89. številka.
Ljubljana, v soboto 19. aprila.
XXIII. leto, 1890
Ishaja vsak dan iveier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti preje man za a vat ro-o r e r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.. U leden mesec 1 gla. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 ..1.1    za četrt leta 3 gld. 3() kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na <lora računa m
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifitvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati oaročuine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari
Po občinskih volitvah Ljubjanskih.
Teden dnij trajal je volilni boj. Danes pa j«? končan in bivši kandidatje in agitatorji vračajo se zopet k vsakdanjim poslom, katere so več dnij korenito zanemarjali
Dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski, ki so se včeraj končale, bile so letos zelo burne in velicega pomena. Ponavljali so se deloma in z isto burnostjo prizori izza 1873. leta. Takrat napravil se je sicer dozdevni mir, a pod pepelom tlela je klerikalna žarjavica do današnjega dne, dokler se ui pri baš završenih volitvah zopet nad pepelom prikazal opasni /ubelj in je klerikalna Btranka s podvojeno bojevitostjo planila na bojišče.
Nesmo se nadejali tako silnega navala in tako zgodaj, zato smo bili v prvi hip presenečeni in osupeli. Ker smo bili že več let vajeni, da so se dopolnilne volitve vršile redno, brez ugovora, brez agitacije, Be tudi letos nesmo pripravljali. To našo nebrižnost uporabili so klerikalci za svoj tajni načrt. Z gorečnostjo, ko bi bila boljše stvari vredna, pričeli so agitacijo Že štirnajst dnij pred volitvijo in obdelavali volilce z vnemi sredstvi, z obeti, i grožnjami in z denarjem. Kjer pa to še ni poma-galo, ponarejali so pooblastila in slepa-rili volilce in volilke s tem, da so se jim predstavljali kot pristaši naše stranke in jim zagotavljali, da delajo za naše kandidate. Naj klerikalni naš kolega še tako „Obzor" kliče na pomoč, vse mu ne pomaga nič, vse kar amo povedali je iBtina, za vse to imamo dovolj prič na razpolaganje.
Brez^krbnost naša bila je prva hiba; ko smo spoznali položaj, bilo je že prepozno. Ker se je druga hiba napravila od strani obrtnikov, bila je zmaga klerikalcem razmeruo lahka in spravili so v tretjem razredu v zbor vse svoje kandidate, ne da bi se bili z vsemi posebno odličili.
Nepričakovani izid v tretjem razredu pal je kakor bomba v smodnik. Vse se je začudeno po vpraševalo, je li kaj tacega v beli Ljubljani sploh mogoče in javno mnenje obrnilo se je takoj proti klerikalni stranki. Klerikalna zmaga v tretjem razredu izzvala jo splošno reakcijo in pričela se je agitacija od volilca do volilca, od volilke do
volilke, kakor v drugem, tako tudi v prvem razredu. Uspeh je znan, zmagali smo v drugem in v prvem razredu Bijajno in klerikalna stranka, ki je že v pouedeljek triumfovala in govorila o našem popoluem porazu, dobila je včeraj zasluženo lekcijo, katere ne bode tako hitro pozabila.
Razven svojej agitaciji Ima klerikalna stranka svoj uspeh v tretjem razredu pripisovati tudi temu, da so v tem razredu večinoma takozvani „mali ljudje," mej n|imi vsi mežnarji, tercijalke, kuharice in dekle, pri katerih imajo duhov ni gospodje iz lahko umljivih razlogov največ ugleda. V drugem in prvem razredu, kjer je zastopano lazumništvo in sploh boljši stanovi, zato nazlic »gitaeiji vseh duhovnikov od kan mikov do poslednjega kapelana neso uičesar opravili, neso mogli preprečiti sijajne naše zmage.
Agitacija klerikalne stranke bila je pa res takšna, da jednake Še ne pomnimo Pred osmimi leti smo imeli jako trde boje, šlo je do zadnjega moža. A takrat, ko smo se borili za narodnost svojo, ni niti jeden duhovnik agitoval, ni jih bilo videti švigati od hiše do hiše, da, nekatere spravili smo celo z velikim uaporom komaj na volišče. Sedaj pa tolika gibčnost in gorečnost. Ta razlika je zelo poučna in dokaz preobrata, k: 0e polagoma a z železno doslednostjo vrši. Za narodnost nekateri, zlasti pa Ljubljanski gospodje duhovniki, neso več tako ognjeni, kakor so bili nekdaj. Pri narodnih slav-nostih se odlikujejo navadno s svojo odsotnostjo, kadar pa gre za njih specijalne namene, in proti narodni stranki, tukrat delajo s skrajnim pritiskom, z vsem nuporom, takrat prikaže Be vse moštvo na krov.
In dobro je bilo, da je tako prišlo. Dopolnilno volitve bile so predigra bodočim državnozborskim volitvam, pri katerih se nam je nadejati jednacih prizorov, jednake burnosti, kajti klerikalna strauka ne bode tako hitro odjenjala, marveč delovala bode z isto zavratno taktiko, z istimi čudnimi sredstvi.
Zato tivlm sedaj, ko smo položaj spoznali in ko smo v kratkem popravili, kar smo deloma zanemarili, da začnemo VBtra j no delovati za svojo organizacijo, da nas bodočo volitve ne najdejo več nepripravljenih. Včeraj završene volitve so nas poučile,  da je  vse  razumuištvo za nami in da bode
vedno uspeh na naši strani, kadar M bodemo z jednako žilavo8tjo in energijo poprijeti dela, s kaker-šno smo se poslednje dni.
K delavnosti mora nas nauduševati včerajšnji dan, ko je po mestu zavladalo Bplošno zadovoljstvo na sijajnem izidu, ko si je vse čestitalo in s pristnim veseljem pripovedovalo, da je zmagala napredna stranka. Naj klerikalni dnevnik še tako emfatično trdi, da Bta dve tretjini zavednega meščanstva za njim, nam to vender naše ravnodušnosti ne moti, saj smo se včeraj na svoje oči prepričali, da je ta trditev le brumna želja in nekakšno tolažilo za hudi poraz, saj je pretekle dni vsacemu postalo jasno, da imamo dovolj moči, treba samo, da jih dobro porabimo
In to bodemo v polni meri storili, to bode poleg /mage naša trajna korist izza preteklih volitev Ljubljanskih.
\ Ljubljani 19. aprila.
Dopolnilna volitev v Mladi Boleslavi na Češkem je bila posebnega pomena. V njej Be je imelo pokazati, ali češki narod odobrava sporazumljenje, katero se je na Dunaji dognalo mej češkimi in nemškimi voditelji. Veliki pomen te volitve spoznavali ste obe stranki pa tudi vlada, zato je pa bila agitacija nenavadno živahna. Vsem uradnikom se je namignilo, da imajo glasovati za staročeškega kandidata Agitoval je ves uradni aparat, šolski nadzornik potoval je po okraji in pretil učiteljem z disciplinarnimi kaznimi. Če ne bodo glasovali za staročeškega kandidata.
Ta volitev se torej ni vršila pri normalnih odnošajili, kakor zadnje volitve za deželni zbor. Saj so bili namestnika Krausa potem samo zaradi tega zamenili z grofom Thunom, ker je pri volitvah se premlačno obnašal in je pustil, da so Mladočehi dosegli tako lepe uspehe. Grof Thun je pa tudi pokazal resno voljo popraviti, kar je prednik njegov zamudil, in dal je uradnikom kategorične ukaze, da vse store, da zatro mladočeško gibanje. Ves vladni pritisk pa ni imel zaželenega uspeha. Mlado-Cefika zmaga je tem pomenljivejša, ker je pri zadnjih volitvah za državni in za deželni zbor bil vselej
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Bili so hudi dnevi, ki urno jih pretekli teden preživeli. Ves klerikalni „Generalštab11 bil je po konci, čulo se ni skoro druzega nego „Kalan qua, Kalan la!u in na vsakem vugalu sreča val si zdaj Regalija, zdaj dr. Šnšteršiča, ki sta menda poza-bivši uasprotBtvo glede doktorata in diplome, roko v roki pozivala stoletje na junaški mejdan.
Ako so vogali že zaradi tega srečavanja bili zanimivi, bili so v drugem pogledu še bolj. Vsak hip nabil se je drug plakat in občinstvo je hitelo gledat, kaj je zopet novega ukrenil „neodvisni narodni meščanski volilni odbor". Občinstvo je gledalo in čitalo, a tega vender ni zapazilo, kar gospod ka-pelau Kalan, ki v Bvojem lističi doslovno piše: „Nastale so kar čez noč tri stranke, ki so nabile po vogalih trojne v r steka n d i date." Tri vrste „nabitih" kandidatov, to je vender kuj novega, specijaliteta, našega Kalana vredna. Kmalu bode imel tak muzej skupej, kakor slavni Burnum. Najprej izumil je netopirja s kljuni, potem zgradil že
leznico že 1805. 1., naposled prišla so dihurjeva gnezda na dan, zdaj pa še „nabiti" kandidati. „Nulla dieB sine linea !u
Sedaj stoprv umejem, zakaj je Župnik Rozman kapelanu Kalanu dajal prednost pred dr. Maj aro -uom. Kdor je že 1805. 1. gradil železnice, ima gotovo davno že kanonično starost za seboj in vreden je, da postane kandidat, vsaj „nabit". In tak je sedaj urez dvoinbe gospod Kalan, kateremu pri kandidaturah sreča trrdovratno obrača hrbet.
Razven omenjene Kalano ve iznajdbe, bile so pretekle volitve še v drugem oziru zanimive. Gosp. dr. Šušteršič praznoval je namreč s svojim „Poslanim" v Slovenci svoj prvi „debut". Mož se čuti, samosvesten je tako, da so njemu, dasi je še le odvetuiški kandidat, odvetniki in drugi gospodje, ki že leta in leta delajo v javnem življenji, prema* lenkostui in da nič mauj in nič več ne zahteva, nego da bi njegovo slavno ime abecedo vali (sic!) Abecedovauje imena Šušteršič je zopet nova gorostasna iznajba, katera izvestuo ne sodi drugam, nego v Kalanov muzej.
Ker klerikalni moj kolega in tovariš mu g. Šušteršič toliko govorita o terorizmu, treba, da tudi o tem izpregovorim nekoliko besed. Strauka,
katere) imam jaz pripadati čast, ni rabila uikacega terorizma. Drugače pa je z ljubim „Slovencem". Ta je pied nekoliko dnevi v uvodnem članku pisal : „ Kakor je uvideti iz raznih časopisov, namerava se na drug način vršiti štrajk, in sicer štrajk konaumentov. V obleki, hrani, zabavi, sploh povsod se bode štedilo, tako da bo težko dobiti delavcu dela, ker mojster ne bo potreboval toliko moči pri pičlih naročilih. Kaj potem? Konsumenti zdrže lahko eno leto to stanje, zapeljani delavci in obrtniki pa ne. Kaj bo ž njim, kaj bo ž njegovo obiteljo, če se res ta ideja uresniči, kar je zelo verojetno?"
Ali ni to krasno? Gospodje, ki drugim pred-bacivajo terorizem, te tukaj javno poslužujejo tega sredstva in prepovedujejo strajk konsumentov in hoči jo a tem uplivati na volitve.
Takim izrodkom „kršćanske ljubezni" nasproti sna m., pač biti veseli, da je že blagohotna usoda vse tako modro uravnala, da drevesa ne rastejo v nebo {in da ?je mej željo in izpeljavo še marsikaj vmes. Zato se mi tudi omenjena grožnja ne zdi po-meuljiveja, nego v zelnik postavljeno strašilo, katero celo vrabci prezirajo. s.
v tem okraji voljen zmeren mož, pristaš staročeške stranke, mož, ki je 25 let zastopal ta okraj.
Sedaj pa malo poglejmo izid te volitve. Mimo zadnje državnozborske volitve zgubili so Staročehi nad 400 glasov. Še neugodneje se pa pokaže za Staročehe izid volitve, ako ga primerjamo z izidom poslednje volitve za deželni odbor v tem volilnem okraji. Vzlic silnej agitaciji od obeh stranij, je bila udeležitev od obeh stranij slabeia, nego lani. Od devetih mest, iz] katerih je sestavljen Mladobole-slavski državnozborski volilni okraj, voli jih le osem v mestu.'i skupini v deželni zbor, Lisa voli namreč s kmetskimi občinami. Lani pri delželnozborskih volitvah je od osmih mest bilo oddanih za Staro-čeha 1893, za Mladočeha pa 1451 glasov. Sedaj, ko je tudi Lisa volila, dobil je Staročeh Tonner le 1369, Mladočeh Spindler pa 14GI ulasov. Mladočeh je dobil torej le 10 glasov več, Staročeh pa 524 glasov nanj, če pa odračunanio glasove mesta Lise, se pokaže, da je mladočeški kandidat dobil 65, staročHški kandidat pa 652 glasov manj. Da je mladočeški kandidat dobil manj glasov, to je pripisovati posebno vladnemu pritisku, zlasti učitelji, ki so lani brez izjeme glasovali za mladočeškega kandidata, se neso upali udeležiti volitve.
Vzlic temu pa moramo reči, da je izid te volit\e za Mladočehe sijajen. Od nezavisnih volilcev neso zgubili nobenega, pač pa nekoliko pridobili, Staročehi so pa zgubili vzlic krepkej vladnej podpori na stotine glasov.
Izid te volitve seveda ne bode spremenil razmerja strank v državnem zboru in tudi na položaj v zbornici ne bode  dosti uplival,  ker se  že itak bliža konec legislativne dobe A v Boleslavi je češki narod spregovoril glasno  besedo   proti spravi, dal je razumeti, da ne odobrava poravnave mej narodnostima, kakeišuo hoče vlada.   Sedaj  je jasno, da se narod ne strinja s postopanjem  staročeških od-pos'aneev, in  ne da  se več oporekati,  da  je bila zahteva Mladočehov opravičena,   da vsi  češki poslanci odlože mandate, da se bode narod sam iz- j rekel o spravi, kajti verojetno je, da  bi  tudi v drugih okrajih bil  izid novih  volitev jednak. Poslanci, ki ne uživajo  zaupanja narodovega, bi pa pač ne  smeli   sklepati   o zadevah, ki  tako daleč Begajo v življenje narodovo, kakor baŠ češkonemška sprava.
Izid Doleslavske volitve je hujši protest proti češkonemškemu sporazumljenju, nego bodo vsi govori Mladočehov pri budgetnej debati. Bode pa tudi imel nekaj upliva na Češke deželne poslance. Marsikak staročeški poslanec se bode v maji po-mišljal, bi li glasoval za Dunajske dogovore, ker je tudi državni poslanec in se mu je zatorej bati, da ga volila ne zvrtoglavijo pri volitvah prihodnje leto. Mladočehi bodo pa sedaj še z večjo odločnostjo ugovarjali češkouemškej sprav*, ker vidijo, da je narod za njimi. Sicer mi še ne mislimo, da bode deželni zbor že v maji se uprl č^škonemškej spravi, ker bodo nemški poslanci iu poslanci veleposestva gotovo stali nepremakljivi. Mej Staročehi pokazal se bode pa gotovo razkol, ki utegue postati usode-polen za to stranko.
Staročehi sedaj lahko spoznajo, da se samo z vladno pomočjo nobena stranka ne more obdržati,
treba jej je opore v narodu. Spoznati bodu morali, da njih politika ni bila prava. Staročeški listi se sedaj pritožujejo, da je tega poraza kriva vlada, ki se je premalo ozirala na želje naroda češkega. To so pa staročeški vodje že prej vedeli, zakaj pa neso premenili taktike 8\oje? Morali bi bili zahtevati od vlade, da zanje kaj stori, ali pa stopiti v opozicijo. Nekateri bodo to pač kmalu storili, da ne zgube poslednje trohice popularnosti svoje. Nekdaj mogočna staročeška stranka bode razpala in izginila, ker nema pričakovati, da bi občne volitve za državni zbor bile zaujo ugodnejše.
Izid volitve v Boleslavi pa tudi dokazuje, da še mir mej narodnostim t na Češkem ne bode zagotovljen, če se tudi izvedejo vsi sklepi Dunajskih konferenc, temveč pravi boj se bode še le začel. Vlada bode zvedela, da za napravo narodnega miru na Češkem ui zadosti, da se zadovoljijo Nemci, temveč je treba zadovoljiti tudi Čehe. Posebno pa, da se tako veliko delo ne da dognati, če se pridobe zanj le vodje kake stranke, temveč je treba pridobiti zanj narod in se pogajati le z možmi, o katerih se ve, da imajo zaupanje velike večine naroda za seboj, kar se pa o Staročehih več trditi ne more; ker sicer more narod o takih pogajanjih preiti na dnevni red. Taka sprava se pa le da doseči, če se ozira na oba dela in se vzame za podlago pravici in jednakopravnost.
Ker pa vlada pri češkonemških pogajanjih ni tako postopala, inje popolnoma prezirala mlado-češko stranko, kateri je bil že narod pri zadnji deželnozborski volitvi pokazal nenavadno zaupanje, dosegla bode baš nasprotno, nego je nameravala. Namesto, da bi se povrnil v češko kraljevino bla-gonosni mir, povekšala se bodo nasprotja in začele še hujše borbe, ki se ne bodo prej poravnale, dokler ne bode vlada pokazala resne volje, uresničiti jedna-kopravnosti.
Politični razgled.
Notranje riežele.
V Ljubljani, 19. aprila. Državni zbor. Budgetna debata bode jako dolga. Za specijalno razpravo se je dalo upisati več sto govornikov, nekateri seveda po večkrat. Zlasti Mladočehi in skrajni levičarji hočejo vsi govoriti. Seveda vsi oglašeni govorniki ne bodo dobili besede, a vender bode jih jako mnogo govorilo, ker ima budget več poglavij in pri vsakem poglavji morajo pustiti govoriti nekaterim govornikom.
(?eško nemške konfet'enee snidejo se še jedenkrat pred zasedanjem deželnega sbora, in sicer v Pragi. Tedaj se bode zopet poskusilo doseči Bporazumljenje zastrao premembe volilnega reda za veleposest.o. Dosti upanja seveda ni, da bi se sedaj sporazumljenje doBeglo, ker bodo Staročehi še manj marali odjeujati, ko vedo, kaka nevarnost jim preti od mladočeškega gibanja. Naj bode že izid teh konferenc kakeršenkoli, vsekako do popolne izvršbe češkonemških dogovorov ne bode prišlo, ker bode staročeška stranica poprej popolnoma razpala.
Volitev v Jriadl /ioleslavi, Mladočeški listi se seveda jako vesele, da je izid volitve zanje ugoden in sklepajo, da je dolžnost
Rtaročeških deželnih poslancev, da odlože svoje mandate, predno se smde v maji deželni zbor, ker m majo več zaupanja naroda in zatorej ne morejo iMepsti o tako važnej zadevi kakor je češkonemška sprava. Staročehi se seveda na ta poziv ne bodo ozirali, dobro vedoč, da Be jih niti polovica ne povrne v zbornico, če se sedaj razpišejo nove volitve.
Jezik avionomnih uradov. Zakon, s katerim se je hotela uravnati raba jezika pri avtonomnih uradih na Češkem, ni dobil Najvišje sankcije. Vrnil se je deželnemu odboru, da ga predela. V tem zakonu se je bilo določilo, da imajo mesta z lastnim statutom uradovati v obeh deželnih jezicih. Temu so pa Nemci odločno ugovarjali glede Liberce in na konferencah na Dunaji se je bilo sklenilo, da se za to mesto napravi izjemo. Češki deželni odbor pa vender no misli povsem ustreči želji Nemcev in hoče v novem zakonu odločno določiti, da le v občinskih zadevah se dovoljuje Liberci izključno nemško uradovanje, kot načelnika politične uprave pa hočejo Liberškega župana prisiliti, da bodo uradoval v obeh deželnih jezicih. S tako premembo prvotne predloge pa seveda Nemci ne bodo posebno zadovoljni.
Dne l. maja boje se zlasti Žid je na Dunaji. Dasi se bodo storile vse potrebne i aredbe, da se ohrani mir, vender se boje židovski trgovci, da bi delavci ne napali in oropali njih prodajalnic. V nižjih slojih Dunajskega prebivalstva nahaja Be velika beda in vsled tega uevolja proti židovskim kapitalistom, ki so v prvi vrsti zakrivili sedanje neugodno socijalno stanje. Židovski listi se obračajo na vlado, da odpomore sedanji neznoBnej bedi na Dunaii s tem, da ljudem preskrbi dela, zlasti da se začne hitro graditi mestna železnica. Pri tem pa seveda napadajo minister-stvo, da premalo stori za razvoj Dunaja.
ViiaiiJe <lrž««f e.
G-eneralnt soveti v Franciji začeli so v ponedeljek pomladno zase-dauje. Otvorilni govori predsednikov neBo obsegali nič posebnega, zlasti so se vsi predsedniki vzdržavali vseh političnih opazk. Najpomenljivejši je bil govor predsednika generalnega soveta Vogezskega depar-tementa, Julija Ferry ja. Opominjal je generalne svetnike, da naj izvajajo kontrolno pravo in se poslužujejo upliva, ki ga imajo; spoštujejo naj pa svobodo inicijative in nezavisnost prefektue uprave, ker bode republikanska vlada dobila moči iz močij prefektov.
IVindthorstov Šolski predlog.
Vodja katoliškega centra je v pruskem deželnem zboru stavil predlog, s katerim bi se cerkvi zagotovil večji upliv v šoli. Po tem načrtu zakona bi smel biti veroučitelj le oni, proti kateremu bi ne ugovarjala cerkev in cerkvena oblast dotičuiku vselej lahko odtegne pravico do poučevanja vero-nauka. Učni načrt in učna sredstva za veronauk bi smela določevati le duhovščina in poučevanje veronauka bi duhovščina nadzorovala, kjer bi ga suma ne poučevala. Liberalni listi se izražajo odločno proti temu predlogu, pq katerem bi postala šola preveč zavisna od cerkve.
Dopisi.
Iz Marciibcrga 15. aprila. Do 31. grudna 1889 še naša posojilnica ni celo leto uradovala in vender je imela znaten promet, nad 72 tisoč golđ. To je prvo leto pri raznem nasprotovanji ogromno število. Mnogim je bilo pomagano in večkatero po-
Dalje v prilogi.
Balade in romance. |
(.Napisal A. Aškerc.) (Dalje.)
V raj vsprejetega Trubarja pa pozdravi Prešeren rekoč mu:
„Naj bom jaz tvoj prvi čestitelj! Iz narodne smrtne, stoletne uoči Na delo si prvi buditelj."
Pesem ta, ki jo je narekavala pristna pijeteta do Trubarja in njegovih zaslug, vzbudila je silen hrup zlasti v Mahničevem glasilu. Kritikovali in mrcvarili so jo s svojega tesnosrčnega stališča. Ni jim bila po godu uiti snov, niti razvoj pesni, še manj pa to, da pesnik pripoveduje, da je krivoverec Trubar naposled vender dospel v raj. StraBt, ki je nekdaj vodila Tomaža Hrena, da je s slovenskimi „Svetimi pismi" kuril peči, še dan daueB ni polegla. Kaj to, da je Trubar prvi učil nas v našem jeziku moliti in psalme peti, kaj to, da ga pesnik tri Btoletja j>usti vicati se in da se je torej dosti dolgo in dosti ostro pokoril. Trubarju, ustanovitelju naše literature, nasproti ni ga milega čuvstva v srci. Boga merijo po svojem zelo nizkem merilu in izmišljajo si vse mogoče ugovore proti tej prekrasni peani  tt.id bi vedel,  bi  li še ostali taki, ko bi že
bili prebili grozno dolgih tristo let, katere je pesnik | Trubarju prisodil?
Jednako usodo imela je pesem „List iz kronike Zajčke". Duhovi bili so razburjeni, da, uprav srditi, ker si je pesnik usojal opevati do godek izza 1564. 1., dogodek, ki je prava fotografija srednjeveškega življenja in kartuzijaucem Zajč-kim kar prikrojen. Kaj bi še le rekli gospodje, ko bi .dobili v roke 64 kitic broječo narodno pesem iz Dravinjske doliue, v kateri se z velikim humorjem popisuje, v kakšni zvezi sta bila Bamostan Zajčki in oni v Studenicah V
Vse doslej omenjene in mnoge druge balade in romance bile so že tiskane. Mej še netiskane pesmi pa spada staroegiptovska bajka z naslovom „Prva mučenica" To je pravi biser ne le za slovensko, ampak sploh za vso svetovno literaturo. Ta pesem zdi se nam tako krasna, da si ne moremo, da hi je ne priobčili. „Prva mučenica" slove:
Postavljena že je grmada . . .
Iu ona vrh nje stoji — ah! Gorje ti, gorje, mučenica:
V trenutku pepel boš in prah!
Privezana k stebru je deva, Obleko že sneli so ž njo . . .
Boginja ti živa si krasna, Ne hči iz ponilske zemlje!
Lasje ji vihrajo na vetru, Z grmade ozira se dol —
Ves Memfis obsojenko gledat Na trgu se zbira okol,
V daljavo neznano zre deva:
Oči kaj gore ji tak6? Ponos muceniški, ne mara,
Nesmrtnosti vera jo t6?
Glej, baklje že tu so goreče!
A žreci nesć jih sami — Služabniki Hftpija sveti —
In njih poglavar govori:
..Odkod je k nam prišla, ne vemo!
Ne vemo odkod je doma. Ni otcu, ni materi sftma
imena ne ve, ne pozna.
„Če Nila ni našega dete,
Od Gange pač svete je tam Iz Babela morda poslali. . Iz modrih Aten so jo k nam!
„Odkar nam Oziris in Izis
Življenje delita in rast, Kar svetemu biku božanska
Pri nas izkazuje ae čast:
Priloga „Slovenskemn Narodu'- St.
89 19. aprila 1890.
sestvo bilo bi prišlo gotovo na boben, ako posestniki ne bi bili dobili pomoči pri posojilnici. Velike Vrednosti je za dolžnik^ ker mu pri posojilnici ni treba celega kapitala ali glavnice hkratu nazaj dati. Sklenilo se je, da ako se plača vsako leto le 5 gold. od sto, pa je dovolj in tako se polagoma dolg zniža. Po zmožnosti se lehko tudi več vsako leto da nazaj. Omenili smo, da se je mnogim pomagalo, navedemo le jednega veleposestnika, po dom. Renarta. Njegovo posestvo bilo bi na vsak način prišlo na dražbo in šel bi on s trebuhom za kruhom, a posojilnica je posestvo za 2000 gold. rešila, katero ima zdaj celo drugo veljavo, kakor ob času hude stiske, ko je upnik z vso silo hotel posestvo na dražbo spraviti, in bi brž ko ne za 2000 gold. bilo prodano. Kakor se sliši, je nekdo že 4000 gold. obljubil dati, saj ima nad 200 oral, a posestniku še ni volja prav iz rok dati posestva. Mnogo so tudi nasprotniki Slovencev rogovilili zoper posojilnico tukaj, da bo vsak že svoje premoženje, kateri iz posojilnice denarje vzame, zraven zgubil, boljše je iz Mariborske hranilnice vzeti! Slovenci ne poslušajo tako surovega budalastega, nevo.šljivega, zanikernega odgovarjanja in laži! Zveza je mogočna bolj, kakor Siidmark, ter se tudi varno ravna, tako da ni lehko zgubo, ker se gospod c. kr. notar Mirtin Kocbek, kojemu tukaj javno hvalo izrekamo, dobro prepriča, je—1 i še mogočo upati, da ne bi zgubljeno bilo. Torej, Slovenci, ulagajte prihranjene denarje radi, saj dobite 4l 3% obresti, in pride naj, kdor je v zadregi; ako le mogoče, se mu prošnja ne bo odrekla. Javna hvala se izreka vsem udom ravnateljstva in vsem častitim pomočnikom, ki se trudijo za napredek slovenskega naroda.
Domače stvari
— (Gospod dr. Anton Gregorčič,) profesor bogoslovja v Gorici, podaril je „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" petdeset goldinarjev ter postal s tem ustanovni k društva. Slava mu! Veleč. g. P. Alojzij Poljak, provincijal čo. gg. minoritov na Dunaji, podaril je društvu 3 gld., n eimen o v a n r o do 1 j u b i z G o r-njega grada pa 5 gld. Srčna hvala!
— (Imenovanje.) Davkarski kontrolor g. Adolf Petsche imenovanje davkarjem, davkarski pristav g. Fran Ravnih ar kontrolorjem in davkarski praktikant g. Ivan Rissmaul davkarskim pristavom na Kranjskem.
— („Slovenski Pravnik") prinaša v št. 4 naslednjo vsebino: 1. Dr. F.: Zakon o odškodovanji za neopravičeno prestane kazni. — 2. Ako se vložita istočasno prošnja za odpis in prošnja za vknjižbo zastavne pravice, kako je postopati glede prednosti ? — 3. Ovira li zabeležba nameravanega odpisa parcel po smislu § 3. zak. z dne 6. febru-varija 1869, št. 18 drž. zak. eksekucijo glede teh parcel v iztirjanje pozneje zastavno-pravnih vknji-ženih tirjatev in za koliko časa? — 4. Dr. Fr. Zupanec: Iz sodno-zdravniške prakse. (Dalje.) — 5. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) O sodni kompetenci; o stroških incidenčnega spora, b) Po § 24. zakona z dne 16. majnika 1874, št. 69 drž.
zak. je smeti prisoditi le stroške, pravni stvari primerne in potrebne, c) Tožbe zaradi izločenja zvršilno zarubljenih premičnin in zvršila je razpravljati in zvršiti z razsodbo po bagatelnem postopanji, kedar tožitelj ponudi, da je nameatu premičnin voljan vzeti odpravščino 50 gld. Kazensko pravo: a) Zanimivejše razsodbe v obrano zakona (§§ 33. in 2\*2. kaz. pr. r.). b) O ovadi ni treba potanko popisati razžaljenja. — 0. Iz upravne prakse. — 6. Književna porodila. — Drobne vesti.
— („Brusa-) izšla je danes 8. štev. Vsebino priobčimo v prihodnji številki.
— (Zamuda.) Pošta z Dunaja se je danes močno zakasnila. Namesto zjutraj dobili smo jo še le popoludne. Zapreka je bila nekje ob Savi. Kje In kako, nam še ni bilo znano, ko smo zaključevali list.
— (Okrajna bolniška blagajnica) Ljubljanska ima svoj občni zbor dne 27. aprila 1890. 1. o 2. uri popoludne v mestni dvorani.
— (Vabilo) k prostemu krojaškemu shodu dne 20. aprila 1890 ob 3. uri popoludne v gostilni „pri Lozarji" na Sv. Jakoba trgu. Dnevni red: Razgovor o krojaškem položaji sploh in o ustanovitvi zadruge. Posamezni nasveti.
— (Glas izmej o bč i u s t v a.) Piše se nam: Z dežele došla gospa A. S. gredoč sinoč k polu-nočnemu vlaku, udarila je z glavo tako nesrečno ob kamen, ki vzdiguje čez cesto viseče mitnice bruno, da si je Čelo prebila in prišla vsa okrvavljena na kolodvor, kjer si je rano izprala. Skrajni čas bi bil, da bi se vsaj na tacib krajih, kakor je mitnica, za primerno razsvetljavo skrbelo.
— (Ogenj) nastal je sinoči ob pol 10. uri na Vižmarjih pri Antonu Cipelniku po domače Hu-dirji. Pogorela je hiša, hlev in pod. Le izvrstni Šišenski in Šentvidski požarni hrambi, kateri sta neumorno do pete ure v jutro nepretrgano delali, zahvaliti se je, da se požar ni razširil. Pogorelec je bil ga varovan.
— (Iz Celja) se nam piše: Danes, v petek 18. t. m. bila je porotniška obravnava zoper Franca RoBsnerja zaradi umora Julijane Smrečnik v Bra-alovčah. Fran Rbasner bil je od porotnikov jednoglasno umora kriv spozuan, sicer je pa sam vse obstal in natanko pojasnil, kako je umor izvršil. Sodišče ga je obsodilo na to ua 7 let teške ječe. Roasnor je sedaj v 20, letu in je bil ob času umora še le 16 let star. Zuano jo čitateljem, da je zarad umora te iste Julijane Smrečnik bil po nedolžnem obsojen Gregor Apat leta 1887 v ječo na celo življenje, ter se še sedaj nahaja v ječi.
— (Vojno ministerstvo perzijsko) hoče tudi upeljati repetirko Mannlicherjevo. Zato je arzenalskemu načelniku v Teheranu pridodeljeni perzijski častnik Schuller naročil uzorcev pre-gledovalnega zrcala (Visitir-Spiegel), katero je izumil tukajšnji nadporočnik g. Fridolin Kauč i č.
— (Vabilo) k muzikalno-deklamatorični akademiji na korist dijaškemu podpornemu društvu v Novem Mestu, katero prirede gimnazijski dijaki pod vodstvom svojiga pevovodje, čast. gospoda P. Hugolina Sattner-ja in s prijaznim sodelovanjem nekaterih gospodov v sredo dne 23. aprila v dvo-
rani .Narodnega doma". Vspored: 1. K. M. pl. Weber: Ouvertura k operi „der Froischiitz". Godba za orkester. 2. Fr. Gerbič: „Klic pomladni". Mešan zbor. 3. S. Gregorčič: „Blagovestnikom". Deklamacija. 4. Braga: „Serenada". Samospev za sopran, spremljan z goslimi in klavirjem. 5. R. Schumann : „Zigeunerlebeu". Mečao zbor. 6. L. pl. Beethoven : „Quatuor IV." c) Andante cantabile, d) Rondo. 7. J. N. Vogl: „Wittekindtt. Deklamacija. 8. K. Kreutzer: „Večerna". Četverospev. 9. F. Mendels-lobn: „Maiglockcben". Dvoapev, Hpremljan s klavirjem. 10. Fr. Gerbić: „Lovska". Mešan zbor, spremljan s harmonijem. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina: Ustopnice za osobo po 30 kr. (za dijake 20 kr.), sedeži za osobo po 50 kr. se dobivajo zvečer pri kasi; sedeže oddaja dne 22. in 23. aprila tudi g. J. Krajec. Predplačila se hvaležno vsprejemajo.
— (Slovensko bralno društvo v Kranj i) priredi v nedeljo 4. maja t. 1. majev izlet pod društveno zastavo in s pev. zborom na čelu v Begunje. Odhod iz Kranja s poludanjim, povrat iz Begunj z večernim vlakom. — V Begunjah bode na vrtu gospoda Janše veselica s petjem, godbo in plesom. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Akad. društvo „Triglav" vGradci) imelo bode dne 22. t. m. 9. občno zborovanje v dvoranah hotela ,,Zum goldenen Ross". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu bode volitev novega predsednika in novega odbora.
Telegrami „Slover&sksmu Narodu":
Podtsdam 18. aprila. Nadvojvodinja Valerija obiskala danes cesarja in cesarico.
Peterburg 18. aprila. Kakor sc govori, zaprli so ruskega pomorskega časttiika in njegovo soprogo, ker sta skušala podmititi uradnike v vojnem ministarstvu, da bi jima izdali tajni načrt trdnjave Kronstadt. Zvesti uradniki so to ovadili in so za svojo zvestobo bili odlikovani z redom sv. Ane in z denarnim darilom. Pomorski agent nekega tukajšnjega veleposlaništva je pri tem zelo prizadet.
Pariz 18. aprila. Predsednik republike, Carnot, odpeljal se je dopoltidne ob 11. uri iz Marseillea v Lacioto. Prebivalstvo se je jako srčno poslavljalo. Vreme se je zboljšalo.
Dunaj 19. aprila. Cesar pregledal je Dunajsko vojaštvo na pomladanski paradi. Z dvora bili so prisotni nadvojvode: Albrecht, Salvator, Rainer, vojvoda Cumberlandski, prin-cesinja Gizela s prhicesinjama hčerama. Dalje Kalnokv, veleposlanik Reuss, vojaški atašeji vseh poslaništev. V odločenem prostoru bil je veleposlanik Decrais in več poslanikov. Ogromno občinstvo burno pozdravljalo cesarja pri prihodu in pri odhodu.
Moravska Ostrova 19. aprila Raz-ven Kar vina je v območji štrajka po vseh jamah in tovarnah delo ustavljeno. Delavci hodijo v tolpah okolu in so v Katimanerski celulozni tovarni in v grofa Lariša petroljski rafineriji prisilili, da se je delo ustavilo. V Poljski Ostrovi spoprijeli so se opoludne delavci in vojaki. Osem delavcev z bajoneti ranjenih. Vojaki zastavili so najvažneja mesta.
Madrid 19. aprila. Konjiški častnik vojvoda Antonio Montpensier bode postavljen v disponibiliteto, ker je protipravilno odpotoval na dopust v inozemstvo.
Bazne vesti.
* (Strajki ) Na Dunaji ustavili so delo sedaj tudi brivci. Ženski krojači strajkujejo še dalje, takisto tudi šivilje. Tudi zidarski strajk ni popol noma konČau, ker krog 2000 delavcev še vedno ne dela. Sedaj so še vojeninarji (Selcber) nehali delati. Mizarji prete, da ustavijo delo, ako ne dobe najmanj 9 gld plače na teden, ako se delo ne skrči na 10 ur, ob jednem pa 2 uri počitka, ako se no odpravi delo po pogodb: in delo ob nedeljah popolnoma ne odstrani. — V Steyer-ji strajkujejo izdelovalci orožja ter zahtevajo najmanj 9 gld. plače na teden. — V Gradci se prične pekovski strajk dne 22. aprila. Mizarjev strajkuje doslej 426. Zato je mnogo mojstrov že vse svoje pomočnike iz dela odpustilo ter delajo sedaj sami z učenci, "dokler ue dobe drugih pomočnikov.
* (Ml a da p o n e v e r i 1 c a.) Iz T r s t a se javlja: Afcseca februvarja sta dva komptoarista, katerih jeden, rojen na Dunaji ima 16 let, drugi pa, rojen v Berollnu, 17 let, svojemu gospodarju pone-varila 4025 mark ter pobegnila. Ker so ju povsodi
„T6 dčvo zdaj čuli smo prvič!
Sm61 govor je njen in ves nov, Taji nam red stari svetovni,
Svetost taji naših bogov! —
„Njen nauk in njeno idejo —
Zapisano to že je kje? Ni v hieroglifih besede
Prevratne nikjer no stojo . . .
„Ukazali smo ji molčati
In bičali jo do krvi . . . Zaman. Po Ponilji povsodi
Zavajala nam je ljudi.
„V verige jeklene vkovali Noge smo ji mi in roke . . .
"V dnu ječe na slami naj gnili Kosti ji na veko strohne !
„Cez noč so odprla so vrata, Zapah za zapahom razbit . . .
Zdrobila ok6ve jo težke
In planila zopet na svit! *
„Bogovi zbok nje že jeze se, Do vrha je vskipei njih srd . . .
Egipčani, njim jo žrtviijmo . . . Grmada zdaj tvoja bo smrt !u
„Zažgito!" . . . Gori že grmada
V dim deva zavita jo vsa, Poljublja žo uđe ji plamon —
A Tina ho samo — Btnchljd.
K;ij znači smehljaj na teh ustnih?
V očeh kaj  pomenja ta žar? Ponos mučeniski je sveti ?
Nesmrtnosti nada jo mar?
Le gori, grmada, le svćti
Prek sfing, piramid v nodogled! Prežčni, razsveti temino,
S katerimi svet je odet!
O luč! . . . mučenica utihne, Grmada pepel je in prah . . .
Kje zdaj si, boginja ti smela? Kje tvoja nesmrtnost jo? — ah!
A kaj iz prahu in pepela
Pred Breoi tu dviga se? Glej !
Spet živa stoji mučenica,
K rasnoj sa. močnejša, ko prej !
„Kd6 si, čarodejka neznana?
O phocnix prečudni ti, kd6?" . . . A ona krvnikom so 3meje,
S ponosom jim reče le t6:
„1 smrt sem premagala slavno!
Nesmrtna zat6 sem poslej . . . Ime mi je — Misel Svobodna,
A ves svet jo moj zanaprej ..."
(Konce prih.)
zasledovali, zasačili so ju tu dne 3. marca ter prvega dne 12. t. m. kot avstrijskega podanika obsodili na deset mesecev ječe, drugega pa, ker je prusk podanik, poslali so na Prusko.
* (Utrjen je K o d a n j a.) Državni sovet danski dovolil je za utrjenje Kodanja zopet H1/, milijona kron. Za utrjenje tega mesta proti morskej strani določenih je doslej 9 milijonov kron (nad 18 milijonov gld.); utrjeujo pa ima biti dokoučano v treh letih.
* (Prostovoljue vojaki nje) so v Le-vovu hitele, kakor poroča „Kuryer Lwowsky", usta noviti posebno stotuijo, ter so uložile prošnjo za dovoljenje na cesarsko vojaško pisarno; a c in kr. vojno ministerstvo bilo je tako negalautno, da jim tega ni dovolilo.
* (Razstava pahljač vBruselji) bode od 26. aprila do konca maja t. 1. Razstava, ki bode mejnarodna, obsegala bode tudi vse druge v to stroko spadajoče stvari; več dvoran pripravljenih je samo za razstavo pahljaške slikarije sedanjega časa iu minulih vekov.
* (Razžaljen častnik.) Ko se je dne 15. t. m. neki nadporočnik po Budimpešti sprehajal, jel je nanj neki gimnazijec kričati in ga zmerjati. Ko mu častnik reče: „Pazite!" jame mu razposajeni dečko s klobukom mahati pred obrazom in deloma tudi po licih. Častuik pa, ki si ni mogel drugače pomagati, da mu par zaušnic in se objavi sam radi tega. Sodnijska preiskava se je že pričela.
* (Ću dni dokumenti.) Ko je te dni v Frankobrodu na Menu neka ženska tožila svojega moža in prosila za razloč'tev, pokazala je tudi dokumente, na katere je opirala svojo tožbo. Mož jej je namreč vselej, kadar jo je razjezil, dal na njeno tahtevanje potrdilo o tem; takisto je tudi napisal, ker je ona hotela, kar je rekel, da dotlej ne spremeni svojega življenja, dokler ga ona ne pusti. Zato je prosila za razločitev.
* (Ženske p i j 6 kri.) V našem stoletji, dasi pravijo, da je to stoletje omike in napredka, se vender često gode take stvari, o katerih bi človek komaj verjel, da so se godile pred par tisočletji. A vsi taki pomočki rabijo se večjidel kot po-moček proti raznim boleznim, zlasti proti nervoz-nosti V Parizu ni nič posebnega, da hodijo matere svoje novorojene otroke kopat v gorko kri ravno pobitih živalij v klavnico, da bolniki kopljejo bolne svoje ude v toplej krvi itd. A najoduruejše je pa gotovo, da hodijo ženbke v klavnice pit gorko kri pobitih živalij, da čakajo nanjo že nekaj časa prej in da jo pijo s tako slastjo, kakeršne si človek niti predstavljati ne more, in to le proti — nervoznosti. Često se pripeti, da marsikateremu, ki je slučajno prisoten, pri tem prizoru pride slabo, ali pa pade celo v omotico.
Poslano.
P. n. Novomeščanom!
Kakor je siroma znano, imamo v Novem Mestu dokaj številno mestno godbo Dasi je ta godbi v zadnjih letih na več krajih naše domovine javno naBtopila, je vender njeno vzdrževanje tako lokalnega pomena, da je ne bi tirali v javnost, če bi se naš dolenjski „moniteur" v najnovejšem času ne bil polotil te stvari in nam podpisanim začel indirektno iralo potrebne lekcije dajati.
V Novem Mestu obstoji še — meščanska garda. Te vrste društva izgubila so, odkar imamo občno vojaško dolžnost, popolnoma svoj pomen in tako tudi naša. Pogoj njenega života je pa postala naša mestna godba, zato se je njeno vodstvo tudi te godbe že pred leti popolnoma polastilo. Vkljub temu pa, da je vodstvo meščanske garde slobodno zapovedovalo o godbi, vzdrževala se je ta le o prostovoljnih mesečnih doneskih Novomeških podpornikov, mej katerimi je bila komaj jedna osminka zmej članov te meščanske garde.
Toda to bi ne bilo motilo podpornikov mestne godbe, ako se ne bi v zadnjih letih kar zapored dogajale mej vodstvom meščanske garde in vsakokratnim kapeluikom homatije. katerih so polni naši sodnijoki akti in vsled katerih je vse inteligentno meščanstvo in vse naše uradništvo zgrabila opravičena nevolju.
Na občno željo teh podpornikov jeli smo se posvetovati o tem, kako bi se jedenkrat za vselej godba postavila na stališče uradno potrjenega društva in kako bi ae jedenkrat za vselej koučali ti obžalovanja vredni dogodki.
Da se ne dela najmanjša krivica naši meščanski gardi, pričela so se pogajanja ž njo in vodstvo meščanske garde je v sporazumljenji a pooblaščenci podpornikov pooblastilo tri gospode, da napravijo načrt društvenih pravil. Ta načrt se sestavi. Vodstvo meščanske garde iziavi, ne držeč se dane besede, da se ne more o pravilih pogajati. — Nova pogajanja. —
To pa je značajno za naše javno življenje, kar nato pride .... Vodstvo meščanske garde pogajalo seje le na videz v dobrem z g g. podporniki. Skrivaj pa so drugi gospodje, katerih namene bolje poznamo, kakor bi jim bilo ljubo, začeli dajati potu ho. In kar uajedenkrat izjavi vodstvo meščanske garde imenujoče se ob jednem vodstvo mestne godbe v „Dol. Novicah" z dne 15. aprila t. 1.
da naj eni, ki žele, da ostaue vse pri starem le lepo naprej uplačujejo svojo podporuino; pogajanja pa so pretrgali.
Ponudilo se jim je vse: njihova unifuma, godba za oticijalne nastope in trije zastopniki v odboru mej sedmimi: Ne, oni hočejo komandirati in molči vsak negardist!
Podpisani pooblaščenci podpornikov mestne godbe radi pobero rokavico, katera se jim je vrgla. Naj tedaj oni gospodje iu gospe, ki nočejo podpirati takih razmer, izstopijo izmej vrste podpornikov mestne godbe s tem, da ustavijo svoja plačila do tistega časa, ko bode vodstvo meščanske godbe spoznalo, da gre tudi plačujočim prijateljem godbe na vodstvo upliva, ki je njihovemu številu i u njihovim doneskom primeren in da se vse te ne rednosti dajo rešiti samo z ustanovitvijo uradno odobrenega društva.
Dozdaj za godbeno društvo nabrano podpor-nino okolu 54 gld. smo dali podpisani v hranilnico do tistega časa, ko se bmle pri nas godbeno društvo na postavni  in  pametni  podlagi osnovalo.
V Novem Mestu, 18. aprila 1890.
Fr. Rosina, Dr. Slane, Joh. Nep. Surz, Gustin.
Poslan o.
Neustein-ove postadkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
■koleno In Od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 škatljica a 16 pil 15 kr., 1 zavoj =-120 pil t gld. a. v. — I*red pouiarejuiijem Ne |nko svuri. — Pristne »o sanjo, če hua vsaka škatljica rodeče tiskano našo protokolu vuno varstveno znamko ,,.Sveti L<eopoltl'* in iirbo firmo lekarnt* ..;> -i sy. ».<•«>-poldu", I»inii6j. meso*. Kuke der ttph- :,<•»- utid ■MnnkeiiKiiHfcJe. — V L.|ubl{»»iii m dobivajo pri goap. leknrjl ii. ■»iceoli-Jl. (1068—14]
KVVIZDE fluid za protin,
preverjeno okrepello pred in po hudih (2) naporih, dolgih murših Uri. 201)
(ona »v. vel), gld. 1.—. Pristen le z varstveno znamko, kakersna je  zraven. — Dobi se v vseh lekarnah; slednji dan ga razpošilja pO pošti
glavna »log*; okrožna lekarna t Korneuburgu pri Dunaji.
•stoji
!za vse let«» -i.4>0 ; /.a pol leta
[    gld. 3.30; mm eeirl letu gtl<l. 1.15. I i
tffcsft " --^i.4-.gfa^-ja.tr:>r----_■■■-^T-ž-gi_esl $1?
rJFiijGJ r
18. april«.
Pri   Nlomi:   FreniKl,   Steiner, Popper, Somernitzi Frank s Dunaja.
Pri "juii« i s Sohvvelnburger, Vogt, Etosenberg, Po-Hi'r, StOhlar, Kader z Dunaja. — Kochler is Solnognula. Zure iz Kandije. —• Husfi iz Celovca. — Jlnuaza, Rrandl-Htatter, baron Kellorsperg, Krof Seileru is Gradcu. — Poz benSek iz Pulja. — Cora \r. Trsta.
Pri Južueiu  kolodvoru: Starin, Geiringer z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
1 c Ca i opa-^ i zevanja	Stanji: barouautra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Mo-Ncbo  klina v [ min.
X 7. zjutraj | g* 1 2. popol. | oŠ  9. zvečer	7'2fV3 mm. 726*8 mm. 727'1 mm.	ll-(inC 15 0" 0 10 8* C	rti. jz. si. j z. al. jz.	obl-   0-60 ram. obl. obl. i d0*.)«-1
Srednja temperatura 1271', za 34'' nad noiinaloni.
3Z>Tji:n.£Ljsl-£SL "borza
ilne 19. aprila t. I. (Izvirno telegrafieno poročila.)
včeraj — dat,,-,
Papirna renta.....gld. 08 90 — gld. 68*75
Srebrna renta......8« 10 —   , 8ir—
Zlata renta......,    ) 10-25 —    „ 11080
5°/0 marčna renta ....     „    1«> 140 —   „ 10P05
Akcije narodne banki'   .   .     fl    5*45 — —    „   JM8- -
Kreditno akcije.....n   2^6o0 —   „   2i?ti2 >
London........„    I1 —    „ JlS'.'O
Srebro........„     —— - - „
Napol.........„ —   „      jA3- b
C. kr. cekini......„       S 6*5 —    „      V 65
Noiuhke marke.....„     ft84fi —   „ f8'4r>
4«/0 državne arečke i/. 1. 1864      95 I gld. 132 gld. f.o kr.
Državne srečke iz 1. 1864 100   „ 179   „   60 „
Ogerska zlata renta 4°/0....... 102   n   90 „
Ogerska papirna renta 5u/0......99   „   65 „
Donava reg. srećke 6°/,   .   .   .     1O0 gld. 121    „   20 „
Zemlj. obč. avatr. 4V,'/0 zlati zast. listi .   . 117   „   50 „
Kreditna aivčke......1O0 gld. 188   „   — „
Kudolt'o\e Hrečke..... lo   „       20   „   — _
Akcijo anglo-avHtr. Ijanko . , 1 :-J0 . 1J7 , 75 „ Tramii]way-drnit. velj. no gld. a. v..  .  .    —   „ —
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
"KISELICE
najboljšo zdravilno in osvežujoče pijače, ki ko je vedno dobro obnesla pri želodeiiill in '-revnih liideznili. pri bolezni ledlfl in me-lllirju in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno podpiruliio sretNtv«) pri Kar-lovo-variakih zdravljetijih in zdravljenji po rabi teh toplic. (15—1)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je liila knjiga:
duše.
Hoaiian.   Češki spisal ViichIuv  Beneš-Tfeblukv. Preložil Iv«n Clornik. Mala 8U, 523 »tranij. Cena 70 kr., po pošti HO kr.
M
Na najnovejSi in najboljši način <y umetno (1083—3D "Z
B
,.    UStJivL:-   bt,./.   v >:!'-.i!;   b:.!<•.•!,|   {••>• , l;, ; .'. ; : ;i {»lomt'O.
<   vitlaju   in   Vifl   tobne   ojfcor««ij<», — oddtrannje
* zobne bolečine I iiHtnrtunjem živca
* zobozdravnik A. Paichel,
* poleg iIr.;deekiv,H 'čevljarskega) moHtn, I, nadstropje.
i
Ricliter-j
r Pain-Expeller s sidrom
imajo že v največ rodbinah kot zanesljivo domače zdravilo in je zatorej vaako pro-B avljenjo od več. Zatorej tu opomnili.o le za one, ki tega staropreverjone^a sredstva že ne pozmtlo, da se Pain-Expeller s sidrom rabi z najbolj šini uspehom kot bolečino lajšajoče in zdravilno utiranje pri protiuu, revmatismu, trganji po udih, Dolefiinah v križi,   trganji   na struni, živčnib
bolečinah i t. d. To domače zdravilo gotovo
pomaga in je po eeni (40 in 70 kr. Btekl. I.
Pristen jo le s „sidrom". Dobiva so v vseh lekarnah  Glavnu zaloga: Dr. Biohter-jeva irna pri Zlatem levu v Pragi. (928-P1)
1 n: •   v ~sp " "3 ^2. 4T<» £sli
JL »9 \J CUL 9
i
potem občinam, posojilnicam, zadrugam i. t. d. po 4V20/o proti vračilu v obrokih. — Prevzema pa tudi vsm*iic> ak.il jlz€fciie
terjatve, pri katerih se poslužuje zakona z dne 9, marca 1889, št. 30, ki se tiee olajševanja kolkov in pristojbin pri konvortovanju dolgov. Prošnje za> posojila vsprejemajo se navadno v uradnih urah.
■ 228—31
Ravnatelj st vo.
Pozornosti vreden
(312-D stranski zaslužek,
ki ae vedno vekša in mnogo let traje, morejo dobiti apretne in zitneMlJive osobe (dosluženi žandatmi imaju prednost), katere pridejo mnogo v doti ko z občinstvom. —  Vprašanja pod:  MCI.  N.  1H90  «.ia<i< <■- poste
iTStiiiilr." '
Pobratimi.
Roman. Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena   1 golđ. 2 O kr,
(b poštnino vred).
Svoji
k
svojim!
Veseloigra v 1 dejanji.
Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena  'M\ kr. (s poštnino vred).
OI>e knjigi dobivata se v „Narodni Tiskarni**
v Ljubljani in pri knjigo-tržeih.
Blago za obleko
iz pristne ovčje volne, izvrstni IfiniKkl izdelki
v n a j n o v o j š i h d e a i n i b za
pomladno in poletno sezono
po čudovito nizkih evnuh
razpošilja
tovarniška zaloga sukna
Frant&Pernitza
Uzorei zastonj. — Gospodje krojnčl dobe ohilne iu elegantno opravljeno knjige uzorcev po originalnih tovarniških cenah.
Velika zaloga sukna za uniforme za c. kr. državne uradnike, telovadna in gasilna društva i. t. d i. t. d.
Točno in solidno izvršenje vseh naročil le proti povzetju ali predpošiljutvi zueHkn. [88-21) Korespondenca v vseh jezikih
_ Odlikovano v Parizu 1889 z zlato dr- -
žavno kolajno in v Gen: v, 1889 s sre- ZZZS ZZZ: brno državno kolajno. ZZZZ
500 soaaarfte w sslsitn*«.
če Grolioh-ova obrazna crčme lUrctno Grolicli) ne odpravi vseh nečiatostij kože, kakor: peg, ogni, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele iu mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo < Sebminke). — Cena (50 kr. — Glavno razpošilialuico ima J. Grolich v Brnu (Moravsko). — V Ljubljani tmn zalogo Ed. Mahr, parfumer. (818 — 14)
Srbske
narodne psi
o boju na Kosovem.
Iz zapuščino
Ivana Mohorčiča.
V Ljubljani.
Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889.
Knjižica bode gotovo vsa-konm, ki se zanima za so-hrate Srbe in njih posom, dobro došla.
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
Gena f~\ S koledrom Bi, 3.76 \*f 01.4.75
Američanska
urazbudilom
na Midro
h po noči Hvetečo eller-nico. Visokost 18 cm, s po-niklenim kovinskim okrovom.
MAYER-jeva
tovarniška zaloga ur.
Dunaj, I., Bauernmarkt12,
Će se vzamejo tri ure, pošljejo so franko  na vsako poštno postajo.   (187 —14)
Razpis službe hišnika.
Za poslopje meščanske bolnice v Ljubljani (kresijo) jo od sv. Mihaela letos naprej oddati
službo hišnika
s prostim stanovanjem in mesečno plačo 5 gld.
Prošnje za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi pravico Ljubljanski meščani, uložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti do fl. jllllij«! t. 1. pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne" 16. aprila 1890. (816—1)
Slalo z, obleko.
Peruvlon iu dosking /a visoko .luiiovNeiuu* predpisano blago za uniforme c. in kr. u rutini kov. potem tudi za veterni.ee, gasile«, telovadce,
Uvre.
Sukno za liilltiiMl in igralne  mize, lo.leu tudi nepreinočljiv za lovMke  Hliknje,   !»!:•«:••».   ki Me Mine prati. Potni plui.lt od gld. 4—12.
Vse tO ceneje kakor kjer koli in le najboljše trajne liuze
Po sogla.siiej Nodhi odličnih .strokovnjakov
koroški
j«
vrelec
jako odlična  zdravilna atndenčniea  pri  vratnih, /r lo<!< nih.   meliurnik  in   ol.iMtuih   boleznih, pri kntarii, liripavoMti. i. um IjitnU. posebno za otroke, poleg tega pa rudi (424—23)
jako fina namizna voda
b posebno dobrim okusom,  brez vteb organičnih in želodec, otežuj učili primesi, (■ilavnu  zaloga v I.jnl.Ijanl pri "»l. tri. Siipuu-u; prodajajo ga naduhe:   M.  KiiMtuer in J. lilauer; v Kranj i: F. Uolleuz.
Iy^ /\     /t\ /r\/v\yT\ /^/v> /?\ ^v> ^rS >tS <fl\<*r\/T\/^^^^r\/^^^^^^^^^/^»^\/^<^
rajai
1?. XX..
Uaojamo si a tem p. n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da smo za upeljavo novega mestnega vodovoda v hiša osnovali
V*
Naše zveze s prvimi in zmožnimi tovarnarji te stroke, in pa to, da smo za izvođenje instalacijskih del naročili le spretne in skttšene monteure, omogočujejo nam, zagotoviti našim p. n. naročnikom najsolidnejo in najcenejo izvršitev del.
Naša pisarna, glavna zaloga in instalacijska delavnica je pri gospodu Albin C. Ahčin-u v Gledaliških ulicah št. 8.; poleg te smo osnovali pri goap. Feliks Nolli-ji na Valvazorjevem trgu in pri gosp. Josip S tad I ur-j i v Čevljarskih ulicah uzorčni zalogi.
Naročila vsprejemajo se v vseh treh krajih, natunčneja pojasnila se dajo rado-voljno ter na zahtevanje izdeljujejo tudi proračuni stroškov.
Za mnogobrojni obisk se priporoča (962—o)
z velespoštovanjem
konzorcij ža vodovodno instalacijo
Alb. C. Ahciii, Feliks Nolli, Jos. Stadler.
s
t
i
<a
I d i
*■
U0a8
Prva Brnska manufakturna razpošiljalnica
NHARD TICHO, BRNO,
Zelny trli št. 1©
razpošilja po poštnem povzetji:
(267— 8)
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja zalogu Niiknu v Avstro-Ogerskej. Uzorci zastonj. Za gg. krojaška mojstre najbogatejšo in najlepše kujice uzorcev. 1'oŠiljatvo nad gld. 10.— banko. Pri mojej konatantnej zalogi gl !. 200.000 in pri mojej Nvetnej trgovini ho razume samo po sobi, da ostane mnogo oatankov, in ker mi ni moč od njih pošiljati uzorcev, vzamem tako naročeno oNt.Kuke iih/jij. jih zamenjam ali p i denar nazaj pošljem. Barva, dolgost, cena morajo se navesti pri narofibi ostankov.
I>opiNOvai.je v nemščini, inudjarščini, češčini, poljščini, italijanščini iu francoščini. (141 —15)
Raje Crepe čista volim, dvojno širok, 10 metrov gld. 5.—.	Domače platno 1 kos 30 vati. */4 gl. 4.50. 1 kos 30 vati. 5/i l?l. 5.50.	Garnitura iz ripsa obstojata iz 2 posteljnih pregrinjal iu z namiznega prta s svil. r. smni, gl, 4.—.	Ženske srajce iz sifona in platna, s lino vezeni no, kom. -M. a.5«.
Nouveautes v blagu za žensko obleko modni) progasto in križa-sto, dvojno široko, 10 metrov gld. H.—. Pisano praktično   blago  za domačo obleko, 10 metrov gbl. -1.—. Gladknbarvasto medno "blaigfc	King tkanina boljša nego platno, 1 kos 30 vatlov *l4 gld. O. — . Chiffon 1 kos .')() vati., [a, gl. 5.50« naj bolj Se baze gld. 8.50. Ganeva* 1 kos 30 vati. lila gl.4.SO. 1 k. 30 vati. rudeč gl. .*».ao. Prejnat cahevas 1  kos 80 vatlov, lila iu rudeč, gld. O.—.		
		Tuniške portieres za jedno okno, kompletno, dva dela, gld. 8.50.	Ženske srajce iz modnega platna, z zob-časti;" obi vom, (> komadov gld. :t.£5.
		Garnitura iz jute 2 posteljni pregrinjali in 1 misni prt /. resami, gl.8.50. Zastor iz jute turški uzorec. kompUtni zastor gld. 8.80. Holandskl ostanki posobnih preprog 10 — 12 metrov- d<>lgi, ostanek gl«'. ».«0.	Moške srajce lastni Isdelek, bele ali bir-traste, 1 kos 11, gld. 1.80* Ha. gld. 1.80. Delavske srajce iz Rutnburškpga oxforda, kompletno velike, 3 kiumi<li ir 1 < 1  ti.—.
v vseh novih barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.—.	Oxford ki se sme prati, dedne ba/.e, 1 kos iiO vatlov gld. 41.50«		Normalno srajce komplet n •, velike, l kom. gld. 1.50« Normalno hlače kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.50. Letno ogrinjalo •, doigo. gid, i.ati. sabrali: i niijliolifii izdelek, 190 cm. dolgu, (3  cm. šir., gl.1.50. t ,'e.Ha: >kornuiena tijakarska šabraka 1  kom. gld. 2.50.
Chevron DOVOVratno, progasto blago, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.50.	Zephir za srajce najboljšo in najpriporo&ljl-vejle, i k. 30 vati. gl. 5.50.	Novejši francoski DOILS ki se s;i!ti prati, prekrasen počrk, 10 metrov gl, 8.50.	
Trinitnik dobre baze, 10 metrov gld. a.80.	Raje Rips v vseh barvah, lo metrov gld. 8.50.	Platnene rjuhe brez šiva, dobro domače platno, 3 kom. gld. :t.50.	
Črni terno saksonski fabrikat, dvojno širok, 10metrov gld. 1.5<i.	Boston ki n8 sme prati, najnovejši poeik, 10 metrov gl.8.—.	Platnene Java-brisače z vozlanimi resami, 6 ko inadov gld. U.IO.	
1
Uzorci zastonj in franko, — llustrovani modni časnik „BR11NER NEUHEITEN44 zastonj in franko.
*N
ANTON KREJCI
Kongresni trg 8   v ZvczdJ   Kongresni trg S
priporoča svojo veliko z.iilogo iiujline jmIIi
ki klikov %m eejtie
za gospode in dečke pK«—iv)
p<> najniljill cenah: nadalje  veliko zalog«* vsakovrstne
kožuhovinc
kakor najfinejše kožušue plušee in mule za go*pe, £0*poMke m potne kožuhe.
Velika tebe? Sepio za požarne brambe.
Prav zastonj in franko
posije slednjemu bogato ibirko novostij vseh vrst
jgio^n. en ©ga
v.- .V
za pomladno in poletno sezono zelo pod normalno to varniško cono in sicer:
3 metre 10 centra, iiiuv.u za ohleko (zadosti za celo moško obleko) dobre baze   ...... gld.
3 metre lt) contni. Iilaga za ohleko fino baze . gld.
3 metre 10 centm. hlaua .m »hioko finejSc baze gld.
3 metn; lo centm. hla^a za ohleko naj fin. baze gid.
8 metra 10 centm.  Mami  za  ogrtač   (dosti za moški ogrtač) najmodnejstli barv, jako lino .   . gld.
2 metra 10 centm. hl:>ga za ogrlač najmodnejsih barv, najfinejše ..........gld.
8 metre 26 centm. ornega suknu (za celo salonsko (ddeko iadosti).........gld:
6 metrov 40 cntm. letnega grebenastega hlaga (za celo obleko) najmoduejši uzorec    .... gld.
lil ago za u u i lorino c kr. uradnikov, c. kr. fiiiatiine
straže itd. zajamčeno pristnih l»až. kakor tudi suknena blago
Vsake \ rste od najcenejše do najfinejšo, ceneje nego kjer si
bodi. Neugajujoče blago vzame se nazaj.   Pošilja se proti
povzetju ali predpošiljatvijo /.neska.
Tovarniška zaloga sukna:
A. Kappelmacher
Svit va pri Brnu (Moravsko). (119-10) Hs^l
:i.-jo
4.50 6.75 8.70
B.—
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo ae
po znižani ceni.
1. zvezek: 3. zvezek
3. zvezek
4. zvezek
5. zvezek
6. zvezek:
7. zvezek
8. zvezek
9. zvezek
Deseti brat. Roman.
i. .Jurij Kozjak, slovenski januar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice In povesti iz slovenskega naroda. —; III. Jesensko noč mej slovenski mi mil barji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
I. Ilomen. Povesti — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dvi prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — Vt o'nliila. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozhivska sodba v Višnji (Jori. Lepa povest iz staro zgodovine.
: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. t J rad Itojinjc. Povesi /a slovensko ljudstvo. — III. Klosterski znluir Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva bratu. Resnična povest.
I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 16. stoletja. — II. Nemški vtilpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz Hi. stoletja. — IV. Lilie. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domaćeg* življenja. — VI. Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenju rolitičnega agitatorja. I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-teiibah. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. I. Cvet in sad. Izviren roman. -- II. Bela ruta, bel denar. Povest.
I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
. Dijaki \ dobivajo Jurčičeve i \ ..Zbrane spise" po ] 50 kr.  izvod, ako naroče skupno ijuianj deset izvodov.
Velikansko peso
v*fc *'■■<»   •l«fclc*ljO   (Luzerne), mnogovrstna Neiiiena zt* vrle in i ravni k«? 9 zanesljivo kalj iva
prodaja po najnižji ceni (10B—11)
Peter lassnik y Ljubljani.
fceilUUUlHI k .
Marijacaljske kapljice za želodec,
izvrstno upirajoče pri boleznih želodca.
Preverjene pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevem kataru, (gagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krči v želodi i, zapiranji, preobloienji želodca z jedjo in pijačo. — Cena steklenici z iiavo<llloni9 kako sc raki, i O kr., dvojni steklenici 70 kr.
Osrednjo razposiljahuco ima lekar Knrol itrn«iy, Kromeriž (Moravsko).
NVAItll.O! Pristne Marijaceljske kapljice za želodec, so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — I>a no priHtue, mora vsaka steklenica imeti rudee zavitek z gorenju varstveno znamko in z navodom, kako rahili9 ki se prldene vsakej steklenici, opomniti je, da mor.-, navod biti AiNkan v tiskarni II. CriiHek-a v Kromeriž i. -
ki se le več let z najboljšim uspehom rabijo pri zapira-
čistilne kroffliice. »j'«»«*ba,illJ1,t,ved*J
*ww     v      wg) J     ' pogostoma ponarejajo.—
Pazi naj se torej na gorenje varstveno znamko in podpis lekarja K. Bradv-ja v Rromeriti. — jCena šs.at-Ijici 2D kr.., zvitku 11 fl Skafljic gl«l. 1.—• Če se naprej pošlje znesek, velj« poštnino presto 1 zvitek gld« 1.20, 2 zvitka «1*1. 2.2«.
Rloijaceljske kapljice za želodec in Marijace jske čistilne krogljice neso nikako tajno sredstvo. Njih sestavine navedene so na uuvouii, kako rubiti, ki se pridene vsakej steklenici. (7i>8—27)
Muri jncelJNke kupi jlee /.a želodec in Miiriju-eelJNke eiMtiliie krogljlee imajo pristne: V Ljubljani lekar Piccoli, lekar Swoboda; — v Pustojini lekar Fr. Baccarctch; — v s k ulji Laki lekar Karol Fabiani; — v Radovliicl lekar Aleks. Roblek; — v Novem Mestu lekar Dominik Rizzoll, lekar Bergmsnn; — v Kamniku jekar J. Močnik; — v Črtnimi j i lekar Iv. Ulažek.
Marijaceljske
Sezija je z dne 1. aprila do konca oktobra.
KSfcArarasa TOFLZOl
lisi I I i->'3Llxl»:c>iii,
od Zagorjanske železniško postaje „Zabok-Krapinske toplice" jedno uro oddaljene, dne i. junija in od septembra dalje stanovnlna za 26°/0 snižans.   .Mogočne akroter
Do rme
do 86' R. gorkote. Eminentna sdravllna moč pri protinti, trganji po mišicah in sklepih, udotrpu, išiji. neliralgi.ii, kožnih boleznih in ranah, kroničnej Brightovej bolezni itd. Veliki sini, posamične ili banjske, kopelji, potilnico, masaža, bJtfktttks. Za vsako Ogodnost Je skrbljeuo.   Nizke cene.   Zdravnik: dr. .lo.sip IVeiiigerl. (816—1)
DR VALENTINA ZARNIKA
ANI SPISI
I. ZVEZEK.
PRIPOVEDNI SPISI.
* UREDIL
IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije,  človeka  pa   ni! — Maščevanje   usode. — Razni   spisi: Iz   državnega   zbora.    - Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cona knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
.. ■■uT-- ________-
,B'.u ;u-"u"u u -.''u -j u u 'u"u"'-u"u"u--'-u-"-u:''U-u^uCiUOuOuOo"u'Hi]
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Olivuf* K<I«lk«IliiC«3 iaa <»l(viil iialiiai
Viaa^h** fia N3n<JaHi* sjtlltkallllce diirozuJa.iš i.tvTiui in sadni »lliisi
najnovejo kon-strukeiie v rasnih velikostih.
EZ3 SpfiHobii
Mlatilnice, Čistilnice, jrrpli, robkalnioe za turšico, s<'jaliiice; plugi itd.
Peronospera-aparati.
Priprave za sušenje sadja in zelenjave.
Rezilnice za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
IG. HELLER (3) a)
WIEN, Praterstrasse Nr. 78, WIEN.
Ktitiilegi in vsakeršiia pojasnila na asnbtevanje eastonj "» Iranko. — Prokupcem naju-oč.nejši poboji, liki f*ta ifš«''<*|<» in dobro plaČHjo.M
m.mjj...T.j.".«. .. MCI.
■^"!.^_------tgSKS
Trgovskim pomočnikom
ki  žele zučeti  kako kupei|*l£<>  podjetje,  ponuja se najlepša prilika, prevzeti
trflovino z mešanim blagom
(306—3)
na Uj.-i- v ni. ki jo na juko dobrem ^liisu in ima velik promet, pod jako ugodnimi pogoji '. malo Zalogo hlaga in h proilajuliiieno opravo; zahteva se glavnica od 1000 do 8000 gld. — Kje? zve a>; v Fr. Jluller-jevem Auuoueeu-Kiireuu v l.jitt»)jiit:i.
=2S(
0 fl
Podpisana tvrdka priporoma svoje uslugo za letošnjo pomladansko sezono po Jako znižanih conah,  kakor tudi za napravo
a- m službenih unifo
za o. kr. državno uradnike po najnovejših predpisih, ravno tako svojo bogato  izbrano zalogo predpisanih vrst sukna in k tem
apaasjooih predmetov.
v Domžalah..
o
^■BBnBHHHHnHEHSlBilEH
-a.radn.i!ke !
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczy ja, deželna lekarna, SaekstrsBse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. TrnK6czy-ja, ,pvi sv. Prati-CiSku", (oh jednom kemična tovarna', V., llnnds-tlnn-ins trasa« 113. (1085—lHj
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu",
\'UI., Josefatttdterstrasse 80. Dun^j: Lehartia dr. Otona pl. Trnkoczv-ja, ,pri Radeo«
kijir, III., U.iib'T/kypliit17.
Nepresegljivo za zobe
je
I. salicilna ustna
voda
sromatifina, upliva okrepoeva-JOĆĐ, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. .ledna velika steklenica .r>0 kr.
II. salioilni zobni
prašek
splofino priljubljen, npliva jako okrepoevajoce ter ohranuje zobe »vetlo bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, O katerih je doslo mnogo zahvalnih pisem,
ima vedno 8V0ŽI V z :!>>^i ter vsak dan po polti pošilja
lekarna Trnk6czy
v Ljubljani
zraven rotovža.
Zunanja naročilo, s a s prvo pošto razpošiljajo.
)
Deželna lekarna
v Ljubljani
Mestni trg št. 11
L. Grečel-na
prva in najstarejša alopatična
in
homeopatična lekarna
n m Krnu jo kem,
zaloga
vseli dc sedaj preverjenih tu-in inozemskih medicinako-farneicevskih
preparatov
lekarja iBtafab^bSHBLl        in specijalitet
pri Mariji Pomagaj
priporoča so slav. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih izkušenih in že z gotovim uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer:
Kapljice «» u»«l|»r»vo uren. neprekosljive gteđđ zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ali v kaiuilćnein čaji takoj ukroti krc. — Cena steklenici 3B kr.. dvanajsto-rici le 2 gld.
Olje i« rep|a je najreelnej^e sredstvo, da 80 zabrani prehitro osivanje las, lase naredi goste, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na gla>.i.
Želoileue kapljice Marije roiiiugaj proti vsakovrstnim boleznim želodca, celo pri najtrdovratncjšib bolesnih, slasti proti pomanjkanju slasti do jedij, tiseanju v želodci, krču v želodci, motenju prebavljenja, koliki, /.agrietonju vranice in .jeter, BOltloi in zlatej žili, sploh proti vsem bolesnim, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljenja. — Cena steklenici 30 kr., dvanajstorlol 3 gld.
Ustna i«mI» dr. Durlos-a, iz ameriških rastlin pripravljena, jako aromatična, ohrani zobe in dlesno čisto, zdravo in varuje pred vsakim zoboboljem, oziroma jo ozdravi, zatorej je prvo in najizvrstnejšo sredstvo za zobe in dlesno. — Cena večjemu đakonu KO kr.
Univerzalni jedilni prišlek proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasmiju prisnan in zelo priljubljen. —Cena skatljici z navodom za rabo tJfi kr. in 50 kr.
Cvet za liiMkine j« najracijonalnejSe sredstvo za popolno odst.ranenje sitnih luskin na glavi, ki 80 tolikrat uzrok plešam. — Cena steklenici z navodilom rabe M kr.
Univerzalni z<lmvskl «>i»li ima vsi; kreposti, katere imajo ohliži najboljše In najbolj iskane sestave. liaeijonalno in mnogokrat preskušeno sredstvo za popolno ozdravljenja vaeh vnetij, ran in oteklin. — Cena Skatljici z navodom za rabo 30 kr.
Kobna pas«u. oiloiitoeuiicumu imenovana, v porcelanastih škatljicah. PreskuSena pasta za polituro in ohranim;e zob. — Skatlja 60 kr.
Zokiie kopiji«'«' po dr. Efager-jl ukrote nakrat tudi najhnjlo zobno bolečino. — Steklenica velja 30 kr.
Zoline kapljice, oiloiitiii imenovane. — Steklenica \elja 10 kr., dvanajstoriea 90 kr. Zuiini priimek, bel, po dr. Ileiderji, je jako priljubljen in mnogo zahtevan. — Škatlica 30 kr.
zfflp Home o palaču a zdravila.
llomeo |)ul i mi', zdravila se preskrbe v poseDnej ilebruti in čistosti v najtočiiejšem poteneovanji.
Vsa zdravila kakor tudi zmletja, stanjšanja in ptitoinnvanja so vedno sveža
in z najmučueJHO NkrknoNtjo in liataneuoNtjo pripravljena. (29(1—Si)
				
	Izvrstno pivo prve Graške delniške pivovarne poprej SCHREINEB. & sinovi združeni pivovarni (los—10) Sclreiner v Gradci & Ho!i v Puntigamu prodaja po tovarniški ceni zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24			
-m				
Mestni ti-»- ir> MeMtui t-i-^r ir>
priporoča skrbno izdelano
solnčnike ? dežnike
jednostavno in elegantno narejene, iz solidnega idaga, v največjej
izberi in po čudovito nizkih cenah.
Kostumski solnčniki, prevlake in poprave
se dobro in po ceni izvrše. Naročila po pošti se hitro izvrše proti povzetju. Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. ' (265—»)
Išče se prostor za stavbo.
Društvo „Narodni Dom" v Ljubljani iftče za zgradbo svoje lastne hiše
in vrt
prostor na primernem kraji v mestu.
Zategadelj se tem potom obrača do vseh onih Ljubljanskih posestnikov, ki imajo kak za omenjeno zgradbo priličen prostor v obsegu do 1000 in tudi več kvadratnih sežnjev in ga žele prodati, h prošnjo, naj blagovoli napraviti doti&OO pismeno ponudbo vnsiJ «1« kenra maju t. 1. pri podpisanem odboru. 1286—8]
V Ljubljani, dne 3. aprila 1890.
Upravni odbor društva „Narodni Dom".
«t> . I <t<liii u toavpeoirarsslcu le it i »di I ca <r LJubljani. <S»
fT^Tj ANTON OBREZA f"^"N,
j inaokoriter. j        , ^jubljsilli, Šclniliorgove ulice it. 4, V°.l*"!"Lv
priporoča okusno In trdno narejene zimnice, modrece na peresih, divane, Stole, ntomaiie, garniture za Halone, jedilne BOhS ifl spalnice; dekoracije za solie, dvorane in cerkve. — MoJo delo in blago, katero rabini, je pri-posnano dooro in brezhibno! kur go lovu priča moja rasitava v liiulnili-iiuuiu, in stojim / oziram na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilUNtruvani eenik in uzoree blaga,  kar razpošiljam zastonj in franke.
Ljubljanska delniška družba za plinovo svečavo.
Podpisani, ki je v instalacijskih delih preskusen in od slavnega magistrata koneesijono-van, se je za
uredil in se priporoča za vsa v to stroko spa" daj o rja dela.
Dotična vprašanja in proračune vodstvo naše tovarne najhitreje rešuje.
Upravni odbor.
(802 21
Za čas stavbe
pri poroda
IVU Vi
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru iu pu zclo'juizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši K a in n i š k i Portland in Roman cement, sklejni papir (Daehpnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne tlele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste tronibe in ventile in železne okove. (9—ia)
mr Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brine in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Gledališke ulice št. 6
J. SOKLIČ [
priporoča (184-8)
veliko izber najmodnejših klobukov za pomlad in poletje, posebno praktičnih gumijevih patentnih ventilatorjev, katerih pot ne premoči, in pristnih angleških klobukov, jako trajnih; ravno tako uniformskih klobukov in kap za c. in kr. državne uradnike. Za poletje priporoča veliko izbor najmodnejših slamnikov.
frv    vi,y-    "iT! ~ ^""'T^T^"  ™~    ~~    "TF    "v'--    -7~ ~
Podpisani naznanja, da otvori svojo
notarsko pisarno k Škofji Loki
v 3vla,rinijevi liiši na Velikem trgrm jji dne 21. aprila t. I. H/
Karol XZaxxs@p,
kot z dekretom c. kr. (leJ.rlm?H:i sinliftca v Ljubljani ^%Ji z dnu K. t. m. St. 2770 imenovani siih.Htitnt za no-tHr&ko mesto v Okolji Loki.
(311-1)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX5*XX
X X X X X
X X X X X X X
Trgovina z železnino x ALBINA C. AHČINA |
~v  J^.Jiil>lj?i.iii,   O loclsilisslco
ima vedno bogato zalogo
ulico  mtjm ©
stavkinskega orodja:
X
X
lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov,
železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov, ti
precepov z vijakom (šraubštokov) ter vrtalnih strojev za kiju- g
carje in kovače, kladvov, sveder, obličev, pil in dlet, kakor tudi )C
cl i ■■ um i t a, fizikalnih vrvic in kupit*. ^
99    Staro železo, mesing, baker, kositar, cink in svinec
kupuje h« >«mIiio po nafvlftjik cenali. (77—H)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
T v r d k a O. Tonnies Ljubljana
prevzema izvršitev
vodovodov v poslopja,
kopalnih naprav itd.
Vsi dotični predmeti montovani in sestavljeni ho v meni tovarni pripravljeni
na ogled.
Proračuni troikov se radovoltoo izdelulejo.
Yskoro dvajset   liso«'-  prtMlat alnieah pi odujani  in  po^od   kot najboljše sredstvo proti mrčesom priznani
Je
zopet oem-eji
poslal.
Pristne s t e k 1 e n i c e imajo i m e J. Z ACHERL in veljajo od sedaj: 15 kr., 30 kr., 50 kr., 1 gld. — kr.
Ta izbrana specijaliteta uniči s presenetljivo silo In hitrostjo ves mrčes v stanovanjih, kuhinjah in hotelih, v hlsnej opravi in obleki ter na vseh naiih domačih živalih, v hlevih, na rastlinah, v rastlinjakih in po vrtlh. Kar se v samem papirji navaga, ni nikoli pristna Zaoherl-ova speeljallteta.
LJubljana:
Ed. Maor Ivan Perdan Viktor ScbilTer. Mihael Kastner.
Jan. Liiekmann.
Peter Lassnlk. II. L. Weneel. Sohuasfiig & VVeber. Karol Karinger. Josip Terdina. J. Klaner. Jeglič & Leskovic. Anton Krisper. Ivan Fabian.
Ferdinand Plants.
Poatojina :       Fran Kogej. Skofja Loka: Karol Palmini. Borovnica :     Fran Verbič. Kočevje: Fran Kremi.
Vel. Lasiče:    Ivan Justin. Krško: Itupert Engelsberger.
Kostanjevica: Alojzij Gatach. Idrija: Fran Kos.
Kranj: Fran Dolenc.
„ Lekarna pri Sv. Tro-
ji«'-
Vilj. Killer. Lož: Fran Kovač.
(272—2)
Oznanilo.
JI e s «-«'-n i semenj za živino in drugo blago v Herneljah,
državna železnica blizu IMvaee, bode
dne 2. maja 1890,
kamor se prodajalci in kupci uljudno vabijo.
Občinsko glavarstvo Materija
dne 16. aprila 1890. (310—2)
IXXXXXXXXIXIXXXXXXXX
Zobozdravnik
AVGUST SCMEIGER
ur<liiiu|e VNuk riau o«! O. «lo 12. ure riopolu« rine m ori      rio 5. ure popoluriiie.
Stanuje (908—50)
v hotelu „Pri Malići", II. nadstropje, št. 23.
Novu nepi-ekoHljli ii I*ari»ku plomba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti " evojej trajnosti zlato plombo. I metne zobe in cela zobovja ustavlja po najnovejših ameriiikili liietoilali, ne da bi ho odstranili' korenino. Za vsak kouiari jamči.
XXXXXXXXIXiXXXXXXXX i
Najboljša
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenali
tovarna llne«ra snkna
SIEGEL-IMH0F
TT Brnu.
% W <■ 1 c i; i* u ti 11 o
pomladno in polotim moško obleko
zadosti je 1 odrezek v dolgosti ;)'10 metia. to je t Dnu.
vatli,  l odresek velja:
•""tfl.-l.NO iz navadni-K® 0«F* gl, 7.7.1 i/, line 'P* r gl. 1O.0O is jako fine rgl.a8.40 iz na)finej8e*Vfl
(129)    pristno (17
ovčje volne.
Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta snkna, blago za Ogrtače, loden za lovce in turisti-, peruvienne in tosking za salonske obleke, predpisana Miikua za gg urariuikc, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna plquč-gilet>b Oga itd. it'!.
%a riobro blago, ualau eno   uzorcu Odgovarjajočo   III LOČIIO | OČI J j»i
lev si- jamči. Uzorci zaslon j i IVauko.
m	
lil lin	m
■	
i	
mm
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257—4
peči
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Ceni huke jtošil/atn na ■ željo franko.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp.
-------- jj^
najcenejša   in   najboljša   prodaja   vseli   predpisanih lljT
Za c. in kr. državne uradnike
nniiofl'niskih |ireiiine^«»v. in sicer: sahei z Je-mmmmamamammmmmmmmmm—mmmaammmmmmmmammmimammamamm   j^g^nijui iiožnictmii in brez njili* jermenov za
J sablje, paradnih klobukov, kap, Vari, T   C<   TiftTl^lW 11   TT  T 111 Mlflm"
-bov, roset, Eiaramnikov, rokovie in kravat pri   J .  W. uUUll^UlJ^U" U   V   sUJ UUljftlli-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drogotin Hribar.
LusLniua in tisk -Ndrodne Tiskarne".
42