Leto XXII. APRIL 1973 Cena 0,20 din Ge&titamo ob 1. maju in želimo p ti j el e n odeli!) Olcedni&too m III L j mm M U.( --Jm i -M Uresničevanje ustavnih dopolnil Na tem mestu naj le na kratko zapišem bistvene spremembe, pred katerimi smo v naši delovni organizaciji, ko stopamo ,po poti uresničevanja tako imenovanih »delavskih dopolnil« k naši ustavi. Skladno s sklepi zborov delovnih ljudi vseh enot v naši organizaciji združenega dela (OZD) prilagajamo sedaj naš statut novemu samoupravnemu sistemu, v čigar središču bodo odslej samoupravne skupine delovnih ljudi, tako imenovani »samoupravni cetri«. Teh bo v naši OZD skupno 57, in sticer po posameznih enotah: plan in program razvoja, OZD, statut in pravilnik o delitvi dohodka in OD ter pravilnik o uporabi sredstev skupne porabe kot vse osnovne odločitve, s katerimi se določa družbeno-ekonom-ski položaj delavcev v naši OZD, se bodo odslej sprejemale neposredno — to je z večino vseh delavcev OZD in ne več na delavskem svetu. S tem bo delavski svet, čigar mandatna doba bo znova znašala le dve leti, pridobil novo funkcijo v našem samoupravnem mehanizmu. Predvsem bo postal tisti organ, ki določa vse tiste predloge za najpomembnejše odločitve, ki se spre- ORGANIZACIJSKA ENOTA ST. CENTROV ZAPOREDNA ST. predilnica 4 1—4 tkalnica 21 5—25 ©plemeni ti Imica 4 26—29 konfekcija 12 30—41 vzdrževanje in kov. konsti. 8 42—49 rest. in poč. domovi 2 50—51 uprava 5 52—56 prodajalna 1 57 Ti samoupravni centri se konstituirajo po načelu neposredne delovne povezanosti in praviloma — zaradi učinkovitejšega dela — ne štejejo več od 20 delavcev. Z ustanovitvijo samoupravnih centrov pa se bo obenem bistveno spremenil sedanji sistem odločanja. Najvažnejše odločitve, tako jemajo neposredno, kot tak pa bo obenem tudi v večji meri kot že doslej opravljal funkcijo medsebojnega koordiniranja in usklajevanja stališč delavcev iz različnih organizacijskih enot. Tako bodo njegovi člani postali resnični zastopniki volje delavcev iz tistih enot, ki so jih izvolile. Pri delu de- Spremembe v pravilniku o dodeljevanju stanovanjskih kreditov lavskega sveta bo zato odslej v veliko večji meri čutiti uveljavljanje delegatskega principa, z njim pa večjo povezanost in odgovornost njegovih članov do vseh tistih delavcev, ki so jih izvolili. Prav tako se bo bistveno spremenila struktura samoupravnih organov, in sicer tako v OZD kot v vsaki njenih organizacijskih enot. V OZD bomo predvsem izvolili nov organ — organ samoupravne kontrole. Ta organ se bo volil neposredno — enako kot delavski svet in naš dosedanji odbor za kadrovska vprašanja. Njegova pristojnost bo v prvi vrsti, da kot poseben organ — ki sicer ni nikomur nadrejen — skrbi za pravilno in zakonito sprejemanje in izvajanje sklepov ter upravljanje z družbenimi sredstvi. V okviru teh -svojih pristojnosti bo imel pravico in dolžnost, da opozori pristojni samoupravni organ na vsak njegov nezakoniti sklep ali drugo nepravilnost in zahteva, da -takšen -sklep spremeni oziroma da izvrši potrebne ukrepe, da se nakazane nepravilnosti odpravijo. Če prizadeti organ na to njegovo opozorilo ne bi sprejel ustreznega sklepa ali izvršil potrebnega ukrepa, potem bi se ta organ lahko obrnil z ustrezno prošnjo tudi na pristojne organe in forume izven OZD. Naposled naj v tem kratkem očrtu opozorim le še na okrepljeno vlogo družbenopolitičnih organizacij v OZD. Pravica in dolžnost njihovih predstavnikov, da sodelujejo pri delu vsakega samoupravnega organa v OZD, bo odslej tudi v statutu cisto formalno opredeljena. Obenem bodo te organizacije imele pomembne pristojnosti pri sklicevanju samoupravnih centrov oziroma zborov delovnih ljudi. Prav tako bo v statutu opredeljena njihova vloga pri določanju predlogov vseh pomembnih aktov v OZD, -saj bodo morale biti seznanjene z njihovimi osnutki, še preden bodo šli v javno obravnavo. I. P. V predlogu sprememb in dopolnitev pravilnika o dodeljevanju -stanovanjskih kreditov se nanašajo bistvene novosti za novo določitev odplačilne -dobe, določitev minimalnega možnega zneska kredita in določitev novih prednostnih pogojev izročitve stanovanja podjetju in zavrnitve prošnje zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev. Glede ina novo določitev odplačilne dobe je treba povedati, da se je ta v svojem absolutnem trajanju podaljšala od 20 na 25 let. Pri tem sta se dosedanji lestvici vračanja kreditov spremenili tako, da znaša povprečni mesečni obrok vračanja kredita, ki je bil posojilojemalcu dodeljen v višini do 50.000 din, v skladu z lanskoletnim sklepom OKV okoli 200 din. Naj,nižji znesek kredita, ki ga je mogoče dodeliti, znaša 7500 din. To določbo je kazalo vstaviti v pravilnik iz razloga, ker dodeljevanje kreditov v prenizkih zneskih dejansko ne more biti smotrno, če naj bi bil še kakor- koli dosežen namen kreditiranja po pravilniku. Kot nov prednostni pogoj se je v pravilnik vključila izročitev stanovanja podjetju, vendar le enakopravno z drugimi prednostnimi pogoji in zaradi tega le v relativnem pomenu. Uskladitev pomena tega pogoja je bila izvršena v primerjavi s prednostnim pogojem neustreznih stanovanjskih razmer, saj izročitev stanovanja podjetju dejansko omogoča, da podjetje neposredno reši določen stanovanjski problem. Poseben prednostni pogoj zavrnitve prošnje zaradi pomanjkanja sredstev je podan takrat, kadar je bila prosilcu prošnja za dodelitev kredita v celoti zavrnjena zaradi pomanjkanja sredstev — ne pa zaradi drugih razlogov njene neutemeljenosti — na -neposredno 'predhodnem natečaju oziroma na zaporedoma več neposredno predhodnih natečajih. I. P. Vpliv prodaje na poslovni uspeh Kakor drugi sektorji, tako je tudi komercialni sektor izvrševal s planom sprejete naloge. Poleg tega pa smo tudi v preteklem poslovnem obdobju nadaljevali z odločitvami, ki učinkovito prispevajo k stabiliziranemu gospodarjenju. Celotna realizacija je znašala 11,5 milijarde S din, kar pomeni, da smo morali mesečno plasirati skoraj za eno milijardo S din blaga. Z raziskavo trga smo iskali najustreznejše izdelke, ki se pretežno nagibajo k sintetičnim surovinam. (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Če se spomnimo nekaj let nazaj, lahko ugotovimo, da so na 'naših razstavah sedanji izdelki popolnoma izpodrinili nekdanje lanene in pollanene. Ta preusmeritev je brez dvoma zahtevala velike napore celotnega kolektiva, specifične pa za prodajo. Zlasti smo morali iskati nove kupce, ki so perspektivni in plačilno sposobni. Z našimi izdelki smo zastopani na vseh jugoslovanskih trgih dokaj ustrezno po absorbcijski moči teh trgov. V Sloveniji smo v preteklem letu prodali kar 36 %, v SR Hrvatski 27 %, v SR Srbiji 25 0v drugih republikah Pa 12%. Vseh kupcev smo imeli 900. Celotno (poslovanje je bilo v znamenju bojazni pred nelikvidnostjo nekaterih podjetij, ker smo venomer lahko izbirali med plačano in fakturirano realizacijo in je bil celo akceptni nalog navaden papir. Pri tem se cesto pokvarijo tudi ljudje, katerih poslovna morala je v nekaterih primerih zdrknila na parter, zato smo dosledno preverjali plačilno sposobnost nekaterih kupcev. Seveda pa se pri tržnem gospodarjenju ne moremo popolnoma izogniti negativnim pojavom. Zelo smo si (prizadevali tudi z našim izvozom, da bi dosegli čim višje cene in se tako vključevali v mednarodno tržišče. Posebnost našega izvoza je, da prodajamo v Skandinavijo zavese, kar dokazuje, da so naši izdelki zelo kvalitetni in prav te desene lahko prodamo tudi na domačih trgih, kar zopet dokazuje visok okus -naših kupcev. Tudi v -tem letu se bomo prilagodili gospodarski situaciji in maksimalno izkoriščali naše možnosti. Zadali smo si preprosto nalogo: — uskladiti plan proizvodnje s planom prodaje, pri tem pa dobiti naročila za tri mesece vnaprej, to pa je pogojeno z natančnim planiranjem. Plan, ki mora delovati s svojo prepri-čevalnostjo, podprt s teoretično utemeljenimi raziskavami. Opredelitev ustrezne vloge plana v podjetju mora biti v našem trenutku proučen cilj naših prizadevanj. Postavljen cilj pa mora stalno spremljati razvoj, ki vedno preverja možnosti začrtane smeri, od katere nas različni interesi v proizvodnji in tržne zakonitosti često oddaljujejo. Prisiljeni smo iskati in spremljati nove tehnološke postopke in izločati zastarele, da bo korist maksimalna. Korekcija plana bo v tem primeru najbolj ustrezno vplivala na ugoden poslovni uspeh. Stabilizacijski čas, v katerem se nahajamo, moramo izkoristiti poleg vsega tudi za dober start v prihodnosti. Nikakor pa ne smemo zanemariti stopnje rasti produktivnosti, prodaje in partnerskih odnosov, ki se morajo usmeriti na družbeni dogovor. Dogovor nosilcev planiranja in izvajalcev v okvirih ekonomske politike, kar lahko pomeni tudi postavitev skupnega cilja mod proizvajalcem in trgovino. To pa je tudii eden od pogojev v okviru našega svetovnega nazora za dosego našega skupnega cilja. Avgust Orehek, dipl. ing. Anketa o aktivnosti mladih V našem podjetju je zaposlenih okoli dvesto mladih do 27. leta starosti, kar predstavlja skoraj četrtino zaposlenih. In vendar jih že nekaj let nazaj skoraj ni čutiti. Na letošnji letni konferenci mladinskega aktiva smo si zato zadali nalogo, da poživimo dejavnost mladih na vseh področjih. Začrtali smo si obširen in dokaj zahteven program dela. Pri tem se je kar samo postavilo vprašanje, na kolikšno število mladincev lahko računamo pri posameznih akcijah. Morda na deset, dvajset, petdeset ali celo sto? Tako smo vsem, ki so po statutu Z M J še lahko njeni člani, torej mladim do 27. leta. razdelili vprašalnike, ki so vsebovali vse bistvene aktivnosti, predvidene v programu. Alternative so bile »sodelovali bi« in »ne zanima me«, ponekod tudi vmesne možnosti. Po enem tednu sem dobil vprašalnike nazaj. Pa ne vseh, le nekaj manj kot polovico ali točno 85. Ta številka skoraj ne potrebuje komentarja. Pomeni, da se le polovica mladih počuti mlade — ojoj, mar poroka res tako postara in zresni človeka? Številke, ki so jih dale obdelane ankete, bi pravzaprav morale vzbujati optimizem. Če izvzamem šport, je bilo navedenih deset oblik dela mladinskega aktiva. Največ zanimanja je za naslednje tri: 1. SREČANJA Z DRUGIMI TOVARNIŠKIMI MLADINSKIMI AKTIVI: sodeloval bi (71 mladincev) ne zanima me (14 mladincev) 2. IZLETI udeleževal bi se jih (66 mladincev) ne zanimajo me (15 mladincev) 3. KVIZ — TEKMOVANJE MED EKIPAMI OBRATOV OB 50-LETNICI PODJETJA: rad bi bil član tekmovalne ekipe (27 mladincev) prišel bi kot gledalec (49 mladincev) ne zanima me (8 mladincev) V zlati sredini štirih aktivnosti je presenetljivo na prvem mestu dopisovanje v Konoplan. Če bo samo vsak peti, ki je obkrožil »sodeloval bi«, dvakrat na leto poslal članek, ne bomo nikoli v zadregi za mladinsko stran. Če pa bo prispevkov še več, jih bomo objavljali v INFORMACIJAH, ki bodo pogostejše in zajetnejše. Torej kar pogumno pero v roke. Takole je torej videti sredina: 4. DOPISOVANJE V »KONOPLAN«: sodeloval bi (57 mladincev) ne zanima me (27 mladincev) 5. DELOVNE AKCIJE: udeleževal bi se jih (53 mladincev) nimam interesa (29 mladincev) 6. KLUB OZN: postal bi član (10 mladincev) odločil bi se po prvem sestanku (28 mladincev) obiskoval bi sestanke ob določenih temah, ki me zanimajo (28 mladincev) ne zanima me (8 mladincev) 7. PREDAVANJA OB POMEMBNIH GOSPODARSKIH UKREPIH IN DOGODKIH: udeleževal bi se jih redno (21 mladincev) udeleževal bi se jih včasih (47 mladincev) ne zanimajo me (15 mladincev) Dno lestvice, čeprav interes v primerjavi s srednjo skupino ni tako izrazito manjši, tvorijo naslednje tri aktivnosti: 8. SODELOVANJE V PRIPRAVAH NA VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV: sodeloval bi (52 mladincev) ne zanima me (26 mladincev) 9. PREDAVANJA O AKTUALNIH VPRAŠANJIH SAMOUPRAVLJANJA: udeleževal bi se jih redno (13 mladincev) udeleževal bi se jih včasih (59 mladincev) ne zanimajo me (12 mladincev) 10. RAZPRAVA O DOKUMENTIH 9. KONFERENCE ZVEZE MLADINE SLOVENIJE: sodeloval bi (41 mladincev) ne zanima me (41 mladincev) Gole številke bi res morale zbujati optimizem. Žal pa izkušnje kažejo, da je reči »da« eno, v resnici sodelovati pa drugo. Športna aktivnost pa je zelo skromna. Res je sicer, da imamo za vsako zvrst dovolj mladih, ki bi želeli tekmovati — pri nobenem športu jih ni manj kot enajst. Vendar je dejstvo, da imamo okoli 15—20 univerzalnih športnikov, ki gojijo večino športov, prav toliko, ki se ukvarjajo z eno do tremi aktivnostmi, in več kot polovico, ki se sploh ne ukvarja s športom. Vse te pozivamo, da se vključijo v akcijo TRIM vsaj v rekreacijski obliki, čimveč mladih pa naj si priskrbi tekmovalni kartonček. Sicer pa je situacija pri športu takale: največ jih goji kegljanje, namizni tenis, šah. Sledijo: košarka, odbojka, sankanje, najniže pa »kotirajo« nogomet, atletika, smučanje (!) in balinanje. Tulij 51 Ist Im p l*.1i Spomladi leta 1923 so zaropotali prvi stroji in stkali prve metre lanenih tkanin v Industriji platnenih izdelkov, tedaj družba z omejeno zavezo. Tovarno so zgradili na pogorišču nekdanjega valjčnega mlina Petra Majdiča, ki je leta 1922 pogorel. Lastnika mlina so poiskali industrijalci iz Češkoslovaške, iz predelov v Sudetih, kjer je bila in je še tekstilna industrija za predelavo lanu zelo razvita. Sudetski Nemci so prav hitro ugotovili, da je lega Jarš za razvoj industrije prav ugodna. Bližina železniške postaje, industrijski tir, cenena delovna sila in še razpoložljiva voda v Mlinščici, vse to so bili faktorji, ki so vplivali na odločitev, da se bo splačalo vložiti finančna sredstva v podjetje v Jugoslaviji. Peter Majdič kot družabnik iz Jugoslavije je nudi stavbišče 'pogorelega mlina, zemljišče in sploh vse, kar je ostalo po požaru še uporabno. Med drugam je ostal uporaben parni kotel 100 m2 kurilne površine, parni stroj z nizko in visokotlačnim cilindrom 90 KS in Francisova vodna turbina 60 KW. Družabniki iz Češkoslovaške pa so seveda poleg strojnega parka iz svojih tovarn morali dodati še gotovino za začetni kapital in tako je na pogorišču nastala širom po Jugoslaviji znana tovarna lanenih, pollanenih in konopljenih tkanin. Mlin Petra Majdiča Do leta 1928 so izdelovali le surove izdelke, to je brez apreture, ne-barvane in samo Ukane na tako imenovani leseni mungi, katero so leta 1935 podrli in nadomestili z novo moderno, ki še danes obratuje. Prva leta je bil delovni čas deljen. Delalo se je samo preko dneva, in sicer dopoldne 4 ure, potem je bil opoldanski odmor za kosilo, in popoldne zopet 4 ure. Ker so bili delavci iz neposredne bližine tovarne, je bil tak delovni čas možen, saj je za kosilo stekel domov in se za popoldansko delo zopet vrnil. Prve tkalne stroje so namestili v zgornji, mali tkalnici, kjer sta danes garderoba in električarska delavnica. Spodnja tkalnica se je postopoma polnila, kakor so pač prihajali stroja iz Češke. Stroji so bili že vsi rabljeni in so svojo amortizacijo že zaslužili. Iz ohranjenih podatkov je razvidno, da je bilo leta 1927 v tkalnici 12 širokih staltev 180—190 cm širine in so bili nameščeni v pripravljalnici, 40 ozkih statev širine H6cm je bilo nameščenih v mali tkalnici in 104 statve v spodnji tkalnici, to so bili stroji širine 76 do 266 cm. Podatki iz istega vira nam povedo, da je -bilo leta 1927 zaposlenih: 4 moški v starosti od 14 — 16 let 9 moških v starosti od 16 — 18 let 51 moških v starosti nad 18 let 36 žensk v starosti od 14 — 16 let 50 žensk v starosti od 16 — 18 let 162 žensk v starosti nad 18 let ali skupno 312 delavcev brez uradnikov, katerih je bilo 10. Dnevni zaslužek se je gibal v mejah od 15 do 24 dinarjev. Bele okoli leta 1928 sio se odločili za nabavo nekaj novih tkalnih strojev in izgradnjo barvarne in impregnacije za težke jadrovine. Nabavili so tudi nov parni kotel, starega iz nekdanjega mlina pa so demontirali. Parni kotel je stal v prostoru, kjer je danes impregnacijski stroj, parni stroj pa v prostoru skladišča gotovih izdelkov, pod katerim so še kletni prostori bivše kondenzacijske naprave. K tkalnici so prizidali prvi del she-da že leta 1926, naslednje leto pa drugi del, katerega smo poznali pod imenom jadrovinski oddelek, nabavili so stroj za apre-tiranje tkanin za kanafas, za 'impregniranje, to je stroj, ki obratuje še danes in ga vsi poznamo pod imenom -impregnacijski stroj. Po letu 1930 je nastala svetovna finančna kriza in lastniki ®o se že začeli razgovarjati o ukinitvi tovarne. Niikakor se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je dobiček začel upadati. Naročila so se skrčila, stroji so začeli drug za drugim mirovati, delavce so odpuščali. Po letu 1933 je kriza minila in razmere so se začele normalizirati, delavce so ponovno sprejemali na delo. Cele vrste brezposelnih so stale -pred vratarnico in prosile za delo. Večja naročila so začela prihajati za vojsko, za katero so -izdelovali laneno šotorsko platno, laneno platno za aviome za oblaganje kril in še vrsto drugin tkanin, talko da je obratovalo samo za vojsko do 60 % strojev, drugi pa za široko potrošnjo. Leta 1934 je umrl ravnatelj S-eti-na, po rodu iz Črnomlja. Njegovo mesto je zasedel zaupnik -sudetskih Nemcev, ki se je poročil s hčerko Petra Majdiča. Poileg navedenega zaupnika se je v Jaršah zadrževal tudi solastnik, sudetski Nemec, in ostal tu tudi po več tednov. Bil je navdušen hitle-rjanec in se je -kasneje kljub visokim letom prostovoljno ja-vil v nemško vojsko. V času njegovega nadzora so zgradili prediinioo za laneno in -konopljeno prejo, -ki je začela obratovati leta 1937. Nabavili so popolnoma nove stroje iz Anglije in Irske ter nekaj tudi iz Nemčije. Začela se je postopna modernizacija strojev v pripravi dela. Počasi, vendar začetek je bil tu. Nabavili so novo -hidravlično mungo -in odstranili staro leseno. Laneno, konopljeno in bombažno prejo s-o nabavljali iz inozemskih in domačih predilnic, v velikih količinah iz Češkoslovaške, kjer so imeli lastniki svoje predilnice in so na ta način dvakrat zaslužili. Iz ohranjenih podatkov zvemo, da je bilo leta 1927 proizvedenih 920.800 tekočih metrov tkanin v povprečni širini 115 cm. Po letu 1937 so zgradili sedanje prostore oplemenitilnice, -nabavili -so aparaturo za beljenje lanene preje po tako imenovanem Corte postopku. Ta stroj oziroma aparatura je delala vse do lanskega -leta, ko so popolnoma opustili beljenje preje. No, to so bila že leta tik pred začetkom druge svetovne vojne, ko je v Nemčiji prevzel oblast -največji zločinec Hitler. Prizanesel ni nikomur in je aprila 1941 napadel tudi Jugoslavijo. Bivši lastniki, katerim je bilo dobro znano, da zahteva Hitler v-so finančno podporo pri svojem početju, -so se odločili, da bodo čim več investirali v gradnjo in stroje. Sezidali so še del oplemenitilnice, -dvignili stavbo nad pisarnami za eno nadstropje in nabavili sistem strojev za predenje -lanene in konopljene preje. K tkalnici so prizidali še mehanično in mizarsko delavnico in ju opremili z novimi stroji. Mislili so tudi na zaupne -ljudi v vodstvu podjetja in namestili :somišljenike, ki so bili, čeprav državljani Jugoslavije, z -vso dušo vdani ideji nacionalsocializma. Bili so prepričani, da bo Hitler zavladal najmanj vsej Evropi. Tudi tako imenovana peta kolona je bila zastopana v -tovarni. V takšnem razpoloženju so delavci v tovarni pričakali začetek druge svetovne vojne. F. R. »USTER« — aparat za enakomernost preje Za kontrolni oddelek je bil nabavlje-n nov aparat, ki je montiran v fizikalnem laboratoriju. Delati je začel v začetku -marca. Aparat služi za pomoč predilnici pri izdelavi kvalitetne preje. Na njem lahko takoj ugotavljamo kvaliteto pramena, predpreje in preje, t. j. enakomernost preje In periodične napake preje, -ki prihajajo od raztegov in slabih valjčkov. Celoten aparat je sestavljen iz več posameznih aparatov, ki so med s-eboj povezani. Prvi od njih, na katerem so merilni -organi, je aparat za enakomernost (Gloichmassigkeitsprufer). Princip merjenja na aparatu je -kapacitatdven in je odvisen -od dielektrične konstante merjenega materiala. Merilni organ na tem aparatu je -električni kondenzator. Ta sestoji iz dveh vzporednih elektrod, ki sta v -določenem medsebojnem razmaku. Napaja jih izmenični električni tok. Med obema ploščama se ustvari električno polje, ki se spremeni, če damo mod plošči tekstilni material (predprejo, prejo itd.). Prindipieln-o je aparat sestavljen ;iz dveh visokofrekvenčnih oscilatorjev, katerih frekvenca se pokriva (skica 1). Frekvenca enega oscilatorja je konstantna. Drugi -oscilator ima v -svojem krogotoku še merilni organ. selektor ojačevalec Kadar v merilnem organu ni tekstilnega materiala, -se frekvenci oscilatorjev prekrivata in ,na skali se -kazalec ne odkloni. Pri merjenju pa sc frekvenca drugega oscilatorja spremeni za neko določeno vrednost. Spremembo frekvence drugega oscilatorja nasproti prvemu pa odčitamo -na skali aparata. Aparatu za enakomernost je priključen tako imenovani i-ntegrator. I-ntegrator ima nalogo, da odklone od povprečnega preseka zbira in na skali lahko odčitamo povprečno linearno neenakomernost materiala »U«. Na aparat za enakomernost je priključeno še pisalo, ki nam prikaže odstopanje povprečnega preseka materiala v obliki diagrama. Kot zbiralec napak nam služi spektograf, na katerega je prav tako priključeno še pisalo. Spektrograf sprejema impulze odklonov od aparata za enakomernost ter jih sortira. V diagramu, ki ga dobimo, je potem -prikazana perioda in pogostost napake. Na -osnovi tega diagrama je možno iz predilnega načrta izračunati, -kje -se periodična -napaka pojavlja. Analiza uspešnosti poslovanja Analiza poslovanja je dejavnost, pri kateri presojamo ugodnost poslovnih procesov in stanj, kakor tudi možnost za njihove izboljšave. Pri analizi poslovanja nimamo vnaprej postavljenega vodila za ocenjevanje pravilnosti, zanjo tudi ni bistvena primerjava tistega, kar je, s tistim, kar bi moralo biti. Pri analizi poslovanja le vsestransko raziskujemo poslovne procese in stanja, da bi spoznali razmerja med pojavi in ugotovili, kaj povzroča izboljšanje ali poslabšanje pojavov, da bi v prihodnosti lažje izboljšali poslovne procese in stanja. Uspešnost poslovanja lahko presojamo na podlagi splošnega kazalnika, ki je izražen v razmerju: učinki sredstva Po tem razmerju je treba doseči največje učinke z danimi sredstvi ali določene učinke z najmanjšimi sredstvi. Učinke in sredstva pa seveda lahko opredelimo na različne načine. Glede na opredelitev sredstev tudi razlikujemo tri temeljne kazalnike uspešnosti poslovanja, ki so izvedeni iz zgornjega splošnega kazalnika uspešnosti. a) Proizvodnost (produktivnost) Proizvodnost je pravzaprav uspešnost poslovanja v tehničnem smislu. Koeficient proizvodnosti je namreč opredeljen takole: količina proizvodnje število zaposlenih Če tako opredeljeno proizvodnost jemljemo kot merilo za uspešnost poslovanja, pravimo, da je poslovanje tem bolj uspešno, čim večjo količino proizvodov proizvedemo na zaposlenega v obračunskem obdobju. b) Gospodarnost (ekonomičnost) Koeficient gospodarnosti je največkrat opredeljen takole: količina proizvodnje stroški Če tako opredeljeno gospodarnost jemljemo kot merilo za uspešnost poslovanja. pravimo, da je poslovanje tem bolj uspešno, čim večjo količino proizvodov proizvedemo na enoto stroška. c) Donosnost (rentabilnost) Donosnost nam osvetljuje uspešnost poslovanja v finančnem smislu. Koeficient donosnosti je opredeljen takole : dobiček poslovna sredstva Z njim izražamo, kolikšen del poslovnih sredstev se letno pojavlja kot dobiček. Poslovanje je donosnejše, če podjetje ustvari v letu dni na enoto poslovnih sredstev večji dobiček. Donosnost je potemtakem učinkovitost poslovnih sredstev. Ing. Jože Klešnik Proizvodnja in kvaliteta v februarju V februarju mesecu so vsi proizvodni obrati delali v predvidenem dvoizmenskem delu. Količinsko izpolnjevanje planiranih nalog za mesec februar je bilo boljše kakor v mesecu januarju v vseh proizvodnih oddelkih, razen v sukančarni. Tako je predilnica rezultat iz januarja precej izboljšala, vendar pa še ne izpolnjuje predvidenega plana proizvodnje. V predilnici je še vse preveč zastojev, kar povzroča manjšo proizvodnjo. Res je, da v drugem mesecu obratovanja ni pričakovati normalne količinske proizvodnje. Vendar pa mislim, da bi se rezultati le morali malo hitreje izboljševati in s tem približati k normalni proizvodnji. No, računajmo s tem, da bo v mesecu marcu rezultat le bistveno boljši kakor v februarju. Obrat tkalnice je proizvodni plan za mesec februar količinsko izpolnil tako v mtr., m- in 000 volkih, Le izpolnjevanje v asortimanu je slabše. Delno objektivni razlog je v pomanjkanju Nm 10/1 malon šant. efekt in ,pa raznih efektnih sukancev. Navedeno pomanjkanje materialov pa zmanjšuje proizvodnjo novih izdelkov kolekcije 1973. Pomanjkanje efektnih sukancev je zaradi slabe proizvodnje novega sukalnega stroja. Santung preja pa ni bila dobavljena. Prav tako je primanjkovalo Nm 34/2 in 40/2 malon surov. To pa je povzročilo izpad proizvodnje art. za izvoz. Oplemenitilnica je proizvodni plan za mesec februar izpolnila. Je pa v tem obratu še vedno problem kvalitetne impregnacije, ki povzroča manjšo proizvodnjo. Obrat konfekcije je -svoj plan, in sicer merjeno v Nh, izpolnil. Kako proizvodni obrati izpolnjujejo svoje naloge v letošnjem letu in kakšno proizvodnjo dosegajo v primerjavi z letom 1972, jc prikazano v naslednji tabeli, in to v %: februar 73 - % indeks feb. 72 0 / 0 kumul. 73 - u/o indeks kumul. 72 - «/o Predilnica 68,9 147,1 63,0 135,0 Sukan čarna 89,2 64,7 88,0 66,8 Tkalnica — mtr 101,4 82,0 99,3 77,6 — mJ 100,5 83,8 98,0 79,7 — ooo vot. 118,5 83,2 117,2 81,6 Optomenitilnica — mtr 110,5 89,7 101,6 86,7 Konfekcija — Nh 129,3 113,3 117,3 100,4 Oskrbo s surovinami sem delno že omenil. Vendar bi navedel še problem kvalitete vlakna iz OHISA, ki še vedno ni dobra. To povzroča slab videz preje in pa seveda še bolj izrazito kvari videz tkanin. Tako je doma izdelana preja slabše kvalitete. Vendar pa je vzrok v slabi kvaliteti preje tudi v raznih tehnoloških problemih pri delu na novih predpredilnih in predilniih strojih. Ko izhajamo iz kvalitete doma izdelane preje, že lahko zaključimo, da tudi kvaliteta sintetičnih tkanin ni najboljša. Tako je skupni rezultat kvalitete surovih in adjustiranih tkanin slabši kakor v mesecu januarju in to kljub temu, da jc kvaliteta v grupi bombažnih in sintetičnih tkanin boljša kakor v januarju. Kvaliteta bombažno-lanenih tkaniin pa je slabša, vendar moramo računati s tem, da je bilo adjustiranih sintetičnih tkanin skoraj 90.000 mtr več in 30.000 mtr manj bo mbažnih tkanin kakor v januarju mesecu. Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je bila v februarju mesecu naslednja in to po posameznih grupah kvalitete: Surove tkanine % Adjustirane tkanine % 1. kvaliteta 84,82 83,80 11. kvaliteta 7,62 7,98 III. kvaliteta 3,51 3,74 nereg. tkanine 4,05 4,48 Kvaliteto po posameznih grupah izdelkov pa smo v februarju dosegli, kakor nam prikazuje spodaj naveden tabelami pregled: I. kval. % II. kval. % III. kval. % nereg. tkan. % Bombažne tkanine 96,07 2,18 1,15 0,60 Sintetične tkanine 78,49 10,89 4,79 5,83 Bomb.-Ian. tkanine 79,01 9,37 5,46 6,16 Izredno slaba kvaliteta je bila v grupi bombažno-lanenih izdelkov. Za primer naj vam še enkrat napišem, da je bilo v letu 1972 v tej grupi 90,81 % prve kvalitete, v februarju letos pa samo 79,01 %. Piri tej grupi pa res ne moremo iskati vzrokov v materialu, ampak samo v slabem odnosu do dela. Za sintetično grupo sem že povedal, da je delni vzrok v materialu. Vendar pa so določeni artikli, pri katerih ni bil problem materialov, ampak je vzrok isti, kot sem ga navedel za bombažno-laneno grupo. Verjetno pa tudi tiči nekje vzrok v for-siranjiu proizvodnje na račun kvalitete. Mislim, da je potrebno, da se pri teh rezultatih ustavimo, premislimo in pričnemo z bolj vestnim delom izboljševati rezultate kvalitete. Vodja priprave dela: ing. Franc Jeraj Zbor mladih samoupravljalcev 10. in 17. marca so bili po vsej Sloveniji zbori mladih samoupravljalcev. V Novem mestu se je zbralo preko 200 delegatov iz mladinskih aktivov slovenskih tekstilnih podjetij. Gostiteljem, mladincem podjetja Novoteks, je treba priznati, da so zbor skrbno in dobro pripravili. Edina, toda pomembna pomanjkljivost je po mojem mnenju ta, da je delovni dan zbora trajal le pičli dve uri in pol, tako da je bila razprava po odmoru dokaj okrnjena — govorilo je okoli deset delegatov (vsak petindvajseti!). Zato lahko rečem, da ®o bili -sklepi zbora nekoliko za lase privlečeni in so bili le delno odraz diskusije, bolj »obnova« sicer dobrega uvodnega referata in korefe-rata, ki so ju pripravili mladinci No-voteksa. Vendar daje zbor (in zbori po drugih industrijskih panogah) slutiti, da se je v Zvezi mladine nekaj premaknilo, da ta organizacija počasi kvalitativno prerašča -ozko interesno sfero in išče v družbi mesto, vlogo in pravice, ki ji kot političnemu subjektu pripadajo. Kaže, da se mladi tudi sami postopoma zavedajo, da so šli razvoj in strukturalne spremembe nekako mimo njih, česar pa iso bili v veliki meri krivi sami, saj niso znali uporabiti bogate dediščine in revolucionarnega duha SKOJ-a. Zbor na mnoga vprašanja ni odgovoril, zelo pozitivno pa je že to, da je na določene probleme sploh pokazal, in to na način, ki je značilen za mlade: brezkompromisno, kritično, včasih celo pretiramo in preostro, vendar tudi pretirane obtožbe niso škod- ljive — ljudje se zdramijo, zdrznejo in začno razmišljati o določenih problemih, iščejo dodatne informacije, da si končno osvetlijo obe strani medalje in ustvarijo objektivno predstavo o situaciji ali problemu. Menim, da je naš sistem že dovolj čvrst in zdrav, da lahko prenese dobronamerno kritiko, tudi če je zgrešena ali pretirana. Poudarjam, dobronamerna kritika — v nasprotju s kritizerstvom ljudi, ki prav pikolovsko iščejo najmanjše pomanjkljivosti v našem sistemu in jih spretno povezujejo tako, da potem trdijo, da je sistem v celoti gnil. Taka kritika je seveda nedopustna in škodljiva. Kajti do prave resnice se pride le s pošteno borbo mnenj, z objektivnimi argumenti »za« in »proti«, ki pripeljejo do zaključkov in sklepov, ki so resnično odraz interesov najširših množic, delavskega razreda in potemtakem nedvomno družbeno koristni, potrebni in učinkoviti. Zbor je jasno nakazal, da so pri nas na vseh nivojih še elementi, ki jim je socialistična zavest tuja in ki gledajo, kako bi zakone (stare in nove) in ukrepe obrnili sebi v prid. Kako so pri tem uspešni, je seveda odvisno od njihovega položaja v družbeni strukturi. Nevarnost je v tem, da bodo (in so že) marsikje birokrati in tehnokrati v delovnih organizacijah že pri formiranju iin določevanju funkcij TOZD in odnosov med njimi gledali le na 'koristi sebe ali ozke skupine somišljenikov, ki za nobeno ceno nočejo spustiti centralističnih vajeti iz rok. Organiziranje TOZD bo v takih primerih sicer formalno brezhibno, samo- upravljanje pa bo ostalo na pozicijah pred izvajanjem ustavnih dopolnil, se pravi togo, nedinamiono, centralistično, torej stara slika v novem okviru (da v našem podjetju ni tako, lahko razberete iz uvodnega članka, ki govori o uveljavljanju ustavnih dopolnil v 1NDUPLAT1). Zaključki, sprejeti na zboru v Novem mestu, vsebujejo 14 točk, ki jih bcnm na kratko povzel. 1. Nujnost reorganizacije tovarniških aktivov glede na strukturalne in funkcionalne spremembe (ustanavljanje TOZD). 2. Aktivi ZMS morajo imeti materialno osnovo za samostojno in kreativno delovanje (samostojnost v odnosu do samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij). 3. Mladi v aktivih ZMS maj uveljavljajo predvsem temeljne interese in se posvečajo reševanju tudi drobnih problemov posameznikov. 4. Neobhodno je sodelovanje aktivov pri obravnavanju skupnih in izrazitih problemov, ki so rešljivi le na nivoju celotne organizacije združenega dela. 5. Nujno je treba v novih statutih TOZD opredeliti ustrezno vlogo ZMS v samoupravnem dogovarjanju in odločanju. 6. Treba se je aktivno vključiti v evidentiranje kandidatov za člane samoupravnih organov in družbenopolitičnih skupnosti. 7. Mlade je treba poklicno in družbeno vzgajati, da bodo sposobni prevzeti odgovorne dolžnosti v delovnem in samoupravnem procesu. 8. Treba je razbremeniti delovno ženo — na delovnem mestu in doma. Boriti se je treba za ukinitev nočnega dela žensk in urediti otroško varstvo 9. ZMS mora skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami stremeti k odpravljanju premoženjskih in sploh socialnih razlik. Ves sistem šolstva, otroškega varstva, zaposlovanje in štipendiranja mora temeljiti na družbeni solidarnosti. 10. S socialnim razlikovanjem se je treba spopasti na dveh frontah: a) dosledno odpravljanje razlik, ki niso rezultat delitve po delu; b) na temelju solidarnosti »militi objektivno pogojene socialne razlike. 11. Poklicne šole je treba materialno in sploh izenačiti s srednjimi šolami. To je treba urediti z zakoni. 12. Treba se je boriti za izgradnjo družbenih stanovanj, ki bodo dostopna tudi mlademu delavcu z nizkim osebnim dohodkom. 13. V letošnjem letu se moramo v čim večji meri vključiti v akcijo varčevanja. 14. Vse sile moramo vložiti za čim racionalnejše gospodarjenje, socialno in materialno varnost delovnih ljudi, samoupravno vlogo v procesu upravljanja in za človeka vredne delovne in življenjske pogoje. Sklepi novomeškega zbora morajo biti vodilo, rdeča nit skozi vse oblike delovanja našega tovarniškega aktiva ZMS. Zavedati se moramo, da vsi navedeni cilji sploh niso tako lahko dosegljivi. Potrebna je res množična aktivnost in sploh zainteresiranost članstva. Tulij Zahvala Sodelavkam iz prejemarne se zahvaljujem za pomoč in 'izrečeno sožalje ob smrti dragega očeta. Julka Kočar Zahvala Sodelavkam iz 'konfekcije se zahvaljujem za podarjeno cvetje in finančno pomoč ob izgubi mame Marjane Velkavrh. , • , TT Lojzka Ursic Zahvala Ob boleči izgubi moje drage mame Marije Grčar se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz oplemenitilnice in skladišča gotovega blaga za izraženo sožalje in denarno pomoč. Vsem iskrena hvala. Hčerka Rozka Jazbec Obvestilo iz kadrovske službe Vstopi: 1. Stane Jančigaj, čišč. str. v tkal., vstopil 1. 3. 1973. 2. Lidija Perko, tekstilno kem. tehnik, vstopila 19. 3. 1973. 3. Janez Kos, not. transp. v pripr., vstopil 27. 3. 1973. Izstopi: 1. Franc Počkar, strojni tehnik, izstopil 5. 3. 1973. 2. Janez Merčun, del. v elektro del, izstopil 15. 3. 1973. 3. Francka Lajtman, adjustiranje, izstopila 22. 3. 1973. 4. Janez Vidergar, obrat, elektrikar, na odisl. fcadr. roka 23. 3. 1973. 5 Marija Galjot, 'previjalka, upokojena 31. 3. 1973. 6. Angela Gorenc, del. v konf., upokojena 31. 3. 1973. 7. Marija Lužar, sukanje preje, upokojena 31. 3. 1973. Poročili so se: Marija Lajevec, fin. knjig., poročena VIRJENT. Majda Podgoršek, kemijski tehnik, poročena KERN. Cvetka Slabič, previjalka, poročena PROSENC. Zdenka Kobilica, del. v konf., poročena KLADNIK. Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik ing. Janko Ukmar. Ureja uredniški odbor: Slavi Gerbec, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. iur. Ingo Paš, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Boža Pogačnik, Ivo Sešek. Majda Škrinjar, ing. Lado Zabukovec. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani. ros razgovor Nekega delovnega dne v marcu je manjša skupina delavk prenehala z delom, ker so bile nezadovoljne. Pogovor v sejni sobi, ki je sledil takoj zatem, je večino vprašanj pojasnil. Kaj je privedlo skupino delavk do tako radikalne oblike izražanja nezadovoljstva? Nezadovoljstva nad čim? In zakaj mimo vse samoupravnih možnosti, prošenj, pritožb? Hoteli smo si čimbolj objektivno odgovoriti na ta vprašanja. Zato smo povabili na razgovor tri delavke, ki so ustavile stroje, in tri, 'ki so delale naprej. Naše prve tri sogovornice so bile: Marija Urankar, Štefka Smolnikar in Ljudmila Janežič. Tudi ta stroj bo normiran — S čim ste bile v bistvu nezadovoljne? — Tkalnica mora zaradi ukinitve nočne izmene teči s polno paro, treba je skrbeti za stroje, pri delu pa so motnje — že dalj časa primanjkuje cevk. Zato prihaja do zastojev, ko ne moremo navijati materiala. Za to je kriva nabava oziroma stanje na tržišču. Tkalke pa seveda cevke zahtevajo, me jih pa nimamo kje vzeti. — Kaj pa je tisto, kar vas najbolj tare? — Nizke plače, ki pa so v resnici še nižje, ker je iz dneva v dan vse dražje; pa tudi razlike v plačah. Mislimo, da sedanje točkovanje ni najbolj pravično. Je pa zanimivo to, da so se najbolj razburjale tiste, ki imajo nekoliko višje plače. — Zakaj ste najprej ustavile stroje in se niste poslužile samoupravnih možnosti, kot na primer pogovor z obratovodjem, pritožba ali kaj drugega? — Šle smo v pisarno vodje pripravljalnice na pogovor zaradi nizkih plač, ki znašajo pri cevkah 120 do 122 tisoč. Pogovor nas ni zadovoljil. Večina žensk tudi ne ve, da je v podjetju pravnik oziroma, kam se morajo obrniti s prošnjami in pritožbami. — Menite, da je pravilno postavljati zahteve tako, da ustavite stroje? — Vemo, da ni prav. Treba je napisati prošnjo, nanjo pa se mora vedno odgovoriti, čeprav je odgovor delno ali v celoti negativen. Kakšna pa je druga stran medalje? Naslednje tri naše sogovornice so bile Antonija Čuk, Mara Postržin in Anica Sankovič. — Je pritožba, ki so jo kasneje podpisale nekatere delavke, po vašem mnenju utemeljena? — Res so plače nizke, stroški za' življenje pa vedno višji, zato vlada nezadovoljstvo. Predvsem pa je kriv tudi slab material, ki ga včasih celo sploh ni. Do sporov prihaja pogosto zaradi prijateljskih vezi, protekcije, da se tako izrazim. Ker je cevk premalo, jih delavke nosijo večinoma svojim prijateljicam. — Kaj pa menite o sami prekinitvi dela? — Vse stvari je treba reševati po rednem postopku, po zakonitih poteh. Večina se nas je zavedala, da je naša dolžnost delati in vztrajale smo pri strojih, čeprav so nas tiste, ki so nehale delati, zmerjale. Nekatere izmed nas pa so prav tako morale ustaviti stroje, ker niso dobile materiala od tistih, ki bi ga morale preskrbeti. Res pa je, da tii bilo nezadovoljstvo precej manjše, če hi redno dobivale kvaliteten material in bi se morale ukvarjati res samo s svojim strojem. Talko pa je delo včasih tako naporno, da kar teče od nas. T. B. Pojasnilo Televizijska oddaja o preventivi varic, ki bi morala biti na sporedu letos meseca marca, je prestavljena na jesenske dni. Vzrok je v spremembi programa zdravstveno prosvetnih oddaj. Novico nam je po telefonu posredoval specialist za kožne bolezni dr. Bunta. Kakšne so poti za reševanje sporov? Nekaj delavk v tkalnici, dne 16. marca, ni hotelo delati, ker so bile — vsaj tako so zagotavljale — nezadovoljne ts svojimi osebnimi dohodki. Ti so bili za mesec februar izplačani v razponu o>d 120—150 starih tisočakov. To je ob splošni podražitvi in nenehnem naraščanju življenjskih stroškov prav gotovo hudo malo. Res je tudi, da so v februarju, ki ima en delovni dan manj, dobile nekoliko nižji osebni dohodek. Novica o tako imenovani »prekinitvi dela« je naglo obšla podjetje. Pa so te delavke ravnale pravilno? Najprej moramo ugotoviti, da je naše podjetje prav lani na področju delitve osebnih dohodkov izvedlo dve pomembni akciji, s katerima je popravilo osebne dohodke na vseh najmižje ocenjenih delovnih mestih in uvedlo stimulacijo za vse, ki doslej takšne stimulacije niso imeli. Problem vseh tistih delavk, ki so zaradi ukinitve nočnega dela izgubile dodatni zaslužek, je podjetje rešilo tako, da bi bile posledice v resnici kar najmanjše. Pri tem zaradi ukinitve nočnega dela niti ena delavka ni bila ob delo. Vse to so splošno znane stvari. Mogoče pa je nekoliko manj splošno znano, da je podjetje, kar zadeva delitve osebnih dohodkov, vezano na kriterije posebnega samoupravnega sporazuma, ki mu — ne glede na porast življenjskih stroškov — ne dovoljuje dviga osebnih dohodkov iznad dogovorjenega obsega razpoložljivih sredstev. Možnost, da je podjetje lahko izvedlo navedeni akciji za dvig osebnih dohodkov — in to prav na najnižje ocenjenih delovnih mestih — so pogojili izključno njegovi dobri poslovni rezultati. Zavedati se je namreč treba, da znaša po kriterijih omenjenega samoupravnega sporazuma osebni dohodek na najniže ocenjenih delovnih mestih — glede na kvalifikacijo, ki se na njih zahteva — še vedno 80 starih tisočakov. Tako v mnogih podjetjih zaslužijo delavci oziroma delavke na takšnih delovnih mestih manj kot v našem podjetju, marsikje, kjer so jih stabilizacijski ukrepi zadeli še vse drugače kot nas, pa kar bistveno manj. Vendar o tem na tem mestu ne kaže zdaj posebej razpravljati. Teh nekaj besed naj služi le v pojasnilo in oris objektivnih razmer, katerih meje začrtujejo danes možnosti in stanje pri delitvi osebnih dohodkov. Kot vse -kaže, pa nizki osebni dohodki vsaj izključno niso bili povod za navedeno »prekinitev dela«. Pogojilo naj bi jo tudi nezadovoljstvo zaradi -pomanjkanja cevk. Ali pa je bilo po sredi še kaj drugega? Kot običajno bo pravi vzrok težko dokončno izluščiti. Vsekakor se je problem s pri- zadetimi delavkami uredil s sestankom še istega dne in is sklepom, da naslovijo svoj-o pritožbo zaradi osebnih dohodkov na odbor za kadrovska vprašanja. Pritožba je sestavljena, o njej pa bodo še odločali -naši samoupravni organi. Vprašanje, ki se zdaj zastavlja, pa je, ali je bila ta »prekinitev dela« dejansko upravičena in ali je kot način uveljavljanja volje prizadetih delavk sprejemljiva? Ali je taksna akcija, ki je potekala v celoti mimo naših samoupravnih -poti in mimo vseh družbenopolitičnih faktorjev v podjetju, odgovorno dejanje pravih samoupraivljal-cev? Mislim, da je treba -na to vprašanje odgovoriti z NE. Da je treba tu najprej odpraviti s tisto miselnostjo, ki postavlja med podjetjem in njegovimi organi in organizacijami -na eni ter delavci na drugi strani razliko, kot da bi šlo med njimi za neko odtujeno razmerje. Da je skrajni čas, da se pričnemo zavedati, da smo vsi enako samoupravljalci in da so naši osebni dohodki odvisni -dejansko le od naših delovnih uspehov — in ničesar drugega. Osebne dohodke si bomo lahko popravili le z večjo produktivnostjo in večjo prodajo. To je neizpodbitno dejstvo. Težke trenutke, ki smo jim — eni bolj, drugi manj — izpostavljeni v sedanjem času stabilizacijskih ukrepov, bomo lahko premostili le z -medsebojnim razumevanjem — solidarnostjo. To je drugo neizpodbitno dejstvo. Vse to pa bomo lahko uresničili le, če bomo spoštovali delovno disciplino in urejevali medsebojna razmerja po zakoniti samoupravni poti. Za uveljavljanje svojih predlogov in pritožb pa imajo delavci pri nas dejansko celo vrsto možnosti. Cc komu n,i kaj jasno, se lahko vselej obrne na svojega neposredno delovno predpostavljenega, da mu da odgovor, oziroma če mu ga ne more dati, da zadevo takoj in brez odlašanja sporoči naprej. Prav tako se lahko vsak obrne na sindikat in enako na ZK, katerih dolžnost je, da njegovo vprašanje obravnavata in v primeru potrebe o njem dasta svoje predloge na samoupravne organe podjetja. Vsak pa se lahko tudi takoj obme na katerikoli samoupravni organ, v prvi vrsti na svet svoje enote ali na odbor za kadrovska vprašanja. Če ima kdorkoli težave :s sestavljanjem svoje vloge ali potrebuje v tej zvezi kakršenkoli nasvet, se -lahko vselej obrne na pomoč na pravnika v podjetju ali kadrov sko-organizacijski sektor. Tu mu morajo dati vse potrebne nasvete in mu tudi pomagati v celoti sestaviti njegovo vlogo ter jo posredovati -pristojnemu organu. Vprašanje je, zakaj -omenjene delavke -niso tako ravnale že od vsega začetka? Ali res zaradi neinformiranosti? Si je to glede na ustaljeni potek reševanja vseh problemov in -spornih vprašanj sploh mogoče misliti? Si je mogoče misliti, da -katera od njih ne ve za samoupravne organe v podjetju, za sindikat in ZK, da obstaja v podjetju kadrovsko-organizacijski sektor, da ima podjetje pravnika? Enostransko ustavitev dela lahko zato označimo le -kot neodgovorno dejanje, ki je v škodo celotnemu kolektivu, najbolj in najprej pa tistim, ki se takega ukrepa lotijo, ne da bi spoštovali vse možne zakonite poti za uveljavljanje svojih zahtevkov. To je spoznala tudi marsikatera od samih prizadetih delavk, nato so te delavke že vnaprej opozarjale vse tiste njihove sodelavke, ki se -s takšnim njihovim postopkom upravičeno niso strinjale. In o tem bodo morali navsezadnje določno in jasno zavzeti svoje stališče tudi naši samoupravni organi — kot ga je že -svet tkalnice — prav tako pa tudi družbenopolitične organizacije. Prav je, da vsak delavec neposredno izrazi svojo voljo in svoje predloge, ni pa prav, če to stori na protizakonit in protisamoupraven -način, s samovoljnim postopkom in zavestno opustitvijo vseh tistih številnih možnosti, ki jih ima za to na razpolago. Enostranski pritiski, pa naj pridejo s katere koli strani, ne smejo postati način uveljavljanja zahtev ali predlogov kogarkoli, ker so kot metoda v bistvenem nasprotju z našim samoupravnim socialističnim sistemom in navsezadnje sploh z vsakim urejenim razreševanjem medčloveških odnosov. I. P. DOPISUJTE V KONOPLAN V zasluženi pokoj je odšla Angelca Deržlč iz finančnega knjigovodstva. Zaželeli smo ji mnogo zdravja, sreče in izadovoljstva na novem področju - področju počitka in užitka. Kratka pesmica, ki se mi je utrnila, naj ji bo v prijeten spomin na dneve, tedne, mesece in leta, ko smo skupaj delili dobrote in tegobe tega delovnega sveta. Poslušaj torej Angelca 1 Ob Številkah mineval Ti je dan, ko mlada še, stopila sl v lnduplatski hram. Mnogo truda, skrbi, pa tudi znoja vsak dan terjal je od Tebe saj majhen delček bilančnega boja bila je zasluga tudi Tvoja. t Danes, ko poslavljaš se od tega svojega dela želimo si, da bi vse nas, ki smo delali s Teboj vedno v čislih imela. Naj Ti v spominu ostanejo le lepi dnevi, vsi svetli, sončni in prav nič megleni. Na novi poti, ki je zdaj pred Tabo, naj bo le sreča, mir, veselje vedno s Tabo. Uživaj v krogu dragih svoj zasluženi pokoj izberi si konjičke pa tudi za trim stezo odloči se takoj. Tvoja sodelavka Osebni dohodki za mesec februar 1973 Osebni dohodki za februar so bili izplačani v željeni višini, t. j. izplačila izpod 1.200 din ni bilo, izplačilo izpod 1.300 din pa le v oddelku konfekcije. Pri dodatnih merilih v mesecu februarju ni bil izplačan °/o kvalitete v oddelku predilnice. Izplačila v % na račun dodatnih meril v primerjavi z januarjem po oddelkih so bila naslednja: oddelek dodatno merilo vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D-Z 10 vsa delovna mesta o podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D 7 delavke v sklad. got. izd. Ri 8 predilnica K 7 tkalnica in priprav. K 0,2 oplemenitilnica K 11,6 II./73 % 10 7 8 3.8 9.9 Povprečno izplačani osebni dohodek za celotno podjetje v februarju je znašal 1.815,47 din, t. j. nekoliko nižji kakor v januarju glede na to. da je bilo le 22 delovnih dni. Prikaz osebnih dohodkov po oddelkih najnižji—najvišji je naslednji: predilnica tkalnica oplemen. konfekcija vzdržen. uprava najnižji 1.339.52 1.348,62 1.386,84 1,233,96 1.315,86 1.308,58 najvišji 3.931,20 3.441.62 3.703,70 3.363,36 4.344,34 6.204,38 TRIM O trimu ste lahko v zadnjih dveh letih prebrali v Konoplanu že dva članka. Tale torej ne bo prinesel kaj bistveno novega. Novo je pravzaprav le to, da bomo letos akcijo TRIM v resnici tudi organizirano izvedli. Poznamo dve vrsti TRIM aktivnosti: rekreacijsko, ki je namenjena predvsem starejšim, in športno. Pri rekreacijski izpolnjujete rdeči karton. V tekočem letu se morate vsaj stopet-deset dni ukvarjati z različnimi aktivnostmi, ki trajajo glede na intenzivnost od 10 do 60 minut. Naštel jih bom nekaj: tek in telovadba 10 minut; gimnastika, planinstvo, drsanje po 20 minut, nogomet, kolesarjenje, tenis po 30 minut, hitrejša hoja in vrtno delo po 45 minut, sprehod, kegljanje, plavanje pa po 60 minut. Za izpolnjeni kartonček dobite ob koncu značko TRIM. Aktivnosti opisujete sami, brez kontrole, torej lahko izpolnite kartonček, ne da bi sploh bili aktivni, tako pa bi prevarali le sami sebe. Kajti namen TRIMA je pridobitev in ohranjanje prepotrebne vsakodnevne kondicije, ki je predpogoj za zdravje, zadovoljstvo pri delu in sploh za telesno in duševno ravnotežje. Kartonček s podrobnimi navodili lahko dobite pri tovarišu Majdiču, predsedniku športne komisije. Športni kartonček pa je malo bolj zahteven. Od osmih predvidenih aktivnosti morate vsaj iz štirih zbrati potrebno število točk za športni znak TRIM. Panoge so naslednje: tek na 2400 metrov, planinstvo, trim steza (trenutno je najbližja v Mostecu, predvideni pa sta v Domžalah in Mengšu), kolesarjenje ali hoja na 10 kilometrov (po izbiri), smučanje (lažji veleslalom vsaj 100 m in 8 vratič), plavanje (50 m s poljubnim stilom, lahko brez startnega skoka), streljanje (20 strelov + 5 poskusnih na 10 metrov) in kegljanje (50 lučajev — 25 na polno in 25 na čiščenje). Vadbe na TRIM stezi vpisujete sami, planinske vzpone potrdite z žigom postojanke, ostale rezultate pa vpisuje organizator kakršnegakoli organiziranega tekmovanja, na primer sindikalne športne igre, tekmo vanja med podjetji itd. Letos bomo v podjetju organizirali posebna tekmovanja prav za kartonček TRIM za vse navedene panoge. Pri vsaki panogi lahko vpišete tri rezultate, točkuje pa se najboljši. Za vsako število točk so posebne norme glede na starost in spol. Zbrane točke vam lahko prinesejo zlati, srebrni ali bronasti znak TRIM. Bronasti pomeni predvsem sodelovanje, za srebrni in zlati pa se je treba malo bolj potruditi. Vključite se v TRIM in že po kratkem času boste lahko opazili, da ste pridobili nekaj kondicije in da vas pešačenje v šesto nadstropje manj utruja kot nekoč v drugo nadstropje. Sicer pa so že Rimljani zapisali: M EN S SANA IN CORPORE SANO — ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. \ T. B. Rezultati tekmovanja ZLATA NIT so v podrobnem naslednji: III. veleslalom »Zlata nit« Odlbor za šport in rekreacijo ter sindikalna organizacija našega podjetja sta v soboto, 17. marca 1973, organizirala tretji, zdaj lahko rečemo že tradicionalni veleslalom za pokal ZLATA NIT. Tekmovanje je bilo v izredno lepem vremenu na Mali planini v bližini našega doma. Pripravljalna ekipa je odlično pripravila več kot 1000 metrov dolgo progo za moške in, nekoliko skrajšano, za ženske. Za pokal ZLATA NIT je tekmovalo 5 članic in 14 članov našega kolektiva, ki so se istočasno — letos prvič — pomerili tudi v ekipni borbi s tekmovalkami in tekmovalci STOLA iz Kamnika za izredno lep lesen prehodni po-pal, ki ga je podarila gostujoča ekipa. V STO LOVI ekipi je bilo več 'kot 30 tekmovalcev in 3 tekmovalke. V zelo ostri borbi je pokal ZLATA NIT osvojila pri ženskah Majda Škorjanc, pri moških pa France Majdič. Ženske: 1. Majda Škorjanc 2. Daliborka Podboj 3. Katja Kham 4. Majda Artač 5. Meta Mihelčič Moški: 1. France Majdič čas 1,15 min. 1,43 min. 1,45 min. 2,75 min. 2,81 min. čas 0,95 min. 2. Brane Zupan 1,07 min. 3. Lojze Repnik 1,09 min. 4. Stane Tome 1,36 min. 5. Marko Kobilica 1,38 min. 6. Matevž Burja 1,68 min. 7. Marjan Zupan 1,88 min. 8. Franc Lončar 1,94 min. 9. Janko Cimprič 2,28 min. Plasirali se niso: Zdravko Šarc, Dušan Pirš, Marjan Pipan, Miro Simič in Božo Stupica. V ekipnem dvoboju s STOLOM so upoštevani rezultati najboljših dveh tekmovalk in najboljših petih tekmovalcev. Naša ekipa je bila precej boljša — zlasti po zaslugi tekmovalk — in je s časom 8,43 minute za eno leto svojila pokal. Kamničani imajo skupni čas 9,12 minute (najboljša sta bila Irena Vidmar — 2,01 min. oziroma Alojz Zajc — 0,84 min.). Za naše prvo letošnje interno tekmovanje lahko rečemo, da je uspelo in si take množičnosti in kvalitete zato želimo skozi vse leto tudi pri viseli drugih panogah. Mogoče ne bi bilo narobe, če bi vsa naša bodoča športna srečanja skušali spremeniti istočasno v dvoboje. Poleg večje tekmovalne vneme imajo taki dvoboji še to prednost, da so cenejši, ker se stroški delijo in so lažje izvedljivi, ker so za pripravljalne in organizacijske zadeve na razpolago združene moči. Dvoboj s STOLOM je to lepo nakazal. Mira Kavčič Rezultati posameznih ekip pa so naslednji: Ekipa STOL: Ženske: 1. Irena Vidmar 2,01 min. 2. Darinka Kern 2,20 min. 4,21 min. Moški: 1. Alojz Zajc 0,84 min. 2. Mirko Smukavec 0,96 min. 3. A. Bizjak 1,00 min. 4. Štefan Venovšek 1,03 min. 5. Janez Sluga 1,08 min. 9,12 min. 4,91 min. Ekipa INDUPLATI: Ženske: 1. Majda Škorjanc 1,15 min. 2. Daliborka Podboj 1,43 min. 2,58 min. Moški: 1. France Majdič 0,95 min. 2. Brane Zupan 1,07 min. 3. Lojze Repnik 1,09 min. 4. Stane Tome 1,36 min. 5. Marko Kobilica 1,38 min. 8,43 min. 5,85 min. ZA POL URE RAZVEDRILA »No, in zadnji večer so nama najini francoski prijatelji postregli s piščancem a la Peugeot.« »Kakšen piščanec pa je to?« »Oh, nič posebnega; piščanec, ki ga je Peugeot povozil.« V kupeju sedi zakonski par in molčeč moški. Soprog ga hoče za vsako ceno zaplesti v pogovor. »Vam smem ponuditi cigareto?« »Hvala, ne kadim.« »Bi vas zanimala tale revija?« »Plvala, ne berem.« »Ste za požirek žganega?« »Hvala, ne pijem.« »Vam smem predstaviti svojo ženo?« »Hvala, ne ...« Mož v s krvjo oškropljeni obleki in s kot britvijo ostrim nožem v roki se nagne nad mlado dekle. »Mar res nimate srca,« obupno proseče dahne dekle. »Ne!« trdo in neizprosno odvrne mož. »Potem pa mi dajte trideset dek jetrc.« »So ta jabolka domača ali iz uvoza?« »Zakaj? Se boste mar z njimi pogovarjali?« Na travniku igrata moški in pes karte. Mimoidoči se začudi: »Nikoli še nisem videl psa, ki bi znal kartati.« »Saj ne znam,« odvrne pes. »Ze tri partije sem izgubil.« OBRAT NA SLIKI O SVEOSII DIPLOMAT (TACE) TOPNIČAR GR.ČRKA OPRIJEM- LJIVA MUSLIMAN SVETO MESTO MESTO V IRAKU RAZDRT, PROPADEL KING COLE OBNOVLJEN TOVARNA V LJUBLJANI SKALA OTOK V INDONEZIJI ZVATI MAOŽ.KOMP IFERENCZI KRATER NAPOLNJEN Z VODO OROPANA OZEMLJE ŽLAHTNI PLIN JOŽE OLAJ PREGOVOR SEŽIGA- LIŠČE NARODNA REPUBLIKA HUMANITAR ORGANIZAC IZPOVEDNA POEZIJA DEL LJUBLJANE TEKST. TOV. NA GORENJSKEM REKA V ŠPANIJI PR0ST0V01 PTICA SELIVKA NEZNANEC GORSKI VRH NA POLOTOK •GARGANO, ITALIJA PLOŠČA IZ LES. ODPAD ČITAJ! NAPLAČILO OZVEZDJE (KOSCI) SAMOGLASNIKA— RIM.80GINJA JEZE ZVOK MLEČNI IZDELEK Hflč REKA ZVEZOAV ORLU ŽUŽELKE OER POVRAT.OS ZAIMEK SIČNIK LAN DOLGI CESARJEVO OZEMLJE FRANCOSKI VERSKI REFORMATOR BORILIŠČE ELEKTRIČNI NABIT DELEC NAJMANJŠA REPUBLIKA V EVROPI REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: televizor, oporeka- ti, snovalo. Ob, ale, intka, sekalec, katar, eritrocit, PA, kri, Renoir, telop, č, uzde, ete, oblina, peon, nitriranje, cr- kavica, Lander, Ivi, ena, geni, gol, janj-ka, ton, Nioba, ataka, rang, aršin. REŠITEV REBUSOV: Sintetična vlakna, predmestje.