
Haditega zahteva *OaJa h)ar-nosi. da
PrviČ:
Nikdar ne rabite plinove peči brez dimnika.
Drugič:
Preglejte vaš dimnik danes, glejte da ni smeti ali saj, ki bi preprečile dimu, da se zmeia v zrak.
Tretjič:	jj
Pazite da "damperji" niso čisto zaprti.
Četrtič: .	1
Pazite, da ima vsak dihihik do- J volj zraka, da odnaša dim.
Če tako naredite, tadaj je vaša in vaše družine varnost zagotoV-
Sena. Mesto je naredilo svoj el in mi pomagamo na vsak način ki je mogoč. Našim uslužbencem je prepovedano odprli "meter", kjer ni odhoda dimu ali dimnika.
..;J U
SBKffi	I
THE EAST OHIO I GAS COMPANY. ? j
^ izhaja v pondeijfek, sredo in petek. j— i '
NAROČNINA.
Xo A.m*riKc - J3.001 Za CM d. po poHif+.00 | Xa Evropo - #4-.00\To*ram9Mna Jtt+i>ilKa - 3c
tttmm, ta tmmr mi m wm	ti , ei"__g
» % «ua *r. OLA« avs. M. e, clbvmuuid. ono runom cut. nmonoM m
I gDWARD KAUSH, PkiUsk^r	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY.
I Kni by 25.000 Sbmm ii the Gtj of (kfdud ud dsewWe. 1 Mferlisiag rates m leqoest Americin in spirit Foreign in liBgnagcwily
% EnUrwd MS ttamd<hm matUr January 5th 1909, at tk* post offiot at Citvcland,
I DM* m+r tk* Actqf March Srd. 1879*
-—--
No. 143. Pri. dec. 7th, 1917-
I Strašna obtožba Avstro-Ogrske
Memorandum socijalistov i* Hrvatske in Bosne.
Proti raznarodovanju .
"Mi igTlaisom naših načel — nadaLj-uje niemorartdlim — najodUdlčjiejše obstojamo vsak,i čin flca ima za mttmn umičenje stis-kanj1© enegu naroda. Ra>di»tegra na tem .mestu najodloč-pnej^e idbsojiaimo tevrtoniziranje in imadžarizacijo."
MemK^rattidrtim nadalje nc^teva vse obtožbe in sodmijske »Obravnave ter »preganjanja, katera so .morali prestati zavedni I Jugoslovani «n govori "o tisočih in tisočih umorstvih ki so bi-1 la izvršena od avstrijskih vojnih oseb napram civilnim osebam, , 1 in o katerih umorih se ne bo nikdar zvedelo podrobnosti. MVs-l^inoraiidum govori o "atentatih ', ka^e.n'<i se jfe posluževala ju-Bo^ovanaka mladina in pravi, 'Idia je bilo to edinici prrpravno
Kttwie''	r	1
Iztrebljenje naroda. Memorandum nadaljnje s slikami o cenfcuri anerl Jugoslo-Biuii itn kanstamtira da šef bili edino JHugoalOvami izključemi od 'ipfcšne amnestije. Dcikanrje se, da so avstrijski oblastniki "uži I vmli v mrcvarjenju in strahu njih nedolžnih žrtev.'
In ra'zmere tekom voljna so strtašme. NarOd umira od U-kilOte tin jjok^ici Bosne torej enemu milijonu prebivalcev pre" |li smrt od lafkote. Toda vlada se absolutno ine zmeni za to, Ipfcce pomagati, dasi bi lahko pomagala .
I Ko memorandum opisuje stanja v Bosni navaja v potrdilo flfib&no p sanje madžarskih soeijalistSčnih listov, ki stoi se i»zja-EviS, da je vlada za vse te zBoičinei dobillia zasluženi "odgovor v 1 gtoombah."
V krasni zemlji strašen položaj. ! iMenuorandiiim riše bogastvo in lepoto jugoslovanskih 1 HTajev <ki tvorijo enio gospodarsko celino nakar opisuje avstro-^EitMaraki sistem izflcoriščanja in duis<enja< namodn*e|ga in go-. Eaaoidarsdcaga razvtdja med Jugoslovani.. Govori o tarifni in že-Huniški politiki, o uhlčevainjiu trgovine in o zanemarjanju se-K«loov. Opiisuje,, da Dalmacija nima želeaniških voz, kako Ma- i pi vlečejo ves pncjmiet v Budimpešto in dodale: "Popolnoma < Kect je položaj Idtollaivsicega razreda v tem pašaluku kulturne , H&ltalosti, politične brezpravnosti in neprestanega gospodar. < n^gm uničevanja."	,	t
Peticija na Hrvaiteki Sabor.	1
if V memorandunvui se opisuje peticija 'ki je bila p(c^slaJnla od ; Hpijalistične stranke na Hrvatskem Sabtotru letos. V tej peti- ] Ui se naglafiuljle kako je vlada tzabranila vsako zborovanje in 1 pa so vsi delavski 'listi in vse idfelavsike organizacij brez izje-me umioeni in tmJdene-	<
i Riše se poldža} <kflavcev v jugoslovanskih krajih kjer po- « blagovna toda sigurno bolezni davijo ženske in otroke.	<
I Peticija zahteva pO postavah že itak omejeino isviclbodo in , nldepanje postav na podlagi spAošme volivn'ei ipravice svobodo Hmovan^a, časopisja in govora. O zaščiti tekbm vojne napram , f pbosilju viltaid«, ujpeljavo partite in sannouprave v občinah, nkrajih in giavarstvilH.
Socijalisti delujejo z drugimi strankami, if V omenjeni peticiji Jre# posebno važhilT IdVoje citatov: I "OibiralžIsBmo se s prosta jo na visokja zbornico s pozivom Bila dolgoletno borbo za politično svobodo našega naroda kate- t | ro so vodili delavci in socijalno demokratična stranka skupno n ogromno večino strank in skupin, ki so danes zbrane v Hr-Bvatskem Saboru."
To prilfiikJol uporabljaimo, da mafnifestiram|a našo željo za < K)evotx>jcnye, zjedtnjenje in denTdkratisiko organizaci jo' našega t pnaroda."	1
Avstrija se skriva za demokracijo. Toliko o pefticilji na Sabor iMermorandtim nadaljuje, z ob-Btaižbami (proti Avstno-Ogirski in silno šteje v zlo slodrugom, Rsocij a listom iz Dulnaja in Budimpešte, lloer so javmo trdili, d'a c I monarhija ouva vri ulagoduje Juigosllovfanjc^m in dostavlja sle-Ideče znaica'jdie besede:	s
"Mi vrlo dobro vemo da se je politika monarhije posluže- r ^ vala neprestano demokracije v svoje KONTRARE.VOLU- s
cijqnarne svrhe.
Za pravičen mir.	<
Memorandum se izjiavJja da so juigidslovansiki jsocijalisti	< K^ai mirovno akcijo adi na -sledeči podlagi: "Mi nimamo ničesar
I proti splošnemu miftui Zahteva sei mednarodna ureditev dielav-	»
I pravic z ozinofcn na Ostale (kraje, zahteva) da se uiternaci-	t
s jontila pretvori v leigislativni in d&ekuitivni organ proUetarija-	-
I to in se preneha z diplomatičnimi tajnostmi, da se demokrati-	t
i žira zunanja pdlitka, da sPi uvede razoro^tev, svoboda morja,	t
I obvezna mirovna sodišča, nevtaliziacija prometnih potov in ka-	j
I Jttatov, svobddba trgovina; odprta' pota v kolonijah, regulacija	;
jt svetovnega prometa, občna dtemokratizacija in ženska emanci-	i
I paoija.	t
Za svobodno Jugoslavijo.	1
"Jugoslovani, četuidi izamučeni na smrt, Se še borijo, ker	1 l ta njh borba znači borbo
za nacijonalno in stcicijailno osvolbo-	■
$ Jen je izpc(d stdletnegaf tujega jarma/'	1
In memorandum potem izrecna zahteva:	t
■ "Mi zahtevamo v imenu Jugoslovanov, a v intereisu vse-	"
f ga svetovnega proletarrjata in v interesu svetovnega miru, da	1
bse Jugoslovanom prizna pravilno konštituiranje v eno politič-	I
no in gospodarsko neodvisno, suvereno državo, preskrbljeno z I vsemi državi potebnimi atributi".
Zaščita malih narodov. v	j
Kottiečno memorandum zahteva tHa se sprejmejo zahteve	1
gza svobodo in edinstvo Ceho-lSlovalkov, Poljakov. Ukrajincev,	i
^Fincev, da se Belgiji povrne odškodnina od strani Nemcev,	ij
Pitd. Kondčnta zahte/va da «e organizira [posebno mednarodno	j
?as.topst\0 za zaščito malih narodov (ki bi ostali v narodno Hmešanih državah). Temu zastopstvu bi se lahiko pritožil vsak
l/nandjL in ^ikljuički zastopstva bi bili obvezni."	>\ Tu smo padali v kratkem bistveno vtsdbino Mlemoranda,
l:
u-n,. L „ .	:
•
ko jim je natančno znano, da uttiva če ško-slo vaško vprašanje vse simpatije Rusije, Anglije in Francije in zato s>o vsi iz sebe. To, kar delajo sedaj Avstrijci na Češkem, si ne moremo drugalče tolmačiti, kakor Ida so izgubili vsak polit-čen razsodek in- vso zdravo pamfef.
Nemški terorizem na češkem presega vse meje in narod stoji na pragu splošne vstaje. Policija, žendarmerija, in vojaštvo vzdržuj^ mir —; aH ta navidezni mir spominja na ono čuvstvo podavljfcmosti in tišine, ki vlada pred' vsako grozno nevihto.
Za najbolj zmernega češkega politika in objednem voditelja talkozvanega avstroslavi-zma t. j .. napravljenja, ki je verovalo in si t predstavljalo Avstrijo kot pravičtv| državo in celo kot nekako pokroviteljico severnih- in južnih Slovanov, je bil dr. Karol Kramarž. On je bil zadnjih 15 let najbolj znani češki politik in čes-to se ga je imenovalo kandidatom na» ministferski stol. Tega Kramarža je pred nekaj meseci zgrabila avstrijska policija, posadila v ječo in sedaj so ga obsodili na smrt na vislicah. Istočasno so obsodili še nekaj drugih čeških politikov in žurnalistov — in vsi oni so glasom poročil nemšlkih dunajskih listov, z nasmehom Okoli ust poslušali svtojo smrtno obsodbo!
Ko je ufrežal stari profesor praškega vseučelišča Tomaž Massarik iz Avstrije in začel svoje delovanje v Parizu in Londonu, se je dunajska vlada tako razkačila, da je posadila v ječo njegovo 'hčerko, ker ni mogla grabiti očeta, da-si je vsemu svetu dobro zna-np, Ida je imela ravno* Massa-rikova hčerka po volji' svojega očeta veliko manj pojma o očetovem političnem delovanju, tkot vsi drugi ljudje. No, Massarikova hčerka se je ravno talko smejala avstrijski policiji v obraz, ko jo je ta zaprla v ječo, kakor so se smejali Kramarž in njegovi edinomi-
• *
1 '
šljeniki dunajskim sodnikom, ko so jim čitali smrtno obsodbo-
Ta pogum, trdna volja in železna odločnost morajo biti nam Slovencem živ vzgled. Čehi so davno odkrito in -brez strahu začeli borbo pfloti Avstriji; za/dnji čas je, da tudi tisti 'izmed nas, ki se še boje in bi se radi držali na nevidnem mestu, snamejo svojo masko in se postavijo nemškemu jarmu pogumno po robu. Pričenši* z 1. 1848 je veljalo kot < nase načelo pravilo: kjer Čehi — tam Slovenci. Kako šele mora veljati ta stara in neštetokrat v dosedanji




SVETILNA SLUŽBA.
VELJA le 5 centov za potrebno elektriko, da pe-rete z električnim strojem. Dočjm stroj dela lahko opravljate vi drugo delo. Je v resni-* ci najbolj ekonomična metoda.
*	~~	.1
'i■	-.fa
THE ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDG. ' PUBLIC SQUARE
V 1 V r	, ' • 1 I
hvi	?'	v. > • . ^ ■ , V ■ • .„•.,.
----—---:---
j RAZPRODAJA.
i <
Pozor, žene in dekleta!
Sedaj se vam nudi prilika, da si kupite vašo suknjo "kot", po tako nizki ceni, kakor niste že nikdar kupili.
Finih ženskih sukenj imamo jako veliko zalogo kot še nikdar poprej, vsakovrstnih, ženskih in otročjih. Imamo veliko zalogo ženskih sukenj, ki se bodo pro* dajale po
»2 00, $5.00 7.00 »101,J12-00
■ P ;
SUKNJE SE BODEJO PRODAJALE CENEJE KOT MENE VELJAJO. PRIDITE in PREPRIČAJTE SE, KAKO PO CENI # , DOBITE SUKNJO.
Ženske in dekleta, ki hodite v tovarne, ne hodite brez suknje, ker sedaj jo lahko poceni kupite. Za par dolatjev si raje kupite suknjo kot da bi vas zeblo zjutraj ko greste v tovarno in zvečer domov. Suknje dobite poceni kot še nikdar prej ne. Ne zamudite te pri-| like, ker drugo leto bodejo suknje vedno dražje.
PRIDITE IN SI OGLEJTE SAMI!
SE PRIPOROČAM
Alf on Anžlovar,
6111 St. (Mr Ave.
veJdajo da 90 ddini, <la le kultura, izobrazba in delo more dvigniti narod.
Slovenci, stranke so dobre, kadar so volitve, luufcr mislite da bi ta ali drugi kaj koristil, toda za vsakdanje življenja za ameriški patrijotizem jih ne portrebujemo- Kot ameriški (državljani smo vsi enaki, Sjpoštujemo prepričanje in vte-ro vsakogar, kot narod pa dr-žimci skupaj), delujjmo /skupaj. Stranke nas cepijo, narodni duh nas more zjeklinjevati.
Predsednik Wilson je dejal, da se piše za nas Jmgoslo-Ivane zgodovina bodočnosti v svobodni, neodvisni državi. Glejmo, da ne zaspimo trenutka, glejmo, Idia smo amieriski, glejmo da pojmimo današnje čase, da ne zginejo mimo nas v večnost, ne da »bi se v nas vzbudila silna odgovornost, (ki jo imamo napram samim sebi in napram svojim otrokom. v ......o-
Čehi in Slovenci.
Vso sliko, kako bi se godilo nam Slovencem v .Avstriji, ako bi zmagali Nemci, si lahko živo predstavimo po tem, kar se igodi sedaj na Češkem. Ni ga naroda v Avstriji, ki bi se mogel meriti po pridnosti, sposobnosti in organizacijskem talentu s Čehi. Ako bi rue' zajemali avstrijski Nemci svoje kulture.od Nemcev iz rajona, oni bi že zdavnaj zgubili vso oldporno silo. Kar pro-, ducirajo avstrijski Nemci na gospodarskem, političnem ali kulturnem polju — na to gledajo iz vrha doli celo njih nemški bratje »z rajha.
Mi (Slovenci smo hodili s Čehi roko ob roki že od leta 1848 in naša us>cda v sedanji vojni je ozko zvezana z usodo češko-slovašikega naroda, posebno pa v očigled »eni kombinaciji, ki stoji danes v programu že mnogih čeških in jugo- 1 slovanskih politikov: neposredna državna meja med t?o-dicčo če»ko-slovaško Idržavo z bodočo jugoslovansko državo, takzvani "koridor k morju*' t. j. netposredna zveza severnih Skwanov z lAdrijanskim morjem čez slovenske kraje , ^ Trstu. iNameravana zveza severnih in južnih (Slovanov naj bi šla tik ob staj'ersko-ogrski meji preko ogrskih Slovencev, dalje preko cele vrste slovanskih vasij, ki leže mod me-stk>m sv. Gothard ob Rabi in Požunom ob Donavi ("Beli Hrvatjie") proti zapadu mimo aH preko Dunaja do čeških in slovaških zemelj.
' Vse to nas sili, da pazljivo sledimo za vsfo neodvisno češ- « ko politiko, ki je sedaj osredotočena v roka'hi nekaterih č«š-kih emigrantov, med) katerimi zavzema prvo mesto državni poslanec Djurich in ravno tako za vsem tem, kar se godi sedaj v stari češki domovini.
O oeško-slovaški propagandi v Rusiji, Angliji, Franciji in Ameriki se bodemo imeli cesto priliko pečati. Za danes se nam je omejiti le na pripombo, da ni nikakega dvoma, da se ne bi ovenčala ta borba za svobodo naših severnih bratov s polnim uspehom.
Avstrijski Nemci premoč Čehov dobro čutijo, ravno ta-
^ HI I I
----1
politiki preizkušena ' ztAlH sedaj, ko so napovedali Nsm- J
ci smrtni boj vsemu, kaf^JB slovanskega!
"Jugoslavija" — Petrograd.
2ENITEV. j
Potljite nam dolar in ni ram takoj pi.illemo ienitoranjiki katalog • . polnim opisom, slikami, imeni ta aa< \ slovi mogifa deklet ia odor, ki ii&^o % poltene mole. Vi jim lahko direktno piiete. Mi smo t poitrni zanesljivi trgovini sa dopisavanje, in ea dolar ram lahko prtnsae sakoneko arrto.
Pilite na*
Cosmopolitan Ctab,
BOX 458,	VENICE, CAL.
.
koledar	|
:	IV zastonj!
ll	<>
; .	' Nafta navada tokom zadnjih 32 let je Mia, da lidajemo	i >
) [	koledar v korist Številnih naših prijateljev <po oell dele- .	< \
s ►	11. 2tthtev» za ta koledar veako leto oaraAča.
h	Severov
I	ALMANAH ZA SLOVENCE	ij
? l	za leto 1918 je sedaj razposlan vtem lekarnarjem In ee	O
^ ^	deli zastonj. Vpraftajte za en isti«.
^ I	Dejstva o almanahu: .
( ►	V njem je mnogo zanimivih Člankov, finih ial ln re-
<	►	asilCnih pogovorov.
( ►	Imenuje ee "kažipot k zdravju", ker Ima mnogo po-
<	>	dfltkov aa zdravje.
<	►	Ima vae huformaclje kot jih mora Imeti koledar ln
/ >	katere tefiko dob He v drugih publikacijah.	< >
( >	Je knjiga velike ,vrednosti.
/.	Sa daje popolnoma zastonj.	■< >
it	->
<	►	Ne odlalajte. Seelte hitro po njem. če nI lekarne v va-	i > ( ►	Id bližini, piftite direktno nam. Ml mm polijemo en Is-	* > / >	tis. če poiljete Imena ln naslove prijateljev, polijemo	< > :	tudi njim.	, >
(>	<>
; k	nnvir« Kot veste je bik) potrebno spremeniti cene	. \
) *	Vgzna noYiCtt- nekaterih Severovlh zdravil. Toda almanah	:
S ►	je bil tltfkan pre] prodno so se oene spre-	£
<	►	menile, ln radi tega n« veljajo cene, tki so aedaj ▼ koledarju. Ml	4 >
<	t	vas opooarjamo na to ln svetujemo, da poftljete po naft najno-	< >
/ >	vejll cenik.	i >
<►	*	M
<;	W. F. Severa Co. ^Y^	:>
^^^^Ktj'sta je j>osftava idk>bavi^
Na primer farmarji se pre-Bpočim ne^ulatcija cen v živilifh ■pene ovire za izkoriščevai-Hi epske krivice se godijo tu-
• jporain vsa vodna sila dežete, |rSa nadalje da se sistematično, ■toda ekoinwrnicno razvija na-HLlio bogastvo in viri dežde, HSosebno v onih knfjih, iki sk> še Hft);v pod 'zvezino kontrolo. Krnila potreba temu primer-R»ih postav postoja večja od
Nekaj «e mora narediti led* kombinacije naših tvridk Sta ekspoirt. Legfelacija v tem
Rwiru se mora spctoiti na vsak
.
sapacin.	i
IP^oteebnih .postav potrebu-tudi, ida ise regulira in ||pibdj» najbolj uspešno skup-Bpo delovanj)© železnic in dru-Bg$h trati spot m?h sistemov te Speiele, Hoda Iče 'bodejo okoli-Kine izathjtevale, hočem zbu-Btl pozornost kongresa na to ^Jzadlivo ob poisebni priliki. .. iNlajprvo je vojna. Sipe sem katj spregledal, kar mi se moralb narediti za us-Hnno vodstvo vojne, tedaj bo H|i lastni nasvet nadomestil Icter sem izpustil. iTckJa prtedvsem pa mi je Hrapolmotna jasno, da moramo Hpavetiti pri sedanjem zase-■flj-u kongresa vso nalšo po-Hšornotst in energijo za živah-Hb, hitro in uspeš nla niadalje-Hpnje vojske, dokler ne zma-
gpn to lahtko storimo z več-
Hfo, ker verna, idla je za nas ta Kd» — vojna visokih prvnci-I Bprv, ker ne gledamo ha sebič-|:Sk> zmago, podjarmijenje ali f*rop, ker vemo, in ves svet ve r z nami, da smo bili mi prisi-r ijeni v tja vojno, da! ohranimo HBta načela in ustanove Od ko-■rupcije in uničenja.
{ Načrti in cHji centralnih sil Hparjajo naravnost v srce vse-Hk kar mi verujemo; njih nalili bojevanja ponižni je vsak gprincip humanitefte in viteške ppstii Njihl intrige so po>hujša-Hpisto mišljenje in duh trmo-pni naših Ijuidli; njih temna in ^■pvna diplomacija je zahte-Blfta, da nam odvzame naše
Kemije, in uniči edinosit drža- ( I	i
I Naša varnost (bi Ifctita unioe>-■B,' masa čast nikdar poravna-Ba, če bi dovolili, d*a sorvraž- ' WBk triumfirta. Naš sovražnik |HB$r}a na samot/ eksiiste(ncio> IHobode in demokracije.
to zategadelj, kfer je za 1 upi to vojna visokih, nesebič- 1 R|jtl namenov, kaiferim so se ^Hdrutžiila vsa svobodna ljudstva sveta za maščevanje pra-Hfee, v»o!jska za ohranitev na-BUga naroda in vsega, kar je i
mk> dragoceno najini princi-H|km in namenom. In ravno Ktfdiitega preidlaigamo nesebič-mmki pravično vse isto iza nalile sovražnike to za naše za-
■f.Ker je. naš vzrok pravičen Stvet, m^ra biti t^ poray- 1
pin 29a to sto lahko borimo, na za ničesar mbnj pleme-
P|rn iz tega vzroka smo šli v Hmcl, in za ta vzrok ?e bomo Rili. dokler ni izpraiznjenei ;
Hrt>voria sem odkritosrčno
Bpriprosto ker se mi zdi, da
H čas za to. da se.tgto-vcri ta- ;
K da bo ves svet vedel, da
Ko v največjem plamenu te- s
■fiii ojft, in ko vse naše misli
BRši&ehrie vojski, nismo poza-
■ idealov in principov, radi
Bgterib je bilo ime Amerike
imed (drugimi na-
in za katero smo imeli
Hfe (Boriti se v (generacijah,
Bi so živeflet pred nami.
Efajvršji trenutek v zgodb v i- r H|j • -i	j
LjudstvH so se odprle oči. f ■ Rde* Boga je «ad narodi. 1
1 ■	. a
s
T« „1__il I1J __
, in skrajno semi prejpmtan, t da jkn fco skafcal naklonjenost, - če dvignejto k njenju do jasnah visočin oij ego ve lastne i pravice in usmiljenja.
-o—
m	•
; Patrijotizem Slovencev v Ameriki.
k
1 Človek ki Ihoče biti dober dr zavijam se iaobrazuje, študira, feita ter preiskuje dolžnosti, ki ' jih ima l^ot državljan, se za-' nima za javna vprašanja in ima, voljo, da stori svoje dolžnosti.
V današnjih časih se borijo 1 Zijedinjene države (s položajem in s probtfiami, narodnimi in 1 mednarddlnimi, ki so večjega : pomena kot vsi drugi dogodki v ^etekJi zgodovini Zjed. držav. Vlada Zjed. držav se s ipolno zavestjo o teškoči teh problemov bori, da jih reši s polno pravičnostjo in resnostjo. In vendar je med nami o-gromna večina Iju)di, ki ne razumejo pcdožaja niti se ne zavedajo silne važnosti današnjih loasov.
Kljub temu je večji dlel Slovencev v 'Ameriki patrijoti-čen, zaupa ameriški vladi, rad poso»ja denar za Liberty bonde, rad žrtvuje kakor nasvetu-ja vlada, in te je potrebno tudi umrjejo za Zjedinjene države, toda oni ne vedo, in največkrat <se niti ne brigajo zakaj se nahajajo Zjedinjene države v vojni, ne vedo kako silovito je potrebna zmaga za prosperiteto in reeodvisnost te dežele, za politično, industrijsko in moralno srečno bodočnost njih otrok. .
Ni dovolj, da smo patrijoti-čni in poslušamo ter podpiramo vlado, ampak mi moramo tudi razumeti, zakaj naj bodie-mo patrijotični, zakaj naj poslušamo vlado v vojni.
(Zgodovina je opis človeškega življenja. Že od pamfveka je imel človek v sebi nagon, da skrbi za svoje otroke, da jim preskrbi srečo in 'boljšo bo dednost kot jo ima sam. Zjedinjene države se nahajajte- danes v vojnr,, ki je največja v človeški zgodovini. Dva in samo dva vzroka sta, zakaj se nahajajo Zjedinjene države v vojni — samo-obramba in skrb za bodečo generacijo. Te vzroke je predsednik Wilson jedrnato označil iz eno frazo: "da se naredi svet varen za demokracijo."
štirideset dolgih let je nemška vlada vzgojiervala nemško ljufdistvo za to vojno. šolski otroci so se učili te vojni, študentje v viljih šolah, ljudstvo se je bombardiralo z literaturo o topovih in bajonetih, pripravljalo se je na žtve, ki naj uresničijo dejstvo pangierman-skih idealov. Da je bilo nemško ljudstvo zapeljano, o tem ne dvomi nihče, totfia rridiče ne dvomi o lojalnosti nemškega naroda. Njih pripravljenost za vsako žrtev je dovolj velik dokaz, da je imela vlada uspeh pri vzgoja naroda.
Nemcem 'bi se daneŠ bolje gddBk>, če ne bi poslušalli zapeljivih glasov pangermanske propagande. In tudi za nas £>loveince, kot narod in kot ameriške državljane bi bilo veliko bolje, če bi vedeli, kaj je pangermanska propaganda, kaj (pomeni ta propaganda za na-s in naše otroke. Niti rdva odstotka vsega slovenskega naroda se ne zavedata pan-germamske propagande, ne vesta, kaj pomeni ta propaganda.
. Predsednik Zjddfinjenrh držav jei v svojem govoru -maja meseca in novembra v Buffalo jasno označil to propagando. Predsednik Wilson ae dobro zaveda, da preti nemška propaganda naj prvo politični smrti Jugoslovanov,# kajti z nemško zmaigo je Balkan 4gu-bljen za Jugoslovane, ker JCwmei z vso silo 'hočejo spraviti Balkan pod svojo oblast In nekako ponosni smemo biti izmed vseh drugih narodov mi Slovenci ter naši bratje Hrvati in Stlri, ker imamo na naši strani tako mogočnega zagovornika naših narodnih pravic kot^bas PREDSED-1
1, spostuje in posluša dane« ves svet. Predsednik fWilson je v
-	obeh omenjenih govorih pov-e darjail neizmerno važnost Balkana in priporočal Amerikan-cem, dia pazno sledijo dogodkom na Balkanu. Predsednik Wilson je izrecno povdarjal ogromno važnost dejstva, da
, morajo biti Jugoslovan^ svobodni In povdarjal je, da mora Amerika imeti svojo bese-r do zraven, ko se bo krojila u-soda Slovencev, Hrv®tov in [ Srbov, ker Ameriki je veliko . na tem ležeče, da so ti narodi , avpbodni, da ae ustavi ekspan-. zivnost Germanov.
'In v takih časih, v katerih j živimo danes, se zna pripetiti, 1 leta bo ameriška vlada prtoeia T poučevati svoje diižaviljane o l tem, da vedo kaj se godi po j svetu in da se državljani Zjed. _ držav zavedajo kakšna nalo-s ga je njim predpisana, da do-t ločijo usodo narodom. Silne s koristi za vsakega ameriškega " (Slovencev bi bilo, da bi se zavedal, zakaj je danes cel svet v vojni in zakaj se možje borijo. Čas je že zdavnej minuli, ko so mtslfli Slovenci, da lahko živijo brez svojih sosedov, . oziroma, da njim svetovna . politika nič mar ni. Tudi °d I Slovencev se pričakuje, da se borijo in pomagajo narediti svet "varen za demokracijo.'' In tega ne morejo narediti, če pazno ne zasledujejo svetov nih dogodkov, teiga ne mcwejo narediti, če se prepirajo, kdaj je kdo srajco nosil in kratke hlače. Mi vsi moramo raztr t meti zakaj se bori Amerika, „ Francoska, Italija, Angiija, Srbija in druge dežele na sfrra-. ni zaveznikov. In izplačalo se bo, da razumemo.
Dovolj smo imeli Slovenci
-	prepirov med seboj, dovolj , strank, k vragu trikrat preveč, . čas je prišel, da se zavedamo
-	da smo — ljudje* Čas je tud'j iprišel, koi ne more vsak slepec
•	soditi o položaju, kakor se to i dosttdaj vrši med nami, ko
razni dopishiki v raznih listih i v pomanjkljivosti najbolj pri-) mitivnega razuma, tujci v tej
-	dežleli sodijo dogodke in di-. rdktno ali indirektno upljivajo r na sebi enake. Kakor gleda i ves ameriški narod na svoje
►	voidStedje, na svojega« vzvišene-r ga predsednica Wilsona, tako i moramo Slovenci slediti svo-s jim voditeljem danes. Brez i socijaHzm-a, brez klerikalizma, : brez anarhizma in ateizma, i ampak kot narod, dc^stojno
zavedajoči se* ljudjie\ ki smo ■ poklicani, da se z drugimi
►	vreidJ borimo za svetovno svo-i bodo. Nepravo tolmačenje in
•	mlatenje sccijalizma škoduje,
►	zj* ^o nam je vzgled Rusija,
•	kjer s»ei dlan e s socijalisti koljejo medseboj, dočim kajzer
i pleše* od veselja nad slovansko neslogo, nepravo tolmačenje klerikalizma škoduje, , vzglied nam je Španija, Av-! strija in naše lastne razmere. , Toda narodni duh in zavest nista še nikdar škodovala narodu, za vfcgleidi i mam o Čehe, ki so kulturni, gospodarsko in moralno na višji stopinji kot vsak drug slovanski narod, za vzgled/ imamo Amerikance, ki so prvi na svetu ravno radite-ga, ker spoštujejo vero a ji ne
dajo priti v javnost, ker se za-
i
Članom <d(r. sv. Cirtfa in Metoda »it. 18 SDiZ se naznanja, da se gottdvo udeležijo pri-hlckilnje seje 9- dec. ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Na vrsto prid« volitev uratdniklov za prihodnje leto in druge vnaine točke. Torej pozdravljeni in na svidenje!
John VidCvol, tajnik.
Naprodaj je lepa hiša za dve
»družini, 10 sob, dve kleti in 'kofpalište za vsalko družino. Cena samio $4100. Poz ve se na 6401 Bolnna ave. (145)
Sprejme še štiri fante na stanovanje in hrano- 1084 E. 64 St.	(i44)'
naprodaj stare in nove hiše na lahka odplačila. Naprodaj imam tudi najlboljšo mlelkari-jio v slovenalkd naselbini prav poceni. John Krall, 961 Addison Rd._ (145)
Hiša naprodaj na E, 74.cesti, 18 sob, za tri družine. Vse mo-dterno urejeno. R«ht na mesec $75.00 Cena sanuo $7500. Vpraša se na 1065 E. '66th St.
(145)
RAZPRODAJA.
Splošna razprodaja se prične 21, novembra, 1917 in bo trajala, dokler se vse razproda, pri
. JOS. KOS, v Collinwoodu.
Vsi ste vabljeni na to razprodajo, ki bo v vašo korist v sedanjem času.	(*52)
BARVE! * .
• • . . ( j Rada bi zvedela za vtsojega strica Frank Flek, <ki stanuje nekje v ClevelamKi. lvcJor vei za njegov naslov ali če sam to1 bere, naj se zglasi pri M. Som, 6034 St. Clair ave. (145)
Prosto stanovanje in hrano
dobi slovensko dlekle, (ki .bi pomagala iz^ečer v restavran-tm Vfpralšajte na 6034 St.. Clair ave.	(145)
Candy store in .trgovnia z me-hiko (pijačo se proda radi blo-lezni. Vprašajte na 6221 St. Clair ave.	(144)
naznanilo*
i -iClanicam d-r. sv. Ane št. 4 'SDZ se naznanja, da se polno številno udeleže glavne • seje 12. /decembra. Na vrsti je .vo-Htleiv n'ovega od1x>ra- Dolžnost visake članice je priti vsia/j enkrat na leto na sejo, da voli po svojem prepričanju, da ne bo obrekovanja po hišah. Vse članice nia se^O 12. idec. Sestrski pozdrav
(144) Rozi L. Eršte, tajnica.
naznanilo.
Naznanjam članom dr. Cle-vel^pdski Slovenci, št. 14. SDZ dfo se vrši prihodnja r edina mesečna »eija dne 9. decembra, 1917 tibčno ob 9. uri db-poldne. Opozarjam vse 61ane, da ise "gotovo udeležijo, Je seje. Na dnevnem nedu 'bodejo volitve idru&tvenih uradnikov za leto 191$ in druge važne stvari. Z bratskrm pcazdravom
Fr. Jakomin, tajnk.
naznanilo-
ČknicaJm dr. Svoboidbmisel-ne Slovenke, št. 2. 'SDZ se na-znanaj, da se iptodnotstoeivilno udeležijo seje 13. decembra ob 7. uiri zvečer v navadnih prostorih. iNa Icflnevrnem redu je voftitetv novega odbora za leto 191& Po sklepu vrhovnega odbtoTa Zveze bom pobirala za mesec decemlbter denar sa»-mo db 20. .decembra, ne do 25. Prosim, da čitank« to upoštevajo. DrušJtveni pozdrav, (144)	a. čebular.
^flr e
if BP SBk^y. 1 r -""-jfe^
National Drug Štora! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. čem S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je, trebi v najboljši lekarni.	(45)
Hranile tvoj
MB N* r« •• «* kaj hranit«, m I
MB to pohiitvo kil kaj drviva«.	I
^B' mndlU d« val duu aluil	I 4*ntr,
Vloiita «toJ 4«nar v Tli« Cla- I {99 vaUsd Trual C«, banko, k jar I
HmI dobita 4 »J*, ohroatl. C« j«	H
akrit doma, f • *m ukr«d«Jo	I
gUS «11 u*ri.
m« »a. podpira. Vaiji dal daoar- ■
P? j Kapital ia aurplua aad <1.000	|
e 1 000. Praaaoiaaja mmd ««0..	■ 000.000.
ftjLa	■§
f| Clcvcfattd H
"Modro in preudarno se pripravljaš na odločilno borbo," je po (kratkem molku povzel Oton Vipavski. "Skrbno si utrdil najvažnejše postojanke na De vinskem in tudi svoje gradove; dobro si jih tpre-skrbel z živili in z Orožjem in lahko se 'bodo 'krepko zoper-stavljali. sovražnikovim napadom; toda.. .nekaj..."
"Kaj misliš reči?*' je zvedavo vprašal Juri, ki nikakor ni umel, kaj da pravzaprav namerava Oton.
"Ne zameri, Juri..." je ddjgovoril Otort, ''ali znano mi je, da ti primanjkuje dler nairja. Kar si imel, si vse porabil za vojne priprave in zdaj je tvoja blagajna prazna "
Juri se je iponosno vzravnal in je z ostrim povdarkom rekel:
"Denarja imam, kolikor ga rabim, več kakor ti, Oton Vipavski, in, kar j)et važno, pridobljen je poštenim potom."
Oton se je nasmehnil in se ni zmeni! za žaljivo opazko devinskega gospotitarja.
"Ne, Juri, denarja nimaš dovolj; primanjkuje ti ga. Ko-nioljeva čleita že celih osem dni ni dobila obljubljenega plačila; ljudje so že nevoljni in Komolja, ki ti je po obrazu in značaju tako čudovito podoben, jih kroti le z največjo težavo. Vsi pobegnejo, če jih nie boš točno plačeval, kakor je domenjeno/'
"Če mi je zmanjtkalo denarja, si ga zopet prtskrbim," je kratko cdgovoril juri.
"Ne bodi »jezen, Juri;, glej le malo dni šle- imaš in zalčne se boj na življenje in smrt. teh dneh moraš imeti denarja, dovolj denarja, sicer je največja nesreča neizogibna/
"To je v božjih rokah; svoje zlato sem razdal in uporabil, zdaj če ne bo dobiti denarja, bom moral pač preliti svojo kri."
"To je blaznost, Juri Kaj nimaš nobenega prijatelja, ki bi ti pomagal z denarjem ?"
"faoji prijatelji imajo ostre meče in zvlesta srca, denarja pa nimajo," je rekel Juri.
"Dvatisdč srebrnikov ti je nujno treba, da bi se mogel vzdržati vsaj *Bva meseca.' V dveh mestecih se razgubi velik del sovražnikov, ker bodejo obljubljeni odpustiki pridobljeni in bo poropano kar se bo dalo rJobiti. V dveh mesecih bi ti potem že kdo pomagal, ali dotlej... dotltaj moraš sam voditi boj — jaz — "
Oton Vipavski je umolknil, talko ga je preplašil ' snpi pogled devinskega vladarja. Juri je ipogletlal Otona, Ikakcr bi hotel videti na dno njegove 'duše in uganiti najs'krivniejse namene: Spozna/l je, da mu hoče Oton pomagati, ali tako, da bi tega nihče ne vedel in ne mogel sumiti, tako, da bi niti Juri sam tega ne mog-el tnddti.
"Dvatisoč srebrnikov — to bi bila zame 'jako lepa pomoč" je po kratkem inoliku menil Juri. "Ali kdo naj mi jih posodi, tkdo ima še toliko upanja v mojo pri h od n j ost ?''
"Zaupaj sam v sebe, Juri," je vzldiknil Oton Vipavski. Potem je peljal Jurja za roko in ga peljal v temni kraj o-gnjišča, kjer je stala srednje velika skrinja. "Tu v tej skrinji je dvatisdč srebrnikov. Ali imaš človeka, ki je toliko" zanesljiv, da bi ga poslal po to skrinjo?"
"Da. Komoijo imam."
Prav! Naj pride Komolja ■ >b n. uri ponoči. Vse preskr-bim, dla ga nihče ne bo mogel videti. Tu imaš ključ do vrat. V hiši ne bo nikogar in lahko bo odnesel skrinjo,".
Daljo prihodnjič.
-0 ,
. • 1 *
Juri je sam zapovedoval svojim četam in bil zdaj tu, »daj tam, povsod, kjer ga je bilo treba. Čuvši o krutem početju Otona Vipavskega v o-kolici Komna, je pohitel tja in na svoje veliko začudenje našel tam pismo, s Ikaterim ga vabi Oton Vipavski na skriven razgovor v samotni hiši, ležeči med Komnom in Gorjanskim.
To povabilo se je Jurju pač zdelo sumljivo, ali odločil se je vendar, da ae <mu odzove. Vstopivši v hišo, kjer je bil idbgovorjen sestanfeik, je Juri z začudenjem obstal pri vratih. Spoznal je pač, da stoji preid njim Oton Vipavski, toda pre-menjen je bil, tako, da Juri ni hotel verovati svojim očem. Oton je bil vies upodel, bled in boleli en. Iz krepkega zdravega moža je bil Oton, postal v dveh mesecih osflabel starček/ / V'
"Tj si me hotel obvarovati •belih las in globokih gub, a nisi mogel; jaz sem hotel, , da bi se v tvoje srce vgtiezdile moreče skrbi in ti vzele mladost in sem to tudi dosegel. Kaka je pač večna pravičnost, da dobri nameni tolikokrat nimajo uspeha, slabi pa jih i-majo." Talko je Oton Vipavski odgovoril Jurju Devinske-mu in ga povabil, naj sede.
"Motiš se," je hladno odgovoril Juri. "Velik razločlek je med Medlostjo, dci prihaja od | prevelikega napora, in med ono, ki jo ustvarja kes in strah, Velifka je tudi skrb, da se to, kar je pošteno, dobro izvrši, a atrasna je skrb, čfe človek ve, da se peha za krivico.^ v;,- •
Juri je bil pripravljen na oster Odgovor, ali Oton Vipavski je samo zmajal z glavo in vzJkiiknil:
"Gorje nfeni in Bog me varuj, da bi moral kdaj tud'i reči: Gorje tebi, Juri Devinski, Naša domovina je zgubljena, patri j arih nas vse izpodrine."
''Kaj to končno vendar uvide vate r"' je slkono veselo vprašal Juri in obšlo ga je ču,vstvo zadoščenja, da ^e aadaj tudi Oton Vipavski pritrdil sodbi, ki jo je bill s toliko iz globokp-* ga prepričanja izvirajočo vne-mp zastopal na plemsikem shodu v Čedadu.
"Uvikievani, Juri,. . uvide-vaiji da si imel prav.'*
"Veruj mi, Oton," je nadaljeval Juri, "da nisem prav nič ponosen na svojo bistroumnost Morda je bil samo slučaj, da sem spoznal nevarnost ki preti naš;m deželam in nam od cerkvene strani. Ali kakor me je v Geidadu usupnila tvoja kratkovidnost, kakor sem se taikrat čudil, da nisi mideval, kar sem |*>vedal, tako life je danes usupniila tvoja velika žalost zaradi te nevarnosti".
"Žalosten sem, Juri, da šele adlaj spoznavam pretečo nevarnost, ko se je odločitev tako približala. Žak>sten sem, ali ne obupa vam, kajti zanašam se — nate."
"Name? Dosedaj sem bil po vašem postopanju prisiljen misiliti, da me sovražite iz vse duiše."
"Res je tako, ali veruj mi, Juri, le okoliščine so tega krivic in nesrečne okoliščine so me primorale, postopati sovražno proti tebi."
Žalost Otona ' Vipavskega je bila tako globoka, da se Juri ni mogel odločiti za primeren icidgovor. iLaihBoo bi mu bU dokazal, da ni govoril popolne resnice, tudi bi mu bil lahiko dokazal nad vse sovražne naklepe, ki jiib je Oton gojil proti njemu iz dobičkaželjnosti, ali premagoval se je, kajti do-Zdelo se mu je. da bi bilo oeplemenito, če bi sedaj nasprotniku kaj očital, ko pri-znava svoje napakle in greh.
Slovenka dobi delo v. kuhinji;
Dobra prilika. VpraSajte takoj na 3*222 Lakeside ave. (144
Pozor! št. 17 SDZ članom dr. France Prešeren, fit. 17 SDZ se naznanja, da sie gotovo udeležijo glavne seje ki se vrši v nedeljo 9. decembra v 'Grdinovi dvorani točbo ob 9. uri zjutraj. Voliti je treba nov odbor in več drugih zadev je na vrsti. Na svidenje!
Frank Verbič, tajnik
Ne pozabite, da še vedno barvamo obleke. V zalogi imamo črne, modre, zelene in ru-deče barve. Ne kupite nov^ obleke ali suknje, pošljite vašo staro nam popravit, čistit ali barvat, ako želite, dla zgleda zopet kakor nova- Pokličite nas po telefonti' ali pa sami prinesite.
The Frank s Dry Cleaning Co. Delavnica in urad:
1361 E. 55th St. nasproti L. S. banke.
Collin wood podružnica: 15513 Waterloo Rd. _(X13O
Dva slovenska fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. Postrežba dobra in krasno stanovanje, vse moderne naprave, vedno gorka vodb na razpolago. Pridite in prepričajte se. 14222 Westropp ave.
N. E.	(142)
Pozor Slovenci!
Spodaj podpisani se priporočam Slovencem za svojo krojaško obrrt. Izdelujem vsakovrstne moške obleke in suknje po meri, garantirano da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedno najbolje. 'Mnogoletna skušnja v 'knnojaški obrti vam garantira za najtboljšle delo.
ANTON BRANISEL, 8001 St. Clair ave. Tel. Princeton 1865 R.
Rosedaie 2885 J. (Fri.155)
NAZNANILO.
(Članicam dir. Složne Sestre, št. 120 SSPlZ se tem potom naznanja,, da se polnoštevilno uicfeleže seje 12. dec. v navadnih prostorih, točno ob 7. uri ivečer. Na dnevnem redu je volitev novih uradnic za leto 1917 in druge važne stvari. Članice, ki se te seje ne udeležijo, plačajo 251; kazni v blagajno po sflclepu seje 14. novembra. Dolžnost vsaikle članice je priti vsaj enikrait v letu na sejo, da voli <po svojem prepričiamju, da ne bo Obrekovanja, češ ne grem na sejo, Iker je ta ali ona predsednica ali tajnica. iSestrski pozdrav (145) Angela Miarkič, tajnica.
NAZNANILO.
Članom dr.-sv. Baiibare, št. 26, Colllnwood, se tem potiom naznanja, da se prhodnja glavna seja vrši 9. decembra točno ob 8.30 zjutraj v navadnih prostorfk Na dbevnem redu je več ve'levažnih stvari za o-do,britev in volitev novega odbora. iKdor se ine vdeleži te seje, ta ne vpošteva pravil, in če pte> član pravilom ne podvrže, preneha biti član društva. Bratski pozdrav (143) Jos. Modic, predsednik.
Soba se odda v najem za dva
fanta ali dekleta. Kopališče na razpolago. 1159 E. 61 st St.
(143)
IŠČEJO SE ZASTOPNICI
ki znajo govoriti en ali dva jezika poleg anglešketga. Lahko naredfite dbber zaslužek kot zastopnik za Templar Motors Corporation. Oglasite še takoj. 738 Guardian Bldg. Vpra-šatje za Mr. Malarkey (143)
5, 10 in 25 centna trgOvna je naprodaj radi bolezni. Dobra ipirilika. Vprašajte na I5436 Waterloo Rd.	(i44>
(NAZNANILO.
CTpozaVjam vse člane "Napredni Slovenci'', št, 5 SDZ, da se vrši prihodnja mesečna seja 9. dec- .1917 v navadnih društvenih prostorih točno ob 2. uri popoldneh Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži glavne letne seje, ker bo vo^ Htev novih uradnikov za leto 1918 in of) jed nem imamo tudli druge vajžnfc točke za rešitev. Kdor bo odsoten brez važnega vzroka Napade kazni po dr. zapisniku.
Članstvu se najdalje naznanja, da se bo asesmerrt pobiral samo do 20. decembra,11. 1. torej apeliram na vse člane, da gotovo plačajo asesment in vse društvene naklade, da se potem zaključijo čiste knj-ige in oddtajo novemu odboru. (134) Frank Weiss, tajnik.
Išče se izurjen , bartender.
Vprašajte pri A. M. Kolar,
,0,	^^	o~o	-o
jI Na Devinski Skali.
Zgodovinski Romano
SPISAL ?! REMEC
i iii ii i v i i' ka w w iiibi^^^h
.i** lin a 1 \ji^jl'jnit
Doctor Oowdrtck, «lavni X-Ray «pecl)all8t nudi bvoJ« ~»4tuŠiiJo veffi bolni omitl, da je teiiko vaakdo deleien te čudovite ponudbe. Mar eel bpep uspeha »iriivti prt drugih wtoavniWh to tx<oW denar.
Miaiietvei^l^^Bente m. | Is*. En mm oblak vae .proprlča.
Jas fteltm, da ml zaupate. Jas telhn, da pridete in ml t*zlo4tte itCMH bolezen v vašem Jeziku. PomnAto, jaz nlaem navaden zdravnik; ampHn špecfjallet % mnogimi leti sku&nj©, da zdravim bolezni kakor je vato katere eo drugI nehali zdraviti Dalj £aea ste bili bolni, bolj je zaplOtoH vato bolezen, tem večje zanimanje Imam. Jaz naredim rad kar dragi fH to jo narediti dn ne motrijo naridlU. Ne zgubljajte del«. Ve« zdravljen > je prijetno in vam ne povzroča bolečin. Imam Številne Čudovite stroje mh zdravljenje vsake bolesni. Kadar se oglasite pri nas, »te sprejeti s ldejeH da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. Moja »popolna preASloava z X« Kay vam pove o vaAem položaju. Ce so drugI ugibaJl, pridite k meni. Gotovo pridete pozneje, zakaj ne bi prfell sedaj. Ne računamo za nasvet tft f preiskavo, Ce se zdravite.
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med Euclid 4. nadst.	ip.cij.u.1, Cleveland, o.	in Prozpeetj
_ Urada, arai >. miniraj do S. Ob n.S^lkli od IP Jo t.	^ f^^B
LUIIIlItllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIimilii^
M
I Kupite božično darilo sedaj j j in prihranite denar. 1
, Vsa zaloga ur, diamantov, zlatnine, srebrninc in bruiene-^^^Hk ga stekla je sedaj popolna ia boiitne ku ce slovenski ga, | rodu, in mi vam prodajamo25 procentov ceneje kot drugje
I ^Mr Kupile sedaj plačate	'
ostanek pa kadar morete. Ta l^f^^ i ponudba je samo za kratek čas	^ y
Ne odlaiajtt, pridite ti koj.
Pomnite prostor: ' ^flfl
I N/ WOLKOV. I
I 64ft8 8T.OLAIB AVE. blizu Addison Hd-
i Mi popravljamo ure 2n» zlatnino, vse delo garantirano. | ]
^IIH«l»IB»lllll«IMIMIMIIIII»ll»l«»HlllHIH»IWIIHt»IIIMIII»«IIMHlllimi«*iinHII«mtlMIW
1 Zaupno zdravilo dela čudeže. Iff
j^jj__M____________L .	.	,	■■ , -a
lis Škora že trideset let se Tdnerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A SS to tudi radi pravega vzroka, to zaupnost izdebvatelja za&luži popolno zaui)a- ^ ^ nje in J&islainje od strani štev^nih odjemalcev. Maio povišanje cen je sedanja ^ potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo Se dolgo zoper kfraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavefc mam je spod-j y bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-3S nerjevih lekov prizwafva brez ugovora, da v sedanjosti, ko/moramo veslitoo več ij jR .plačati za potrebščine, ini tu& lekarja stane veliko več, ni mogoče drtuginji v nI okom priti. Zato -pa bo vrednost Tdnerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse -fl ^ • kar več plačajo za nje.
1 TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA- I I VILNO GRENKO VINO |
W torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, iker, učini, da -bol z-gubi svoje sta-lišče. Izmed vseh bolezind jih je devetdeset odstotkov povziročenih in spočetih v želddteu. Trinerjevo Zdravilno Gnenloo Vino očisti želodlec in odstrani iz notra- s njščine drObovja vse'nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br-ffi log zlotvornih tv«arin zavirajolčiii tpravilno^ delovanje drobovja. Trintarjevi leki so «
prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne If^n grenke koreninice /ter krasmo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanlosti, nepre-W bavnosti, glavobola, poJiglavobofla, nervoznosti, navadne sla-boce, (kakor budi v želodčmih neprilikah1, ki rade nadlegujejo ženskte ob prememl?i žitja ali rudarje 3 fj aH druge 'dtelavce, ko delajo^ in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v jM a^i njem neprecenljivo vrednost. Dolbite |e v vseh lekarnaih.
1	TRINERJEV LINIMENT	1
IcfJ	1	JM
3p|	proder^ vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protma, ali revma-
{m	tizma, iTevragije, lumbago, crtrpdosti gležnjev iq drugih, najpotrebnejša in
^	najhitrejša pomdo. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi
Sjj	za drgnemje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. tjfl
I	TRINERJEV ANTIPUTRIN	I
3 tU je izvrstno inprav prijiettno zdravik) za navadno rabb znotraj. Posebno za izpi- jM ranje grla «d st> ist?otako za čiščenfe ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. ,.lM
m Dobi se v* vselb lekarnah.	e	t •■' f^U
^ Naj novejše nagrado so dobila Trmcrjeva zdravila na mednarodnih, razstavah: rp	Gold M!edal—San F^ncisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
i JOSEPH TRINER,
o s	manufacturing chemist.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, H