224. Številka._Ljubljana, v petek 30. septembra 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI MOD. I-ba}a vsak dan arveeer, Isimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejem an h a v a t r o o g e r s k e deiele sa vse leto 15 pld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedca aaeeea 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom ta Tse leto 13 gld., ga četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jedeo mesec 1 gld. 10 kr. Za pofciljanje na dom računa ae po lO.kr, na mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za taja deiele toliko več, kolikor pol tarna soa&a. — Na naredbe, brez istodobne vposiljatve narocume, Be ne ozira. Za omenila plačuje ae od itiriatopoe pet i t-vrste po 6 kr, če ae oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr. če ae dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae »vole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravoistto je na Kou^resuem trgu at. 12. Oprav niltvu naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oinanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon a%t. 3-i. Vabilo na naročim. Slavao p. aa. okčlaetvo alfaadao vablme asa aeve Baročbo, etare geapode aaročnlke pa, ka-terlm ka potakla, keaeeaa aseeeea naročnina, proalnoi ela Je ak pravem časa ponovi, da pa* šlljaaje aa preaaeba In ela doke ve« številne. „SLOVENSKI NAROD" velja aa ljnbljanake naročnike bres pošll|a* aaja asa elana t Vee leta. . . gld. IS*— I četrt leta. . . seld. s-so Pel leta. . • »» «*50 | Jeden mesec. „ 1-10 ■aa pošiljanje aa dana aa rašaaa lO kr. ase mesec, »O kr. aa četrt leta. • pešll|aaajem pa poŠti vel|ai ▼aa lata • . . gld. 15-— I četrt leta . . . glđ. Pal leta ... „ 9*— | Jedaa aneatee . ,, 1-40 fjeT~ Naručuje ae lakko ■ vsakim dtaesom, a k lnrata aa aaara poalatl tadi naročnina, drugače ae aa ost ramo aa dotično naročilo. —> aetavlja lip, daa as potekli aaroč-alal kres aslra vaefcennn, kdor ne v pošlje late ak prnrem eaaa. _Upravnlltfo »Slovenskega Naroda". Quousque tandem! C. kr. višje deželno sodišče v Gradca nadaljnje svojo obatrokcijo proti slovenščini. Včeraj se je zopet vršila prisivna rasprava o čisto slovenski pravdi in zopet je senat odklonil predlog, da naj se v slovenščini raspravlja. Predsednik senatov pa je še dostavil, da zrn ustno razpravo ni predpisov, ki bi rabo slovenskega jezika dopuščali, kakor jo dopuščajo za pismeno postopanje. Logika tega argumenta je jako kratka, ker naša pamet nam ne odkrije razloga, čemu naj bi se delala razlika mej ustnim in mej pismenim postopanjem ! Sploh se opaža, da je bilo utemeljevanje nadsodnega senata, s kojim je svoje postopanje od pričetka do sedaj opravičeval, jako slabotno in plitvo. Senat tako hoče, in s tem je vse dokazano! Kakor pa je višje naše sodišče nasprotno slovenščini, tako rahločutno je za preljubo nemščino, in kot skrbna mati tava nad tem, da bi ne padla kaka strupena rosa na rastlino nemškega jezika, ki pri naših sodiščih tako bujno poganja. Naznanilo se nam je včeraj, da se LISTEK. Slovensko gledališče. (.A i d a". — Velika opera v štirih dejsnjih, apisal Ohis-lanzoni, poslovenila Janko Leban in Aleksij Nikolajev. Glasbo rložil Ginscppe Verdi.) Maestro Giuseppe Verdi je ustvaril ,Aiamf da je slučajco predsednik pri višjem dež* In« m sodišča v Gradcu, ravno tako postopal, kot pc stopata Wanggo in Gleispach! Jedenkrat bo že prišlo do konca. Vsak tak slučaj pomenja nam Slovencem nov korak k pridob tvi višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Da bi slovenaki narod jarem ošabnega tega sodišča dolgo prenašal, Da to nikdo ne misli. Bolj kot se napenjajo strane pri nadsodišča, prej nam pride rešitev. 0 notarski komori pa pričakujemo, da bode ukaz višjesodnega prezidija z vso spoštljivcBtjo vložila v svojo registraturo, in da bode tudi v bodoče svoje oklice razglašala tako, kakor jih je razglašala dosedaj. To je dolžna svoji že itak pristriženi avtonomiji in svoji časti! V LJ11 bi) taval, 30. septembra. Brezpogojna obstrukcija — zagotovljena* „Grazer Tagblatt" zopet jedenkrat triumfira. Nemška narodna stranka in Wolf-Schunererjeva skupina sta po preteku prve seje sklenili, da se začne brezpogojna obstrukcija. Nemška napredna stranka, ki bi se bila že skoraj razcepila v liberalni klub Chlu-meckega in klnb narodno mislečih, se je vs.'ed postopanja predsednika Fuchsa zopet složila ter so obe frakciji za obstrnkcijo. Vse kaže torej, da se začno novi viharji v zbornici, ter da je bil parlament zopet brezuspešno sklican. Odstop ministra dr. Baernreitherja je prinesel poleg parlamentarne še ministarsko krizo, iz katere se bode Thun le težko izvil. Položaj je skrajno moten in težaven. Iz katoliško narodne stranke .Salzb. Chronik", glasilo parlamentovega predsednika Fuchsa, piše, da bi odprava jezikovnih naredb v sedanjih razburkanih Časih prav nič ne pomagala, kajti jezikovnega zakona bi sedaj več ne sprejeli Čehi, nego bi nastala potem na Češkem in Moravskom brezprimerna zmešnjava. Napaka se je storila I srca, kot goreča molitev potrte duše, se konča prvi del prvega dejanja. V originalne popevke in molitve svečenic in svečenikov v dragem dela prvega dejanja je položil Verdi čar in tajnost, svetost in veličast temnega egiptovskega templja, ki objema s hladnimi sencami ogromnih stebrov svojim bogovom in običajem verno ljudstvo. Kot uvod k drugemu dejanju zapoje harfa, v katere akorde se oglasi živahna pesem suženj in kraljičine Amneride. V krasnem naslednjem dueta nam slika godba boj in čustvovanje dveh src: strastnega, po ljubezni brepenečega Amneridinega in obupnega, nesrečnega Aidinega. Vmes odmevajo polni akordi rogov in bojnih pesmij. Finale, ki obsega ves drngi del drugega dejanja, je velikanska, mojstrsko pisana, pretresujoča peBem slave in veselja nad zmago in zmagovalci, pesem obupa in toge vjetoikov, pesem vdane prošnje za zlato prostost, pesem strastnega hrepenenja po svobodi in osveti. Tretje dejanje otvori zbor svečenikov in svečenic v templja Isidinem ob Nila. Ko potihnejo glasovi v svetišču, zapoje Aida prekrasno romanco, ki jo preveva otožni, k srcu segajoči duh. Čudovito lep je naslednji duet Aide in njenega očeta Amo-nasra: .Zopet videla boš dišeče gozde...", ki se takrat, ko ae je izjalovilo poslovanja jezikovnega odseka. Ceaaričin zakon. V ogerakem parlamenta je bil sprejet brez vsake debate jednoglasno zakon o in ar ti kuli ran j a spomina na cesarico in kraljico Elizabeto. Seja je imela svečanostno lice. Poročevalec justičnega odseka, Emerik Szivak je priporočal zakon s sledečimi besedami: Nijvečji zločin na svetu je ustavil srce, ki nam je bilo najbližje. Da se ohrani opomin pokojne kraljice do najskrajnejših časov mej našimi potomci, se ovekoveči v knjigo zakonov, ki je hkratu knjiga naše zgodovino. V tisočlttni naši zgodovini nimamo nobenega izgleda, da bi se spomin kake kraljice proslavil na tak način. Kralj.ca pa nas je tudi ljubila, učila se je našega jezika, poslušala je aspiracije nagega svobodoljubnega naroda ter se je bojevala z uami ter imela naše bolesti za svoje. Bila je zaštitnica naše dežele, zagovornica našega naroda; imela je zaupanje v našo bodočnost, bila je delavna sotruduica na sedaj povsem dovršeni harmoniji mej narodom in kraljem. Nen skomin ne bo živel dalje samo v naši knjigi zakonov, nego tudi v naših srcih vse veke. Ob jednem pa prosimo večno previdnost milosti za Sivega našega kralja. N.aik, ki se nam je rodil iz te žaloigre, pa je, da mora ogerski narod težiti za popolnim soglasjem s krono. — Govor porcčev.dca je sprejela zbornica z živahnimi khoi iu s ploskanjem. Ultimatum radi Krete se Še ni, nego hh šele bo izročil Porti. A kaj se zgodi, če odgovori sultan na zahtevo, naj odstrani vse turške vojake in uradnika, s svojim stereotipnim: „Ne morem?" Še nedavno smo izrekli sum, da je grožnja ultimatuma le vodena strela, katero se taltstl kir nič ue boji. In danes čitamo v .Kolner Zfg." poročilo, ki je došio iz Peterburga, da bi Rusija nikakor ne ra bla sile proti Turčiji Istofc*ko bi se tuli Francija ne spuščala radi Krete v kak l) j s Turki. Anglija in Italija pa tam tudi ne moreta in ne smeta ničesar. Neumljivo je torej, čemu se hočejo ome njene št ri velevlasti sploh blamirati s svojim vodenim ultimatom, kateregi ne smatrajo niti same resnim! IUdi Krete so je evropski koncert že toli-krat osmešil, da se ga niti pirava Turčija več ne boji. Predsednik krečanskega izvrševala^ga kocait.eja, Sfanaks je izdal na vse krečansk * prebivalcu na Kreti proklamacijo, s katero jih resno poživlja, naj bodo mirni, da tako pomorejo vlasti doseči mir iu red. Rusija nikakor ne odneha s kandidaturo princa Jurija, Turčija pa se ga takisto brani na vse načine. Kraljioa Lujiza danska je umrla v visoki starosti 81 let včeraj zjutraj v gradu Amclienborg pri hodanju. Ob njeni smrtni postelji so stali dau-bki kralj Kristijan IX , hči carica vdova, sin kralj grški in kraljica grška, prestolonaslednik in presto-lonaslednica danska, hči piinceeinja vvaleška, prestolonaslednik grški in še mnogo drugih mlajših prinčev iu princesinj. Ker je bila pokojna kraljica sorodna s skoro vsemi evropskimi vladarji, je igrala v politiki svojega naroda če.^to nemalo vlogo. Vedno je bila dobrotljiva do ubogih ter je zlasti pospeševala 1 teraturo. V svojem občevanju je bila pokojnica vedno skromna, dasi je nosila častno ime .tašča Evropa". Ismej šestih hčera nosijo skoro vss krone ali pa jih bodo nosile. Položaj na Kitajskem. Vsled odstopa (?) kitajskega cesarja ss je stremljenje Angležev, da se osnuje defensivna sveza s Japonsko, izjalovilo in ruski upliv je potisnil Angleže daleč nazaj. Napetost v vzhod nji Aziji raste in s demonstracijo angleških ladij pred Bakom ss nasprotja poostrajejo. Čudno pa je, da se glasovi o umora cesarja vedno bolj širijo. Višji evnuh je dejal da js cesar hudo bolan, ter da more celo umreti. Take svnuške vesti so jako sumljive ! Dnevne vesti. V Ljubljani, 30 septembra. — („ Slovanska krščansko nar od aa zveza V) Vse ostane pri starem. .Slovanska krlčaasko-narodna zveza" je po večdnevnih posvetovanjih prišla do spoznanja, da bi storila veliko politično neumnost, ako bi se udala igolj strankarski sa- Itevi hranjskih klerikalcev ia izstopila iz veMne. „Zveza" je dotični predlog včeraj odklonila. Na Krekov predlog, naj izstopi .Zveza" iz večine in naj gre v opozicijo, sta raz ven kranjskih klerikalcev glasovala samo dva dalmatinska prava**, torej vsega skopaj samo osem poslancev, dočim ima »Zveza" 35 členov. Sprejet je bil predlog dra. La-ginje, naj ostane .Zveza" v desnici in naj vlado todi po njenih dejanjih Klerikalna stranka je torej učakala prav izdatno blamaži, katero je tudi v polui meri zaslužila, ker je začela svojo akcijo zgoij in jedino iz strankarskih razlogov, zgolj in jedino u jeze, da je bil povabljen na posvetovanje z grofom Thunom dr. Ferjančič ia ne PovŠe. Sklep „ Z veze", da ostane še nadalje v desnici, pozdravljamo z zadoščenjem in smo prepričani, da ne ostane brez sadu; klerikalnim državnikom pa želimo, naj bi jim bila njihova najnovejša blamaža v pouk in svarilo. I — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v soboto, se bode opera „Aida", ki j j do -segla včeraj vsestranski, uprav senzacionalen uspeh, ponovila, — (Deželno in gospojino pomodno društvo Rudečega križa za Kranjsko) osojata se uljudno vabiti k svečani zadusni maši, ki se bo brala v soboto dne 1. oktobra t. 1. ob 10 uri do-polndne v stolni cerkvi v Ljubljani za Njeno pokojno Veličanstvo cesarico in kraljico Elizabeto, NijVišjo pokroviteljico avstrijske družba Radečega križa. — (Rastava dobitkov ljubljanske efektne loterije.) Vsled prijaznosti gospoda Vaso Petričiča razstavljeni bodo od jutri naprej najdragoceneji dobitki ljubljanske efektne loterije v izložbah omenjene tvrdke na Mestnem trgu št. 2L. Okusna in umetniška izpeljava vseh predmetov, posebno prvega glavnega dobitkr sestoječega iz veli čega briljantnoga lišpa v vrednosti 50.000 kron, bo gotovo ugajala vsemu občinstvu, ter privabila veliko število občudovalcev k omenjenim izložbam. Žrebanje ljubljanske efektne loterije vršilo se bode neprerlicljivo dne 4. oktobra t. I. Srečke po kroni dobe se pri vseh preprodajalcih, kakor todi v razstavnem lokalu — (Razstava Germovih slik v Rudolf inu) je bila danes zatverjena 0 razstavi sami, o uspehu in drugih pcučnih zanimivostih bodemo najbrže poročali še obširneje. Danes pripominjamo samo to, da ni bila prodana niti jedna razstavljenih slik. Vse bodo zopet romale v Prago n»zaj, gosp. Germ si bode zopet tsbko razobesil po prazn h stenah svojega prav bohemsko urejenega atelijera ia se tolaiil: Er zabit die Haopter itd. Vzrok, da se ni prodalo prav ničesar, je seveda absolutno pomanjkanje vsakega zmisla sa umetnost pri imovitejšib, ljudeh, nekoliko je pa todi utegnila škodovati govorica, da so slike silno drage. Dementovali bi bili sicer to žs prej, toda stoprav včeraj nam je nekdo pripovedoval o tem, češ, ds je ni v viej razsut, i slike izpod 250 gld. Ko bi se bili ljudje le nekoliko potrudili k g. Schvrentnerju I Tam bi bili izvedeli, da se dobe* slike od 25 gld. dalja. In če N i -k o 1 i č e v e fabrikate po ti osni ali pa še dražje kupujejo in si s tem krase* svoje salone, žrtvovali bi morda i sa kako Germovo sliko vsaj toliko! Opozarjamo torej še jedenkrat, da g. Schwentner podaja prav radovoljno pojasnila o osni in kupnih pogojih, kdor bi ss pa hotel direktno obrni-i na g. Germa radi kupa kake slike ali s kakim naročilom, da ima isti svoj atelijer v Pragi, Vodičkove ulice 3 8. — (Vpisovanje v dijaški moiki sbor .Glasbene Matice") ss bo vršilo v torek, 4. oktobre, zvečer od pol 8. do pol 9. ure. — (Poročil) ss je okr. zdravnik v Bob. Bistrici g. dr. Alojzij Vače k s goepč. Marijo Šejkov o is Prage. Čestitamo! — (Dolenjske železnice) Blizu Trebnjega mej postsjsma Trebnje in Mirna se ustanovi pti stražnici št. 13 postajališče. — (Is Ribnioe) ss nam piše: V nedeljo 25 t. m. popolndne povabil je notar g. Gruntar posestnike in obrtnike iz Ribnice in iz obširne okol ce v prostorni salon gostilne g. A. Arkote. V poldrugo uro trajajočem govoru je g. notar pojasnil navzoč-uira vsebino dedinskega prava, posebno določbe o poslednji volji, o postavnem nasledstvu in o dolžnem deležu. Potem je govoril g. notar o napravi sadnega vrta in o ustanovitvi mlekarske zadruga za celo libniško dolino, broječo 700 prebivalcev. G. notar je obljubil, da priredi še večkrat jednake shode v Ribnici, v Dolenji vasi, v Sodražici in v Loškem potoku. G. Bole se je zahvalil g. notarju za njegov trud, čemur so številni poslušalci živahno pritrdili. — (Narodna čitalnica v Novem mesta) priredi dne 1. oktobra t, 1. ob 8. uri zvečer besedo, katere čisti dohodek je namenjen deloma dijaški kuhinji v Novem mestu, deloma podpornima društvoma za slov. visokošolce na Dunaju in v Uraden. Vzpored: 1. a) K. Hoffmeister: .O takrat . . .* b) A. Nedved: .Darilo"; samospeva za bariton. 2. a) L. pl. Beethoven: Romanca za vijolino in harmonij, b) C. Čui: Kavatina za vijolino in klavir. 3. R. Wagner: Uvod k tretjemu aktu in zbor svatov iz opere .Lobengrin" za salonski orkester. 4. .Na kosilu bom pri svoji materi". Igra v jeznem dejanji. Poslovenil V. Mandelc. 5. „Svojeglav-neži". Vesela igra v jednem dejanji. Pošlo.enil 1. Globočnik. Po vzporedu prosta zabava. Ona sedežu 60, stojišču 30, dijaškemu biljetu 20 kr. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Sedeži se prodajajo 30. septembra in 1, oktobra od 10.—12. ure v predsobi čitalnične bralnice in zvečer pri blagajnici. — (Kamniško županstvo) nas prod, naj bi k dopisu iz Kamnika z dne 19. septembra o on-dotnem vodovodu dodali sledeče pojasnilo: Župan Bergant je preje, nego je prišel dopis na dan, osebno prosil pri deželnem odboru, naj odpošlje inženirja-strokovnjaka, da na licu mesta stvar pregleda ter predlaga, kaj da je ukreniti, da se tem neprilikam. S katere se ponavljajo vsako leto, v okom pride. V j 14 dneh, odkar je prejenjal vodotok, se ve: storiti • ni moglo. Na opazko .Skoda za lepe tisočake, I k i smo jih plačali za tako ponesrečen vo-< dovod," je pojasniti, da tistih .mi", kateri so tiso- odlikuje po gorkem čustvu in po presrečni než J nosti, ki pa preide v strastne, jezne vzklike razjarjenega očeta ter se prelije končno v mehko njegovo prošnjo in vdanost hčerino. Z najglobočjim čustvom je pisan duet Aide in Radamesa, ki obsega prvi del tretjega finala. V njem je izražena vsa globoka ljubezen Aidina, ki jo sili, da prosi Radamesa, naj zbeži ž njo. Takisto poln čustva, obupa, ljubezni in odločnosti je pričetek četrtega dejanja — duet Amneride in Radamesa. Temno, pretresujoče se glase resni zbori trdih sodnikov, ki obsodijo Rademesa na smrt. Prvi del četrtega dejanja konča pesem Amneridina, pesem blazne obupnosti in neznosne boli, pesem, s katero preklinja Amneris sodnike, ki bo ji z obsodbo vzeli ljubimca. Najlepša izmej nebrojne množice lepot, ki jih ima ta opera, je zadnji finale. Verdi ga je pisal z vso globoko dudo! V duet Aide in Radamesa je dahnil nje veliki duh ljubezen in fctrab, bol in srečo, obup in hrepenenje — vse tisto, kar poraja čustev Človeška duša, če gleda pri polni zavesti pred seboj nasilno, grozno smrt. Kako glasno kipi iz teh rahlih, živih glasov hrepenenje po onih sončnih višavah, ki se jim odpirajo večna vrata, kjer preneha vse slo t Kakor dih mrzle, do* brotoe smrti izzvene zadnji glasovi — in zagri | njalo pade! Nekaj obupnega, otožnega je položil Veidi v to genijalno svoje delo. Tudi takrat, ko se glase pivi spevi zmagoslavlja in radost', nas pretresa nekaj kot temna slutnja, da pričakujemo s strahom tragiški konec. Verdijeva godba je najlepša, najpopolnejša razlagovalka te pretresujoče drame in ustvarja na poslušalca najglobočne vtiske. Ne uklepa nas temanji blesk .Aide", nje notranja vrednost nam obvlada duha, srce in misli. A preslabe so naše moči, da bi si mogli dostojno oceniti to veliko delo. Njega popolnost, krasoto in bogastvo bomo bolj umeli šele potem, ko bomo večkrat čuli . Aido" na slov. odru. .Aidou so včeraj dostojno, naravnost — kolikor največ dopuščajo naše razmere — krasno uprizorili, za kar sodi režiš. g. No I lij u ter g. Fedicz kovvskemu, ki je požrtovalno nadzoroval izdelavo kostumov, najlepše priznanje. Dekoracija je bila okusna in primerna, kostumi so bili bogati in krasni, če izvzamemo kostume suhljatih, naivnih vojačkov, ki niso imeli kar nič vojaškega vedenja in dostojanstva, ki morajo torej v bodoče svojo statistično nalogo vse drugače izvesti, da ne bo čuti mej občinstvom nepotrebnega smeha. Da pa je .Aida" tako izborno uspela, moramo priznalno zahvaliti izvrstnega kapelnika gosp. H. Beniška, katerega Železna vztrajnost in neumorni trud sta spravila to veletežavno opero po malobrojnih skušnjah na oder. Naši vrli solisti so včeraj zastavili vse moči, da izvedo dostojno težavne naloge. Naslovno partijo je pela gdč. Mafenka Strop-nicka, naša novoangaževana primadona, ki se je z včerajšnjim nastopom predstavila gledališkemu občinstvu. Pela je naporno in jako obsežno partijo res dobro ter je žela za izrazovito petje precej v prvem dejanju poseben aplavz. Njen glas je prikupen, dasi nežen ter zveni zlasti v višini milo. Njena igra je umerjena. Vendar se nam je zdela sinoči slabo disponovana, zato si končno sodbo v njenih zmožnostih še pridržujemo. Vročen ji je bil v dar lep šopek. Prvikrat smo čuli včeraj tudi novoanga-ževano altistko, gdč. Wando Radkievvicz, ki je pela Amnerido s temperamentom in z iskrenim čustvom. Strast, ljubezen in obup je izborno izražala v petja, mimiki in igri. Njen alt je jako obsežen, poln in svež ter ima zlasti v nižini veliko moč in prijetno barvo. Gdč. Radkievvicz je poleg tega tudi prikupnega stasa ter ss lepo poda na odra. Še posebe morama pohvaliti nje krasne toalete. Obe gospodičini sta čake plačali občina no posna, ker ima občina za ■grad bo vodove da ss vedno 19.000 gld. dolga. Ob časa volitve pa, kolikor znano, ni niti jedna ne draga stranka delala kacib obljnb zaradi vodovoda. — (Klasična slovenščina) N. 18.775. Razglas. Kontrolni zbor za branabovce bo letos, in sicer: Ta 8. oetobra ob 9. nri dopoldne v Velk. Lasčach-Ta 9. oct ob 9. nri v Ribnici in ta 10. oct. ob 9. nri dopoldne v Kočevji. H kontrolnim zboru ao primorani vsi brambovci priditi, — oprošteni so samo tisti, ki so letos pri orožni vaji bili ali pa na dopust prišli. Tisti brambovci kateri niso prišli k' kontrolnim zboru morajo dne 20. Novembra 1898. ob 8. nri dopoldne v Ljubljana v brambovska kavarna pridit. Kateri k' kontrolnim zboru ne pride, bode v Ljubljana klican in ojstro kaznovan. C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji dne 12. sepr. 898. c. kr. okrajni glavar Tbomann. — (Udite'jsko društvo ss sežanski okraj) imelo bode, slaveč cesarjevo 50letnioo v Sežani, dne 6. oktobra zborovanje. Dnevni red: 1. Sv. masa ob 10. nri v župni cerkvi. 2. Predsednikovo porodilo. 3. Slavnostni govor. 4. Čitanje in odobrenje zap'snika zadnjega zborovanja. 5. Razvoj šolstva za vlade cesarja Frana Jožefa 1. G. Volitev sedmega odbornika. 7. Predlogi. — Skupen obed ob 1 uri popoludne. — (Nekaj o oslovski poŠti) Pišejo nam iz 'Celovca: Pretočeno nedeljo oddan ie bil pri tukajšnji poŠti zavoj namenjen v hrvatski Zagreb. Naslov je bil slovenski. O Jpošiljatelj pa je dodal tudi poleg .Zagreba" nemško ime „Agram". Poštni uradnik, ki je imel ekspediratt ta dan, je zarentač:! nad osebo, ki se predrzne prinesti poštno sprejemnico, pisano v slovenskem jeziku, ter je svojevoljno prečrtal vse slovenske besede in jih z velikimi črkami nadomestil z nemškimi, češ, to je vender preveč, da se hoče v samonemškem mestu Celovcu kaj takega oddajati. — To je goli faktum, in ni prvi, a tudi ne zadnji slučaj, tacega postopauja pri naši posti. Bog zna, koliko se je žh pri nas odposlalo slovenski pisanih spremnic, in se jih bo še v bodoče, toda takemu svojevoljnemu postopanju se mora napraviti konec, naj velja, kar hoče. Za danes zadostuj o naj to I — (V Nabrežini) nadaljujejo z aretovanjem odraslih in nedoraslih. Vojaštvo je odšlo, zato pa je vlada znatno pomnožila število orožnikov, katni čuvajo v romanskem kamnolomu delujoče Lahe, dasi tem nihče nič neče. — (Poštnim in brzojavnim ravnateljem v Trstu) je namesto v Gradec premeščenega g?sp. Pokornega imenovan višji poštni svetnik v Gradcu, dr. Felicetti, o katerem pravijo, da je sposoben in pravičen uradnik. — (Tržaški anarhisti.) Tržaška policija je v zadnjih tednih ujela več laških anarhistov. Te dni je aretovala trgovskega pomočnika Franca Widmarja, kateri je služboval pri firmi Biuil, nekaj dnij pozneje pa njegovega tovariša Karla Pressana in gostilničarja Moseta, tako da je zdaj v zaporu ^e lepa zbirka anarhistov. Čudno, da tržaška policija do meseca septembra ni nič vedela, da žive v Trstu tudi Jaški anarhisti. * (Spominek cesarice Elizabete na Dunaju.) Dunajčani postavijo umorjeni cesarici spo mi nek, za kateri se je nabralo že 300.000 gld. Pi-vovarnar Dreber je poklonil 10 000 gld. * (Patrijotične poljube) je dajala v St Louisu ameriškim vojakom, ko so šli v boj proti Španiji, lepa in veleugledna gospa Rainnater. V družbi svojega moža ss je pripeljala pred kompanijo, ki je bila odpravljena za odhod. Vojakov je bilo okoli 100. Vsakega posebej je poljubila lepa Amerikanka ter jih poživljala, naj se vrnejo zopet kot zmagovalci. peli — kar je treba posebe povdariti — svoji ulogi | V lepi slovenščini. Drugo osobje poznamo Že izza prejšnjih gledaliških sezon, a vsi so se izkazali včeraj tako, da jih moramo prav odkritosrčno pohvaliti. Gosp. Baškovič je bd sinoči posebno pri glasu ter je pel Radamesa z njemu lastnim ognjem. Zlasti nam je ugajal v prvem in zadnjem aktu, ko je pel v ječi s koprnečim glasom ter nas je osvedoČil, da je študiral to partijo, ki zahteva mnogo truda in moči, s vnemo ter da se je povsem uglobil v lepoto Verdijeve glasbe. Gosp. Nolli — ta steber slovenske opere — je bil, kot vedno, mož na svojem me^tu. V strasti in želji po osveti in svobodi razplamenje-nega etijopskega kralja Amonasra je pogodil v petju, igri in maski mojsterski. G. Fediczkovvski — priznano izvrsten pevec — je izborno izvel partijo višjega duhovnika Ramphisa ter nam je Še posebe ugajal zaradi dostojanstvene, premišljene igre. Todi g. Kronovič nas je zadovoljil kot kralj egiptovski. Manjši ulogi sta pela prav povoljno gosp. Rus in gdč. Slavenova. Operni zbor, ki je žel prejšnja leta toliko priznanja, je izvršil tudi včeraj svojo nemalo nalogo .prav dobro. Našteli smo v zboru deset gospodov in * (Papirnata hiša) VŽarinovki, v Ruiki Podoliji, so nedavno postavili prvo papirnato hišo. Narejena je bila v New Jorku ter ima 16 seb, ve-Ijela je 80.000 rubljev. Ameriški inžener, kateri je v Zarinovki to hišo postavil, trdi, da je celo trpeŽ-nejša od železne. Tudi pohištvo je papirnato. Telefonična in brzojavna poročna. Dunaj 30. septembra. Že na vse zgodaj začeli bo se shajati poslanci v parlamentu, kjer so imeli malone vsi klubi svoje seje. Ob 11. uri dopoludtie je imela parlamentarna, komisija desnice sejo, da se odloči glede Schwegeljeve zahteve, naj se še pred nagodbenimi predlegi razpravlja o predlogu nemškoliberalnih veleposestnikov, ki so s svojim predlogom zahtevali, naj vlada pojasni, kaj je z ogersko vlado dogovorila za slučaj, da se nagodba v C slitvauski ne resi parlamentarnim potom in naj se ua-godbenim predlogam zagotovi prijoriteta pred drugimi. Parlamentarna komisija je sklenila, naj se pripusti razprava Schvvegeljevtga pred loga, ker se glede prijoritete str uja s stališče in desnice, ne da bi se s tem ustvaril precedeus. Fuchs in Javvurski sta o tem obvestila levico, ki je pritrdila rečenemu sklepu. Dunaj 30. septembra. Daua.su js seja poslanske zbornice se je začela radi pogajanj glede Schwe^eljev»g* predloga šele ob '/« na 1, uro. Schonerer je nujuo predlagal, naj se uveljavi nemški državni jezik in naj se sklene temu primeren jezikovni zakon, kateri bi se mogel plemeniti samo z dvetretjiasko večino. Dalje je Schonerer vprašal predseduiba Fuchsa, če je res rekel uredniku lista „Vage", da bi nemški poslanci radi opastii obstrukcijo, ako bi jim tega Schonerer ne branil. Fuchs je na to rekel, da na taka vprašanja ne odgovarja in je odredil volitev kvotne depu t a c i j e. SchOnerer je predlagal, naj se glasuje imenoma o U-m, da li je pri volitvi glasovati imenovana tli te. Predi« g je bi) odklonjen, kakor tudi drufti predi»g, naj se glasuje imenoma. Na to je minlsterski predsednik grof Tbun vstsl in apeliral na zbornico, naj opusti vse, kar stranke loči in razdvaja, da se tako omogoči, kar želi tudi vi.da, namreč parla mentarna rešitev nagodbe. (Schčnerer, Iro, Tiirk in Hofer kriče neprestano.) Dobro znamenje je, da te je levica odločila, opustiti obstrukcijo napram nagodbi (Schonerer in drugovi se rogajo levici.) Večina je slej kakor prej pripravljena na stvarno delo, zdaj se je za to izrekla tudi levica. (S c h 0 • nerer levici: »Lepo spričevalo ste do bili 1") V zvezi z desnico hoče vlada (silen hiup mej SchSnererjsnci) deluti na vseh poljih. — Po tem apelu na zbornico je dal predsednik besedo baronu Schweglju, da utemeljuje svoj prediog. Wolf, stoječ sredi dvorane, kliče: „Kje pa so levičarski kronjuristi? Prosim za besedo!" Fuchs: »Zdaj Vam je ne dam." "VV o 1 f: „Prosim za besedo. Nekaj hočem predlagati. Fuchs: Zdaj Vam je ne dam Wolf: Vi kršite opravilnik Vi ste prelomili I devet gospodičin, a bilo bi dobro, da se zbor vsaj za tako velike opere pomnoži. Gospodične korstinje pa prosimo, naj se v bodoče v zadnjem dejanju ob altarju egiptovskega boga ne smejo tako dobrovoljno, ko vender umirata v ječi pod njimi nesrečna Aida in Radames. Tega vender ne zahteva tako tragičen moment! Vojaški orkester je izvršil še dosti dobro svojo nelahko nalogo, ako se pomisli, da ee je težavno delo uprizorilo s samo dvema skupnima skušnjama z orkestrom. Skratka: Včerajšnja predstava „Aideu je vsestransko vrlo dobro uspela, kar je na čast slovenskemu gledališča. Občinstvo, ki je zasedlo gledališče do zadnjega prostora, da so celo morali v parterju postaviti stole, je bilo s sinočno predstavo „Aide" jako zadovoljno ter je temu svojemu zadovoljstvu dajalo duška z glasnim, dolgotrajnim, vedno se ponavljajočim ploskanjem. Prepričani smo, da bo gledališče zopet polno, ko nam dragic uprizore* „Aido", da se bomo tako spet lahko naslajali ob tem prekrasnem delu Verdijevem ter s tem tudi dali javno priznanje plemenitemu stremljenja slovenskega gledališča!. _ —a—1. svojo prisego. Schonerer: Vi lakaj fevdalnih aristokratov. Sram Vas bodi! Wolf: Izrekam Vam svoje najglobje zaničevanje. (Veselost na desni.) SchOnerer: Trikrat slava parlamentarni korupciji. Tako prodajajo nemški narodi Iro Faoketo: Vi postanete še namestnik na Češkem. SchOnerer levici: To so nemški Staročehi. Nekdsj sem bil sam, pa sem Vas vse ugnsl. Iro: Baxa je zdaj tudi še sam, pa jih bo tudi ugnal SchOnerer: Slava nemško slovanski korupciji. V tem, ko so SchOnererjanci tako razsajali, je Schwegel utemeljeval svoj govor. Ko je končal, je vstar ministerski predsednik grof T h u n in je izjavil, da parlament, ki neče delati, tudi nima pravice vpraševati, kaj se zgodi, kadar se pokaže, da ne izpolni svoje dolžnosti. Za Thunom sta govorila še P rade in Daszvnski, po* tem se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v ponedeljek ali v torek. Dunaj 30. septembra „Slovanska kišč,-narodna zveza" je imela danes zjutraj ob 10. uri sejo, da se posvetuje kako stališče naj zavzame napram Schweglovemu predlogu. Irekla se je v istem smislu, kakor parlamentarna komisi.fa desnice. V tej seji je bil prečitan dopis kluba konservativnih veleposestnikov, kateri je naznanil, da hoče slej kakor prej Bzvezo" in njena prizadevanja krepko podpirati. Dunaj 30. septembra. „Neues VViener Tagblatt", glasilo nemškoliberalnih veleposest nikor, naznanja, da je trgovinski minister dr. Barnreitker odstopil j zaradi tega, ker so mej nemškimi strankami nastala nasprotstva iu zaradi splošnega položaja. Pariz 30. septembra. Listi trde, da so v miuisterstvu nastala zopet nasprotstva in sicer radi tega, ker je vojni minister na svojo roko odredil novo sodno pregaujiiije Picquarta. ne da bi bil prej obvestil irin.sterskega predli k a Brissona. Kundija 30. septembra. Turški zapo-vedink je naznanil admiralom, da je priprav-jeu, se z vso turško vojsko umakniti iz mesti. London 30 Eeptembr.. Zastupniki Angeške, Francije, Rusije ?n Italije so včeraj izročili turški vladi ultimatum glede Krete. Narodno-gospoti^rsk£ stvari Jubilejska dobrodelna zaloga slovenskih in istrsko-hrvatskih posojilnic. ^Ustanovljena v Bpomin bOletne^a vladanja cesarja Fran 3 .ložofa I. [Prošnja.] Prvi splošni zbor slovenskin in istrsko-hrvat« skih posojilničarjev v Ljubljani, dne Si. julija in 1. avgusta t. 1. je sklenil, da tudi slovensko in istrsko*hrvatsko posojilništvo praznnje SOletnico vladanja našega cesarja, in sicer na sledeči n ičin : a) Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, b kateri naj doprinašajo slovenske in istrsko-hrvatske posojilnice in hranilnice po avoji moči. Ta zaloga se porabi v korist slovenskega in istrsko hrvatskega posojilništva, osobito posojilmSke literature Da se to i?pel e, pooblasti m »Zveza slovenskih posojilnic" v Celji, ki sprejema v to svrho došle novce, jih priobčuje in potrjuje v javnih listih slovensk h ter nalaga pri „Centralni posojilnici slovenski" v Krškem. b) Slovenske in istrsko-hrvatske posojilnice ciopri-našajo dobrodelnemu društvu „Naša straža" 2°/a vsakoletnega svojega Čistega dobička. Ker je prvi splošni zbor naših posojilnic poveril podpisano na* čelstvo, da izpelje sklepe tega shoda, zato se je ono obrnilo na slavno „ Zvezo slovenskih posojiluic", da bi ono izvršilo prvi del sklenjene te patrijotične resolucije. S pismom z dne 10. avgusta t. 1. št. 149 je omenjeno slavno društvo drage volje to nalogo prevzelo; zato prosimo vse slovenske in istrsko-hrvatske posojilnice in hranilnice, da bi darovale kakoŠno svoto — zlasti ob priliki sklepanja svojih računov — za jubilejno dobrodelno zalogo ter jih pošiljale slavni „Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji. Ravno tako prosimo, da bi se vse naše posojilnice in hranilnice cb isti priliki spominjale kolikor le mogoče v smislu sklepa prvega splošnega shoda novega, za Slovence in za državo prekoristnega in dobrodelnega društva „Naša straža". V Krškem 15. avgusta 1898. Načelstvo .Cen* tralne posojilnice slovenske". — Prodaja mineralne vode v Rumuniji C. kr. trgovinsko ministeratvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je kralj, rumunska vlada za-vkazala, da morajo biti prošnje za dovolitev prodaje inozemskih mineralnih vod v Rumuniji opremljene z analizijskim spričevalom kakega zapriseženega romunskega kemika, če se hoče, da se bo rumunsko notranje ministerstvo, na katero naj ss prošnje naslavljajo, nanje oziralo. Steklenic za pa* skušnjo ni treba vpošiljati. Melusine mazilo za lice edVrsninje v najkrailtm (asu vsakovrstne pas;«, lliaje In mozoloke (spnlcaje). — Popolnem* naikodJJlvo. 1 loa«*k S* kur. Higien. medicinično milo zraven SS kr. (387—31) _ Jedina zaloga ■ deželna lekarna Ph. Mr. M. Leusteka Ljubljana, polsg mesarskega mostu. _Talefon itev. 68. ferav. r,. Diželno glidallići i Ljubljani. Dr. pr.«67. SJSjT"" Nova opora« "SSSJ V Noboto, dn6 1. oktobra IHvft. Propi krat: AIDA. Velika (poru v Štirih dejanjih, spisal Ghislanzoni. poslovenila Janko Lrban in Aleksij Nikolajev. Glasbo aložil Oiaseppe Verdi. — Kcžieer g. Jos Nolli. Kapelnik g. 11 ■ 1 Benisek. Blagajnica se odpre ob 7. ari. ZaBetek ob nri. Konec ob 10. nri. Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pes polka at. 27. V torek, dne 4. oktobra, .Aida", velika opera v štirih _dejanjih._ Umrli so v sLjultljmnl: Dne 27. aeptembra; Franc Koairnik, kurilčev sin, 4 mcs. Tržaška cesta it. 28, krvua otekli na. Dne 28. sept« mbra: Ivana Janežic, delavčeva iena, 48 let, Reber st. 4. jetika. Dne v 9, septembra: Jera Zanoskar, branjevceva hci, l1 , leta, TržaSka cesta it. 5*5, vnetje možgansko mrene. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3»h»'2 m. Sept. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. II Vetrovi 1 Nebo lil "5 ■>« Bu »> 29 9. zvečer 732 7 13 2 si. aever del SO. • 7. ajatrej 2. popol. 730 5 72» 7 12 4 140 al. jvah. si. jsah. dež oblačno 27 9 Srednja včerajšnja temperatura 136°, aa 0 6» nad oormali m. ZD u. joi saj s ±sz c-4. DOIZu i* Jn-' 30. septembra 1898 . . ICO k'd kr. Skupni državni dolg t srebra . . 100 • 65 • avstrijska slata renta..... . . 120 8*) ■ 4vatrijska kronska renta 4°/, . . . . . 101 • — 119 9 80 ■ Ogerska kronska renta 4u/4 . . . . . 98 ■ 15 t avetro-ogerske bančne delnice . , . . »03 e 300 75 s 15 tVemfiki drž. bankovci aa 100 m .trk . . . 58 _ 85 s 77 ■ tO frankov......... . . 9 53 V. . 44 • 15 S) C kr. cekini ........ . . f> • «8 Zahvala. Vsem onim, ki so mi izkazali ob žalostni priliki prerane smrti mojega poslednjega brata, gosp. Alojzija Triller-ja na ta ali oni način svoje sočutje, izrekam tem potom v lastnem in v imenu zapuščenih sirot naj-iskrenejSo zahvalo. V Škof j i Loki, dne 29. septembra 1893. Dr. Xarl Trlller ilf)2t> odvetnik v Tolminu. Zahvala. Za mnoge izraze »rfnega sožalja ob smrti natega nepozMbnega brata, gobp d* N&ndeta Kummer-ja kakor tudi za podarjenje le^ih vencev in za mnogobrojno udeležbd pogreba predrazega pokojnika, izreka vsem sorodnikom, dragim prijateljem in zi an-(vin najtopl<-J8u zahvalo. 1529) rodbina Kummer. V Kranju, d m' 29. septembra 1898. Komptoirist (volonter) vzprejme se v lesno trgovino. Zahteva se znanje slovenskega in nemfikega jezika. trga vsako nedeljo in praznik ob 5. ari 39 m. po poludne v Lesce-Bled. — Proi> v Novo mMln 1». v Ho-*©V|e>. Mešani vlaki: Ob S. nri 15 m. zjutraj, ob 12. nri f>5 m. po poludne, ob 6. ari 30 m. zvečer — frttao«! v L|ul»ljaa«> j. k. Prosta Ia Trhli«. Ob 5. ari 46 m sjatraj osobni vlak i Dunaj, via Amstetten, is Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Badejevic, Solno tabla. — Ob 9. ari 6 m. ivečer osobni vlak i Duaaja, Lipska. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H hi, Marijiaih varov. Plsnja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca PootabU Poleg tega vsako nedeljo in prauuk oh 9. uri 55 m. vlak is LescBleda. — Proga ta Nove«« sa tasta Isa Ia Ko*«v|av Mešam vlaki: Ob S. ari 19 m. sjatraj, ob 2. ari 32 m, popoladns in ob 8. nri 35 m. zvečer. — Odlmil Ia l.|ato> IJskne d. k. v atasssalk. Ot i. ari 23 na. zjutrai, ob 2. ari 5 m. popoladns, ob 6. uri 50 m ia ob 10. ari 25 mia. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prlftioel v l,|abl|a*so d. k. Is Kamnito*. Ob *>. uri 5« m. zja traj, ob 11. uri M m. dopoladne, ob ti. ar' i o aa. m ob 9. ari 55 min, avečar., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044 —72) 5k rej inematografLumiere v steklenem salonu kazine. Dinsi in vsak dan ob 5., 6., 7., 8. in S. ari xve6sr. I izredne predstave. ► Nov vapored: Zavalkada rimskih ln absiinskih H vojsčakov. 2. Mučji sajutrok. 3. Pri ■ h;d gondolo v Eenetka.i 1 Panorami Amberieua (Hnežno vreme povzeto lz ■B zel. vlaka. Ti. Eragonski Steeple-Chalso MM VI Sirka v taktih (R m 7. Dvoboj na plltolo 8. Ruiki piti. (Na Rplofino iay htevanje) 9. Italijanski k&rabinijerjl. 10. G.umač. 11. Zamorska kopel j v Samerunu. 12. Bitlza s snežinkami- (Na sploAuo zalit.: anjo ) Vstopnina SO kr., otroci in vojaki do narednika lO kr. (117 i r.) i |3 p- «> .o •I i? rs 153 to E ^ S3 "S ■ o ^0^2 - 3 i! ■s « i *5 J5r 5» * ^ "i *S « to S W n Gostilna t najem. Od 1. Jamavarl* 1SSS se da v najem gostilna v prav lepem kraja sta Dolotsjokeitss. prav blizo farna cerkve i u kolodvorske postaje. Prilika je posebno za take, ki bi ae pecali s tnalo iueaari|o, ker se v tej gostilni ob nedeljah in čez teden proda obilo jedil. Za gostilno ao> 3 sobe, 1 velika knbinja, jedilna shramba in klet. (1631-1) Vt-c o tem se izve pri Pr. Zurc-n v Tr«toti|e»tBK Jedno stanovanje v IL nadstropji sa 280 gld. in jedno stanovanje v III. nadstropji ia 250 gld. sa oddasti 1. novembra t. 1.; zadnje as lahko tudi takoj odda. Povpraia se: Heatsal trg St. 17 pri blaira|ulcl V prodajala!. (13n3—12> Miss Mac Loughlin poučuje ( anslešeino (1485—2> w D Povpraša naj se v Bambergovi hiil, Dolge ulica v pritličji na levi, od 10.—12. in od 2.—4. ure. hoče piti dober konjak kupi naj CognacStJulien pri tvrdki (1439—10) Kham & Murnik. Znamka )K zvezda. 1 (vrhne čevlje iz gume) | 2 znani xxa.jt>olj£ii Izdelale i ■ iz tovarne (1633—1) ! I flProvodnik-Riga" i # priporoča i>o xaa|nls£Jlla conuli tvrdka X j Ant. Krisper, Ljubljana. | 3aW^aVtotosnito«av«>oBslto« aV »osal*asaiee>aBsl St 32.80h. (1529-1J Zaradi vršečih se poprav Štepanskega mostu bode promet za vozove od dne 3- do 17. oktobra 1898 zaprt. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 28. aeptembra 1898. Karol Planinšek ^3 Ljubljana, Stari trg priporoča oh Času vinske trgatve grozdni slador (Trau-Isenzucker), nadalje vtliko saiogo špecerijskega in kolonijalne ga blaga, k&kor tudi špirita, finega pristnega slivovca, drožnika iu ruma rLa, d.eT=>olo in droTono. (1335—ia) hdajatelj in odgovorni mednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne1.