itev. Iti. Trst, v sredo 1. maja I9lt Tečaj XXXVII B9 IZHAJA VSAK DAN isti tA »edeljab in praznikih ab 5., ah ponedeljkih cb 9. zjrtraj. PettaWue Ste*. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogik V>bikarnah v Trstn in okolici. Gorici, Rr&nju, št. Petni, ■Potajni, Sežcai, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-iJS«, Dornbergn itd. Zastarele 5tev. po 5 dtč. (10 stol.) rdLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti X Polome. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. »■». z smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 3C nt. m». Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vaaka Asd vKna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ,Ji>5noett". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljive la tofljivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost** za Primorsko. „V wkwes*» jt m*tr NAROČNINA ZNAŠA srn oelo lato 24 K, pol leta ta K, 3 mesece 6 K; u ročbe brea dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. lutfaiM mm, aadaljs** laSaaj« ,.KDX>04TZ" itu« i a» imtm Km M«, s* p*l lata Kron J flO. Tai dopisi naj b«» pošiljajo na uredništvo list*. Nolraaks-- ▼ana pisma aa aa aprajemeje >a rakopisi se ns vriiijo. Haročnino, oglase in reklamacije j* pošiljati ca upravo UREDNIŠTVO: altea Giorglo Gafatti 20 (Naracfal Ua^ Iw\jRtelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GoD IN A. LaAteik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnili Tiskarna .Kd; vpil ni udruga * omejenim poroatvoin ▼ Trrta «JJe<* Giorgio G»!aui ite*. 20. PoStno-kranlhii^nl ra«un Stav. 341-552. TELFFOfl St 11 5/ Slovenski delavci! Danes 1. majnika ob 9. predp. vsi na veliki Po shodu bo manifestacijski obhod ■■ po mestu ^ z godbo N. D. O. in društveno zastavo. Obhod po sledečih ulicah : Iz-pred ,,Narodnega doma" po ulici Carducci, Ponte della Fabra, Piazza Goldoni, Corso, veliki trg ^Piazza grande) pod «. kr. namestuištvo, pri morju do ul. Gal&tti, po ul. Galatti do „N. doma". Odbo * h. D. G. Odbor Z. J. Ž. Prvi majnik. Bili so časi, isti časi Še niso tako daleč za nami, ko je svet smatral vsakega delavca, ki se je d.znil praznovati prvi dan iiiajaika, ali, &i se je vsa] upal zahtevati praznik na ta dan, za nekakega človeški družbi silno nevarnega prekucuha. kater?*nii b« bUo treba najmanj na reke obesit aj-težje verige, da ne bi planil v svet, r;oieČ s seboj grozo in pogubo za vse, kar je tedanja tasozvana boljša človeška družba smatrala za edino dobro, edmo pravično, edino potrebno. Bili so to časi, ko je brez koatrole proizvajajočih ljudskih slojev vladala svetu takorekcč peščica ljudi, ki so znali v svojih rokah zediniti vse žile doved-nice ljudskrga blagostanja, ki so kot blaženi posedujoči z neizmernim prezirom zrli na vse one milijone in milijone delavne, tovorne Sudske živine, ki je v potu svojega obraza s krvavimi žulji na rokah od zore do mraka, od »raka do dne doprinaŠala svojo živ-Ijeasko žetev, sebe samo, na žrtvenik nenasitnega molcha kapitalizma. Biii so to časi, ko je bil vsak prestejši djh, da, že tudi nema želja po koščku svobode za široke ljudske, delavske mase bogokletno veleizdajstvo splošnega blagra, ko je vodil že najpridušenejši klic proti ne-znosai teži bremen, ki so slonela ua ledjih vseh teh neštetih brezpravnikov, naravnost v pogubo. Tež i časi so bili to za vso ono nešteto množico, ki je, sama zase brez vsakih pravic, robotaia svojim krvnikom in jim gomilila, sama izdihajoč v bedi in po- manjkanju, sreče in blagostanja v najobll-nejši meri, a vedno še premalo, nikdar preveč. Toda časi so se začeli izpreminjati. V tlačencih in izkorlščancih je začela vstajati zavest bremen, ki so jih nosila njihova ledja čim dalje tem težje, vstajati je začela v njih zavest skupnosti, jeli so spoznavati svoj neznosni položaj: tedaj pa se ni Še bolj skrivil k tlom pritisnjeni hrbet, temveč se je začel vzravnjevati in otresati s sebe, kar mu je bilo toliko preveč. V širokih masah delavskega ljudstva se je začela porajati stanovska zavest in s porodom te zavesti se mu je tudi porajalo hrepenenje po svobodi, svoboda sama. Kakcr dih tople spomladanske sapice preko snežnih zimskih poijan je vzbujajoče, bodreče in krepeče zavel preko delavskih sužnjev klic k svobodi, in mase so vstajale iz svojega mrtvila, stotine, tisoči, milijoni so se prebujali v človeško življenje; tam na drugi strani pa je vstajala bojazen, strah in trepet pred vzbujajočim se in vstajajočim poznanim, a teptanim, in nepoznanim, k zavesti svoje moči prihajajočim velikanom. Delavstvo je vstalo v zavesti svojih pravic in svoje moči, in začeli so se se boji, hudi boji, ne za nadvlado delavstva nad kapitalom, nad svojim tlačiteljem, temveč za enakopravnost, za ravnopravnost. Ti boji dandanes še niso dovojevani. Ponekod šele pričenjajo, drugod dosegajo že vrhunec, tupatam se že naginjajo svojemu koncu in ž njim zmaga delavstvu; dovojevani pa niso še in tudi ne bodo kmalu, kajti sovražnik je neizprosen, trd, brani s krčevito besnostjo vsako ped svojih pred-pravic, predpravic nasilnika, in se ne umakne nepremagan. V kratki dobi pol stoletja kolika iz-prememba! Danes praznuje delavstvo širom celega sveta svoj praznik probuje In vstajenja, praznik svojih doseženih pravic in tistih, ki jih še heče in mora doseči, praznik dela, tistega dela, ki edino vzdržuje svet. Z vso pravico se priključuje proslavitvi tega velikega, največjega, najčastitljivejšega praznika tudi naše narodno delavstvo, ki ima za seboj toliko muke in tu^e, toliko črnih dni težkega robstva, pred seboj pa še toliko boja in znoja, da si priberi sebe, človeka vrednega obstanka. In čim trši so bili boji ki jih )e že prebilo naše delavstvo, čim ljutejši so sovragi, s katerimi je bilo, bije in bo še bilo svoj življenski boj, tem veličastnejši, tem pomembnejši je zanje praznik privojevanih zmag, tem vzpodbud-Ijivejši mora biti zanje dan, ki naj mu daje novih pobud, novega poguma za nadaljne boje, za nadaljne zmage. Ne na eno, na dve, na tri strani je našemu delavstvu treba odbijati udarce nasprotnikov, na dve, na tri strani je treba udarjati: težak, hud boj 1 Toda kakor je krepka, jeklena dlan našega slovenskega delavca v njegovem delu, prav tako krepka, jeklena je tudi njegova pest, ko mu je braniti svojega stanu in rodu pravice, ko mu je priboriti sebi, svojemu rodu, kar mu gre. Ne straši se slovenski delavec dela, ne boji se boja, njegova volja je neomajna, kakor je neomajna skala, v katero butajo brez uspeha razburkani valovi,. Naprej, naprej do končne zmage, fe njegovo geslo, in ta zmaga mora priti, ker slovenski delavec hoče, da pride. Danes proslavlja tudi naše slovensko delavstvo svoj delavski praznik, svoj praznik dela, svoj prvi majni)?, ž njim pa ga slavi vse naše ljudstvo, saj to naše ljudstvo je delavsko in delavstvo je naše ljudstvo, vzrastlo v delu za delo, ponosno na svojo žuljuvo dlan, ponosno na svoj delavski stan. Naj torej le dvigne danes naše delavstvo v soglasju z ostalimi neštetimi delavskimi množicami svoj glas za pravice in koristi delavskega stanu, naj dvigne ž njim vred tudi klic po svobodi zase in za svoj rod, naj proslavi čim najslovesnejše svoj in vsega delavstva praznik, svoj praznik dela v blagor sebi, svojemu rodu in vsemu človeštvu 1 Slava delavstvu t Slava delu 1 Državni zbor. Zahteve poštnih uslužbencev. DUNAJ 30. (Izv.) Poslanska abornica se je v današnji seji bavila s poročili odseka za državne ra 0U g°VOri k Vam Sk°Z m0J dih ' Bo« R^a. i* časor francoske rerolucije. - Spfbal j ?oCe k°"?Čn? POP^i vse trpljenje ki SV3 Aleksander Dum« star. £ Postala, hoče poplačati najino čednost, j ki sva jo pokazala, pobijajoč to ljubezen, i Ne ptakajte, Genevieva 1 Genevieva, podajte „Genevieva! Genevieva I" ie vzkliknil' mi roko. Hočete ostati pri bratu ? Ali sme Mamice, „Vi ste to rekli ? ... Vi me torej ta brat s spoštovanjem poljubiti rob Vaše •e ljubite več?" obleke in potem oditi s sklenjenimi rokami, „Rekla sem," je odgovorila Genevieva; prestopiti ta prag, ne da bi se ozrl? Recite tiho; „rekla sem in sem prišla." I besedico in videli boste, da pojdem; sami Maurice je težko dihal, počasi zdrknil boste, svobodni in varni, kakor devica v k ajenim kolenom in Šepetal: j cerkvi. Toda, moja oboževana Genevieva, „Genevieva, ne plakajtel Potolažite se pomislite tudi Vi, kako goreče sem Vas kJjub vsej nesreči, ko ljubite mene. Gene-; ljubil, da bi bil kmalu umrl radi tega, da vfcva, v imenu nebes Vas prosim: recite | sem radi te ljubezni, U jo lahko Vi storite mi, da Vas niso privedle sem moje pretnje, srečno ali nesrečno, izdal svoje somišljenike, in jaz Vam slovesno obljubljam, da Vas .da sem se obsovražil in ponižal sam pred odvežem prisege, ki sem Vam jo silil." {seboj. Ali hočete pomisliti na to, kakšna Genevieva je pogledala Maurica z ne- j sreča naju pričakuje v bodočnosti, hočete-ii izrekljivo hvaležnostjo in vzkliknila: [pomisliti na moč in odločnost, Id ležita v »Plemenita duša, oh, moj Bog, hvala najini mladosti in ljubezni; in bi-li branili ti, om je plemenit" % j Vi to srečo, ki ima šele napočiti, proti vsa- „Poslušajte me, Genevieva," je dejal komur, ki bi jo nama hotel ugrabiti ? Oh 1 Maohce, „Bog, ki so ga tu izgnali iz nje- Genevieva, ti, ki si angel j, ali hočeš, go- Ekspozć zunanjega ministra Berchtolda. Nastop vit. Bilinskega. DUNAJ 30. (Izv.) V malo veselem razpoloženju se je pričela današnja delegacij-ska sesija, ki naj reši pred vsem šestmesečni proračunski provizorij. — V ogrski delegaciji straši ogrska kriza ; v avstrijski pa vlada splošna nezadovoljnost nad dejstvom, da je delegacijsko zasedanje zopet prav kratko in da ni mogoče spraviti v razpravo raznih visokoaktualnih vprašan) zunanje in notranje politike. Z napetostjo so danes pričakovali de-but novega zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki pa se ni prav posebno odlikoval s svojim ekspozejem, gibajočim se v docela dosedaj običajnih izrazih, tako da iz njega izgineva vsa izrazitost in vlada tupatam v nekaterih odstavkih popolna nejasnost. Ekspoze grofa Berchtolda kaže posebno prijateljstvo napram Nemčiji, napram Italiji pa kaže rezerviranost. vori ? Ali me hočeš osrečiti, da ne bom obžaloval svojega Življenja? Potem, o Genevieva, smehljaj se mi, ne odbijaj me, položi svojo roko na moje srce, skloni se k onemu, ki hrepeni k tebi z vsemi svojimi močmi, z vso svojo dušo, z vsem čutstvom, z vsemi svojimi željami. Genevieva, moja ljubezen, moje Življenje, ne umakni svoje prisege I" Srce se je širilo mladi Ženi ob teb besedah. Ljubezensko hrepenenje, napori in trpljenje, vse to je izerpilo njene moči. Niso ji več stopile solze v oči, a vendar so se ji valovile prsi v žgočem ihtenju. Maurice je sprevidel, da ni imela več poguma, da bi se mu upirala, in sklenil jo je v svoje naročje. Glavico je naslonila ob njegova ramena, in njeni dolgi lasje so božali razbeljena lica ljubimca. Mauricu je bilo, kakor da mu hočejo raz poči ti prsa, kajti burno so se mu vzdigovala kakor morski valovi po viharju. „Oh, ti plakaš, Genevieva," je rekel z globoko žalostjo, „plakaš. Oh, pomiri sel Nikoli ne bom usiljeval svoje ljubezni tvojim bolečinam. Nikoli se ne oskrunijo moje ustne s poljubom, Id bi ga zastrupila solza tvojega obžalovanja." In osvobodil se ie živega objema, umaknil svoje čelo od Oenevievinega in se počasi okrenil; toda vsled reakcije, ki jt tako naravna pri Ženski, ki se upira, in medtem, ko se upira, vendarle zahteva svoje, se je Genevieva naglo oklenila Mau-ricevega vratu, ga tiščala z vso silo, pritiskala svoje ledeno, od solza oškropljeno lice, na razpaljeni obraz mladega moža in mu zašepetala: „Ob, ne zapusti me, Maurice, kajti samo tebe imam na svetu !" XXXIII. Naslednji dan. Krasni solnčni žarki so silili skoz zeleno zaveso in pozlačevali peresa treh rožnih grmiče v, ki so stali v lesenih posodah na Mauricevem oknu. Cvetlični vonj je plaval po mali, a saažni jedilnici, kjer sta bila ravnokar sela za mizo Maurice in Genevieva. Obed ni bil preobilen, toda zelo ukusno pripravljen. Vrata so bila zaprta, kajti na mizi je ležalo vse, česar sta gosta potrebovala. Oenevieva je izpustila rumeni sad, ki ga je držala v rokah, iz svojih prstkov na krožnik in se zaglobiia v sanjarenje, smejoč se samo z ustnicami. Iz njenih sanjavih oči, molčečih in nepregibnih, je sijalo hrepenenje, dasi so se lesaetale v solncu ljubezni, polne življenja in sreče. (D^e) »EDINOBT« žt. lžl V Imn dne 1. Maja lbl2 Ekspozi ministra zunanjih zadev grofa Berchtolda. DUNAJ 30. V ekspozeju, katerega je minister zunanjih zadev grof Berchtold danes predložil delegacijam je rečeno: apaši. kako Rdeče gnezdo. PARIZ 29. Listi seda) obširno poročajo, so prišli glavarju pariških avtomobil- Po?a|ax.aVStr,iff ™n*nK P°lit!" i »Wh banditov B o n n o t u na sled. V soboto tudi v bodoče politika — ^^----- grofa Aehrenthala, tudi minister grof Francijo ekspoze omenja v prav iskrenih besedah, pravijo, da je z njimi zunanji minister grof Berchtold potrkal na do-sedaj Avstriji nekoliko zaklenjena vrata francoskih financirjev. Z veliko napetostjo so pričakovali politični krogi Berchtoldovega odgovora na Sasonov ekspoze v ruski dumi. Zunanji minister je danes le z zahvalo omenjal onega pasusa v Sasonovem govoru, ki se tiče rusko-avstroogrskega razmerja. O balkanski politiki je bilo v delegacijah prav malo slišati. Posebno glede Srbije in Črnogore je bil zunanji minister zelo, zelo redkobeseden. O stališču Avstroogrske napram itall-jansko-turskl vojni so čuli delegati običajne fraze, morda je edino, kar je tudi Berchtold nekoliko izraziteje poudarjal, w , . „ _ ». .. .... ------------------—— - --------, interesantno, da je Italija napram Avstro- i ™z™erS; :.?azraAer^i:!. ™!?«itJ55P„i™'!garažo popolnoma obkolil. Nekateri policij ogrski obvezana varovati integriteto evrop ske Turčije In pa mir na Balkana. Današnji ekspoze grofa Berchtolda v katero hoče nadaljevati Berchtold. Monarhija hoče tudi v bodoče ostati zvesta trozvezt, ki je vedno služila namenom miru in bo tako tudi v bodoče. V mejah tro-zveze postaja zveza z Nemčijo vedno tesneja. Tudi razmerje z Italijo je najprisrčneje, kar je posebno dokazalo sožalje, ki ga je izrazil San Oiuliano o priliki smrti grofa Aehrenthala. na pod večer se je sprehajal po ulicah predmestja Choisy le rol neki elegantno oblečeni vojak. Prebivalci so v njem spoznali bandita Bonnota in so takoj o tem obvestili policijo. Pariška policijska prefektura je takoj v predmestje odposlala tri policijske nadzornike, ki so ugotovili, da se je Bonnot skril v avtomobilski garaži hiše najemnika i D u b o i s a. Kriminalni ravnatelj Ouichard je takoj sklenil celo noč od sobote zastopniki naroda, podati izjavo, kakršaa je bila ona, ki jo je podal Lukacs v ogrskem parlamentu. Po nazorih, kakor so oai madjarskega ministrskega predsednika, bi bila sploh vsaka opozicija onemogočena, a nemožno bi bilo seveda tudi vsako ustavno življenje sploh. Ljudi, ki nočejo parirati, proglašajo za državi nevarne elemente; in ker danes na Hrvatskem ni najti večine, ki bi hotela parirati Madjarom, je vsa dežela „nevarna" za državno celokupnost madjarskega imperija. Zato treba deželo pokoriti z izjemnim sta-i njem! Mi se Madjarom niti ne čudimo, da i uganjajo, kar uganjajo. Madjarstvo ka-v sebi nikakih etičnih vred- ^iSŠS^^ŠŠ^TT^^^f-^ ffttIS ^VSi ne bo moglo v^a.T D, m, madjarsko gospodstvo obsojeno smet, pred katero ga ne vzdrži niti nasilna V razmerju z Anglijo so se razpršila nespo- ura(fnij:i so natn -l..'.*-,, . h * h v « lsmet• pred Ratero ne Vidrzl nlti nasl,Ha razumljen a, ki so nastala za časa aneksije, ^aio tod^ bandhie so lih z revolverskfmi i aslmi,aci'a' ki i2VrguieJ° na nemadjarskik S Turčijo je monarhija vprfnn želela nai-i?ž°i a"d,tIe so z revoIver&kimI! nar0dn05tih. Treba samo pri neriati statistiko kasor omenjeno, iadovoljil niti ogrskih, niti MeSa. razmerja, ter želi vedno želela naj zato tudi, da bi streli odpodili. Hišo so iporočano, potem bombardirati. Hišica, v . , - j -------pri nerjati „i«..«...,, ™J3 KKL Z5.!in videli bomo, da Madjari tudi na Odrskem — kljubu nasilni madjarizaciji v avstrijskih delegatov in je bil sprejet po'vsem i «mpreje končala v . j kateri ^e stanoval Dubois kot najemnik' in ! ^deum v__m (avnem 5i„lieniu žoli hladno. H ' Razmerje z ba.kanskimi državami je \kamorlso se ČIani Bonnotove bande shajali™^ Ja VSem lavnem ziv,jenjU Šo11 ~~ T___i__ ______. .......! nriiate cirn • *1r___!_„»___ ___. . „ r venaar-ie sestanke, je last francoskega zlasti Prijateljsko; ekspoze Ima pri tem posebno ^ skrivne „ takozvani toPlč akcente »* ln Bolgarijo, j mu|timiljonarja F r o m e n t i n - a. — Ta t docim omenja Srbijo in Crnogoro le mimo-, mi|jonar je ugtanovil v okolici te hišice celo , grede. ... skupni finančni minister vitez j Tudi z ostalimi evropskimi, kakor tudi Z enako napetostjo so delegati, slovanski, pričakovali, kaj poreče „slovanski" novi Bilinski. i izvenevropskimi državami je razmerje naj- Za to rdeče Njegova izvajanja so trčila na ostra na- bolje. Glede italijansko-turške vojne je nada, L?—. — Z^S_!l___• _ I_ _ J__1____ __ I__a _ ti ma a*A».iwnl*«2>M ttloftiavM MAOfA^I HrtPoAl sprotja v tajnih sejah odsekov, v katerih je govoril skupni fin. min. Bilinski. V kolikor zatrjujejo, se B;IInski ni odložil svoje dolžnosti spregovoriti o diktaturi na Hrvatskem. To, kar je Bilinski v odsekih povedal o dogodkih na H vatskem in razmerah na slovanskem jugu, ni nikakor moglo zadovoljiti slovanskih delegatov. Novi „slovanski" skupni finančni minister se je proglasil za sovražnika trijalizma in za zastopnika one ideje, ki koče v novih jugoslovansk i! deželah deliti politično in da se nevtralnim vlastem posreči doseči podlago, ki bo sprejemljiva za obe vojujoči sili. Glede akcije Italije pri Dardanelah in v Egejske m morju se nI treba bati daljnih posledic. Minister se je uveril, da Italija ne misli kaliti miru na Balkanu. Glede zapretja Dardanel je vlada opozorila turško vlado prijateljskim načinom na posledice tega zapretja in turška vlada je tudi obljubila, da odpre ožine, kakor hitro bodo to dopustile razmere. Konečno omenja ekspoze, da, ker se zlasti gospodarsko moč med oba priviligi- vse države naokrog oborožujejo, ne sme rana naroda, med Madfare in Nemce. — V niti naša jugoslovanskih in tudi čeških krogih so ta nister nadeja, da ~ delegacije ne odrečejo Bilinskijeva izvajanja napravila sila mučen svojega odobrenja proračunu, ki ga predloži vtis. I vojna uprava. _ Stališče jugoslovanskih delegatov. V avstrijski delegaciji so danes tudi jugoslovanski delegati porabili priliko, da so nastopili proti diktaturi na Hrvatskem. Ssupno ministrstvo je prav dobro vedelo za namero grofa Khuena, uvesti na Hrvatskem komisarijat. Ta korak se Je mogel izvršiti v soglasju s skupnimi ministri, zato so zanj soodgovorni. Zaradi tega Je bila tudi dolžnost jugoslovanske delegacije, v letu 1915 ali 1916 bodo otvorjena preda- vanja pravne fakultete, se vrše tekom dni še O tem vprašanju pa pogajanja z Italijani. da jih pozove na odgovor. Bilo je potrebno uporabiti v deiegacijah primerna ostra sredstva za izvojevanje ustavnih svobodščin na Hrvatskem in opozarjati delegacije na nevarnost, ki ogroža potom Čuvaje ve diktature celo monarhijo. Naši jugoslovanski delegati so se zlasti; DUNAJ 30. Pri današnjih ožjih vo-lotili vprašanja zakonitosti ogrske delegacije,' litvah v 2. volilnem razredu so bili izvo v kateri so po 27. aprilu hrvatski mandati ijeni: V II. okraju: dva nemška liberalca, v neveljavni. IH. okraju: 4 krščanski socllalci, v IX. Dr. Susteršič je stavil na predsednika okraju : 2 krščanska socijalca, v X VIII. okraju: avstijske delegacije vprašanje glede veljav- 1 krščanski sodjalec, v XIX. okraju : 1 kr- jkoionijo anarhistov j se ta okolica tudi imenuje Ignezdo". Pariški Usti tudi reproducirajo čudno listino, ki so jo našli pri Bonnotu in katero je ta nazval za svojo „poslednjo voljo". Zanimiv ]e naslednji odstavek te Bonnotove oporoke: „Imam pravico živeti. Vsak človek ima to pravico. Če mi to vaša „neumna in zločinska družba" prepoveduje, tem hujše za njo. Kar sem storil, ni še tako hudo, kakor uboge reve v delu izkoriščati ali vojake v vojaških ječah trpinčiti. Jaz sem slaven mož. Zato razširite moje ime po vsem sv^tu. Mnogi me bodo zavidali, ki bi radi, da bi o njih govorilo časopisje, a se jim monarhija zaostati in zato se mi-1 ne posreči". Trda čeplnja Bonnotova. PARIZ 30 (Izv) Pri obdukciji trupla Bonnotovega so dognali, da je imel šest smrtnonevarnih ran. Štirje streli so mu prevrtali možgane. Zdravniki-izvedenci ne morejo razumeti, kako je bilo mogoče, da je Bonnot še pol ure živel v bolnišnici. Gonja proti anarhistom. PARIZ 30. (Izv.) Policija je danes uprizorila pravi lov na anarhiste in avtomobilske roparje. Zlasti mrzlično in natanko zasleduje roparja Garnierja in Valeta. Med policijskimi stražniki in nekaterimi apaši je prišlo ponoči do krvavih spopadov; policija je ustrelila nevarnega anarhista Hutte-a. Rusinsko vseučilišče« DUNAJ 30. (Izv.) Pogajanja med vlado in Rusini glede rusinskega vseučilišča so, kakor zatrjujejo politiki, skoraj končana. Rusinska univerza je zagotovljena. Prihodnje dni izide cesarski ukrep, ki bo vladi naložil, da predloži zbornici zadevno zakonsko predlogo. Rusinska univerza naj bi bila ustanovljena v Lvovu. Občinske volitve na Dunaju. DanaSnje ožje volitve. DUNAJ 30. Pri današnjih ožjih Ščanski socijalec. Izvoljenih je bilo torej pri današnjih nosti ogrske delegacije. Primernejši je bil pač korak dalmatinskega delegata dr. Čingrije, ki je stavil j ožjih volitvah \2 krščanskih socijalcev in' 2 predlog, naj avstrijska delegacija izjavi, da nemška liberalca. V II. volivnem razredu smatra svojo ogrsko tovarišico za nelegalno izgube krščanski sodjalci 4 mandate, katere in da z njo ne more občevati, dokler niso so priborili nemški liberalci, zakonito zasedeni hrvatski mandati. j Bilaflca voHtey Del. Veicoslav S p i n č i č je v avstrijski delegaciji vložil ostro interpelacijo, ki obsega 60 strani in zahteva od skupne vlade jasen odgovor glede nasiljnosti na Hrvat-j skem. Finančni odsek je tekom je tekom današnjega večera sprejel šestmesečni proračunski provizorij. Prava, obširnejša debata o zunanji politiki Avstroogrske se Šele razvije v jutršnji delegacijski seji. * • * PODLISTEK. P. Hugolin Sattner Ji izvajanju Jejteje ve prisegeu na koncertu trž. podružnice mGlasbene Matice" v Trstu v soboto, dne 4. maja 1912. Brez posebnih slovesnosti je praznoval dne 29. novembra m. i. šestdesetletnico svojega rojstva. Rojen je bil leta 1851. v Kandiji pri Novemmestu. Oče njegov, poštar v Novemmestu, je bil rodom Nemec; mati pa Slovenka. Že kot učenec ljudske šole je kazal veliko veselje do glasbe. Kot gimnazijec se je vpisal v pevsko šolo. Prosil le očeta, da bi smel k vijolinskemu pouku, a ta ga je določil h klavirju. V tretjem gimnazijskem razredu je prijel tudi za gosli in kmalu dohitel tovariše. Tisti čas so v Novemmestu zelo lepo gojili glasbo. Poučeval jo je P. Inocend, Novak, ki ]e bil glasbenik z dušo in telom. Vsak dan v tednu so bile vaje za zbor ali orkester. Sattner se je udeleževal vsega. DUNAJ 30 (lev) P*i sedanjih občinskih volitvah so krščanski socijalci izgubili osem mandatov. Tri mandate so pridobili socijalni demokratje in pet nemški nacijo-na'.ci. Na površju so se krščanski socijalci zamegli vzdržati edino-le s svojim nečuvenim terorizmom, ki so ga zlasti kazali nasproti mestnim uslužbencem, dalje pa z volilnimi praktikami in mahinacijami. Krščanska socijalna stranska se kljub sedanjemu za njo nepričakovano dobro uspelem izidu nahaja v kritičnem stadiju razpada. Nevarne struje. V predvčerajšnji se|i ogrsko-hrvatskga državnega zbora je ogrski ministrski predsednik Lukac-s, govvreč o hrvatskih razmerah, izjavil, da bo iz|emno stanje trajalo, dokler bodo na Hrvatskem obstojale mnevarne strujeSodeč po tel izjavi, Madjari sploh ne mislijo več odpraviti izjemnega stanja, ker struje, ki so nevarne v madjar-skem smislu, bodo na Hvrtske pač vedno obstajale. Po madjarskem leksikonu je namreč „nevarna" vsaka stru]a, ki zahteva, da se izvršuje ogrsko-hrvatska nagodba v smi-črke duha zakona. To pa so vse hrvatske stranke, izvzemši morda par tucatov mame-lukov, ki so vedno pripravljeni služiti vsakomur, ki jih plača. Takih elementov pa je najti v vsakem narodu, in torej, seveda, tudi hrvatski narod ne more biti brez te vrste golazni; to temmanje, ker so na Hrvatskem doslej zistematično vzgajali korupcijo in mameluštvo. Da se Madjari upajo na Hrvatskem uganjati take stvari, navsezadnje ni niti čudno; saj se — po izjavi dunajske „Zelt" —takoj za štajersko mejo začenja politična Azi|a. Naravnost neverjetno pa je, da se ministrski predsednik ustavne države upa Javno, pred Bil Je tudi izvrsten tenorist. Novommesto Je imelo tudi dve godbi, meščansko in vojaško. Trikrat na teden je igrala godba na trgu, in to je bilo jako ugodno za dijake. Za { Sattnerja so bili to dnevi veselja. Pazno je v Ljubljani. Žnjim je proizvajal tudi najtežje cerkvene skladbe. Brez dvoma je to najboljši cerkveni zbor na Slovenskem. Sattnerjevo delovanje na glasbenem polju je vsestransko. Ni ga letnika „Cerkve- poslušal godbene komade ter jih pozneje nega glasbenika" Ha bi P. Hugolin Sattner zaigral po spominu od prvega do zadnjega zanj ne prispeval. Članki o tehniki, o metodi pouka na orglah, o organizaciji in zgodovin! glasbe, strokovnjaška mnenja itd. so sad njegove vsestranske delavnosti. Pa tudi v .Novih Akordih" se oglaša z velikim uspehom. Njegove skladbe, bodi cerkvenega, bodi svetnega značaja, štejemo med najlepše in najboljše umotvore naše glasbene literature. Skoro vsa njegova večja dela je ponesla mej svet ljubljanska »Glasbena Matica". Kako pa živi za glasbo in s kako ljubeznijo da dela, pričajo njegove lastne besede : .Prepričal sem se, da je glasba stroka, Id se more glede upravičenosti, podlage, sistema in kulturnega pomena brez vse skrbi na stran postaviti vsaki drugi stroki. Kajti glasba sloni na matematiki, fiziki, akustiki, gramatiki, estetiki in je višek in krona kulture vsakega naroda. Lepa je retorika, lepa poeiija, a še lepša je glasba, kajti ona Je „potenciran izraz srčnega čustvovanja". Dal Bog, da bi napisal Se mnogo del v čast in poaos Slovencev. takta. Po končani šesti šoli leta 1857. se je odločil za frančiškanski red. Prvo leto Je bil v Nizaretu na Štajerskem; zatem pa v Gorici, kjer je bil duša glasbenega življenja v samostanu in semenišču. Leta 1872. so ga poslali v Ljubljano, leta 1874. pa v Novo mesto. Tu je bil učitelj petja na gimnaziji. Posvetil se Je popolnoma glasbi In pričel skladati. .Po zimi iz šole", .Pogled v nedolžno oko" sta iz te dobe. Hrepenel Je po višji izobrazbi, zato se |e udeleževal glasbenih tečajev (Dunaj 1877.). V Novemmestu |e ostal 16 let. Leta 1890. Je bil premeščen v Ljubljano In tu se je začelo novo glasbeno življenje. Skladal in izdajal je cerkvene pesmi. Koncerti .G asbene Matice", kjer je imel priliko slišati razna dela glasbenih velikanov, so bili zanj veliki prazniki. Vse svoje moči je posvetil pevskemu zboru fiančiikanske cerkve relativno nazadujejo. Oni nirnaj« v sebi potrebnih sil, da bi se mogli, ne rečemo, da množiti, temveč sploh ohraniti kakor narod. Usojena jim je propast. S te« seveda ne mislimo reči, da se to zgodi že v nekaj dese.letjih. Ne, ali trajno se Madjari ne vzdrže, že zato ne, ker niti v lastni domovini, v ožji Ogrski, nimajo večine. Daaes so Madjari na zenitu svoje moči, ker je du-valistični ustroj monarhije njim v prilog. Ker pa čutijo, da ne pojde tako naprej, so začeli besneti in stresati svoj srd njd ubogo Hrvatsko. Zato je postopanje Madjarov povsem umljivo in se temu niti ni čuditi. Čuditi se je pa Dunaju, da vse to mirno dopuića, ker konečno bo moral vendar le plačati račui Dunaj, ki bi se bil moral vendar-le naučiti iz zgodovine, da se z izjemnimi stanji vzgaja le vedno bolj „nevarne struje". v5fiifj Dftfl rsmoniDiniiTO R6 601J jjng 3(P umotvorov ! Vstopnina in 20 vin. Slikarska šola. — Prospekt v razstavi Domače vesti. Radi današnjega delavskega praznika izide jutri l:st ob 9. zjutraj. Poročila sta se včeraj v Pragi gospfca Redriška Pomeznš Ing. Srečko Ž e 1 e z n i k. Vrlima novoporcčencema aaie najprisrčnejše častitke 1 Izpiti na c. kr. ženskem učiteljišča v Gorici. 1) Izpiti za otroške vitnarce ia za ženska ročna dela začnejo dne 3. juufja ob 8. preapoldne. Prošnje je vložiti do 15. maja t. I. 2) Pismeni izpiti zrelosti se bodo vršili od 20. do 23. maja. 3) G ede sprejemnih izpitov za prvi tečaj pride posebno naznanilo. Opomba. Slavna uredništva drugik časopisov so v interesu občinstva uljudio naprošena, da ponatisnejo te vrstice. Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča Odmevi z Dobrillne slavnosti v Tin-janu V svojem peroči u o tem slavju piše „Naša Sloga" med drugim: Ko so po sv. maši dijaki paziaske gimnazije odpeli Katilinič Brnjševo „Himao Dobrili", je spregovoril narodu o velike« biskupu učenec in dostojen naslednik preporoditelja Istre, posl. dr. M. L a g i a j a. Mnogoštevilni narod ga je spremljat uraa-besnim klicanjem „Stava Dobrih I S ava očetu istrskega kmeta I" Slavje je izpalo mirno in dostojanstveao, kakor se spodobi narodu, ki slavi spoiata Njega, ki je prvi vrgel med ljudstvo plaaiea luči v probujenje in vstajenje iz tisočletnega spanja in robstva. Fantiziranje od strani italijanskih no-vin o nekem razburjenju Tinjanskih Italijanov nima nikakega smisla, ker ItMijaaov niti ni v vsej občini, četudi je občina po krivdi odpadnikov in prodancev v italijaiskik rokah. Pač pa je velika sramota, da se Tinjanska občina ni o! c'jelno udeležila te narodne in kulturne slave svojega velikega sinu I Ne moremo pa zaključiti tega kratkega poročila o tej važni spominski s!a»nc «tf, da ne bi na svojo žalost iztaknill, da tlnjanikl župnik ni dal povodom te slavnosti razobesiti na zvoniku tudi narodne razstave, da si je g. župnik našinec — slovenske zemlje sin/ Slovenci mesta in okolice 1 Dotžaost vaša Je, da se udeležite vsi velikega raaai-festacijkega shoda v »Narodnem doma" hi pohoda po mestu. — V Trsu je čez 70 Slovencev, zato pokažimo, da smo tu doni In da zahtevamo vse pravice na doaiači zemlji. „Kaiser Franz Josef L", aovi valki parnik parobrodne družbe . Austro-A«ari-kane" je prispel včeraj popoldne ob 5. iz Pule, kjer so mu v doku očistit! podlađje Dne 8. majnika nastipl parnik svojo prvo vožnjo po Sredozemskem morju, odkoder se vrne v Trst dne 28. ma|nika. Dae 3t. majnika odplove prvikrat v New Jork. v Trstu, dne J. maja 1912 Odgodeno splavljeoje. Včeraj bi bili Morali v ladjelnici pri Sv. Roku spustiti v aiorje novi Llojdov parnik „Gablonz", pa |e bilo splavljenje odgodeno zaradi premoč- j •ega vetra. Će bo vreme ugodno se bo vršilo spljavljenje danes, dne 1. majnika, ob 9. dopoldne. V par mesecih bo pripravljena za splavljenje tudi sestrska ladja „Marienbad". Za koncert naše „Glasbene Matice", ki se vrši v soboto, dne 4. maja vlada vsepovsod veliko zanimanje. Predprodaja vstop- , aic se prične danes pri vratarici „Narodnega doma. Sedeži so po K 3 —, K 2 —, K 1-50, stojišča v pritličju po K V—, na galeriji pa po 60 vinarjev. Prosimo, da se slavno ob- 1 člnstvo pravočasno oskrbi posebno s sedeži. Zunanji udeleženci naroče lahko vstopnice. po dopisnici pri vratarici „Narodnega doma", j Koncert traja do 10. zvečer, tako, da se še, lahko poslužijo tramvaja ali vlakov. Iz'Ban nam pišejo: Dopis v „Edinosti" \ o žigicah „Lega Nazionale* v „Kcnsumnem } društvu* in radi tovarne pokalic ne odgo- i varja dejstvom. Žigic in pokalic ne kupuje „Konsumno društvo-, ampak gostilničar. Mogoče je pa tudi, da so prišle žigice pomo- j toma na mizo. Morda jih pa dotičnik — i 3sm rabi in »ih je dal na mizo. Sodovko in pokalice se kupuje od narodnega domačina Vrdelčana, ne pa pri kaki italijanski tovarni. Odbor „Konsumnega društva". Koledar in vreme. — Danes: Filip in Jakob, ap.; Ž'ga. — Jutri: Anatazij, šk., Žlvana. Temperatura včeraj ob 12. opoldne -j- 15 2 C*. — Vreme včeraj: Burja. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, deloma deževno. Temperatura nespremenjena. Vzhodni vetrovi. Tržaška mala kronika. Lesni tatovi. V predvčerajšni vesti pod j tem naslovom je rečeno, da je bil aretiran j radi tatvine lesa v Škednju tudi neki Mihael: Čebulj. Naproš^ni v to, moramo ugotoviti, i -da g. Mihael Čebulj, kolar, stanujoč v ulici Montecchi št. 11 ni identičen z aretiranim Mihaelom Čebuljem in da sploh omenjeni gospod ni v nikaki zvezi z označeno tatvino. K vlomu v Levijevo skladišče. Včeraj dopoldne se je vršila v navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Ianchija konfrontacija Nikole Radovanovića s trgovcem Le-vijem. Tedaj, ko so oni zločinci vlomili v Levijevo skladišče, oziroma v pisarno v skladišču, je eden od njih nameril na Levija revolver in je zakričal nad njim v italijanskem jeziku: „zittol" („tiho!"). Pri konfrontaciji je moral Radovanović tudi glasno za-fclicati isto besedo, in Levi ga je i po postavi, po obrazu in po glasu popolnoma spoznal, tako da sedaj ni nobenega dvoma več, da je bil Radovanović soudeležen pri rlomu in napadu na Levija. Kar zadeva Zipkovića, ga Levi ni mogel spoznati natančno i u določno, vendar pa dokazujejo razne okoliščine, ki jih je varnostna oblast dognala tekom preiskave, da je bil on tisti, ki je z oožem zabobel Levija. Nož namreč, ki so ga našli na licu mesta, so priče spoznale za Zipkovićevo last. Dognalo se ]e tudi, da je Zipković premenil temu nožu rog in da je on brusil ta nož. Našli so pa še več. Ko se je namreč vršila preiskava v njegovem stanovanju v ul. Torretta št. 3, so našli tamkaj moške hlače, ki so bile polne jutnih vlaken (vreče v Levijevem * skladišču so iz jute), in pa srajco, ki je imela rokav okrvavljen. So pa it drugi indiciji, ki utemeljuje najupravi-čenejši sum, da je bil Zpković soudeležen pri celi stvari. Zipković vzlic vsemu temu trdovratno taji. Radovanovića odpeljejo zopet v Reko, kjer ostane toliko časa, dokler se ne reši vprašanje izročitve avstrijskim oblastim. Izpred sodišča. Peklenski stroj v Kastelcu pri Dolini. Deželno sodišče. Predsednik dež. sod. svet. dr. Stegu, votanti: dež. sod. svet. Pa-chor, Parisini in sodnik dr. Lucich, zapisnikar dr. Irgolič; državni pravdnik dr. To-micich; branitelj dr. Pangrazl; zastopnik zasebnega udeleženca dr. Mand;ć. Obravnava se vrši v slovenskem jeziku. Državni pravdnik govori hrvatski, branitelj italijanski. Obtožena sta: Ivan Jurij K r m e c, star 31 let, iz Prebeneka in pristojen v Dolino, samski zidar, nekaznovan in Gregor Krmec, brat prvega obtoženca, star 22 let, samski kmetovalec že kaznovan; 1) da sta dne 21. januarja 1912, v Prebeaeku oziroma Borštu, po medsebojnem dogovoru pripravila zaboj, napolnjen z raz-gtreljivimi snovmi in ga poslala po pošti na naslov Andreja Kočevarja v Kastelcu z na-tneaom, da bi se zaboj, ko bi se odpiral, razletel in poškodoval na telesu osebe, navzoče pri odpiranju, vsled česar se je zaboj, prinešen v hišo Andreja Kočevarja, v resnici razletel, povzročivši Andreju, Josipu 4n Karolini Kočevar lahke telesne poškodbe, in da sta aa ta način z hudobnim dejanjem povzročila nevarnost označeno v § 85 b.) k. z, torej zločina javnega nasilja z hudobnimi dejanji pod posebno nevarnimi okol- ščinami po § 87 k. z. in kaznjlvega po prvem postavku kazni § 88 k. z.; 2) sam Ivan Jurij Krmec; da si je v letu 1910. v Puli, med vojaškimi vajami, brez privoljenja vojaške upravne oblasti in radi lastne koristi prilastil pet patron za puške, v vrednosti pod K 200*— torej prestopka tatvine po § 460 k. z. Dne 21. januarja t. 1. ob 8 20 dopoldne je prišel k voditeljici poštnega urada v Borštu, Mariji Mučičevi, neznanec, ki ji je izročil s papirjem ovit in z vrvico prevezan zaboj s prošnjo, naj se pošlje nekemu Andreju Kočevarju v Kastelcu pri Dolini. Na vprašanje, kako da se imenuje, je odgovoril neznanec, da je iz Boljunca doma, da mu je ime Ivan Grahonja in da zaboj vsebuje semena. Tistega neznanca je videl na poštnem uradu tudi pismonoša Franc Kenda, ki pa ž njim ni izpregovoril nobene besede. V torek dne 23. januarja potem je prišel dotični tovornovozni Ust v reke Andreja Kočevarja, ki se je čudil, kakor vsi drugi člani njegove družine, kako se mu pošiljajo semena iz Boršta, kjer kaj takega tam ni nikdar naroČil, ali vkljub temu je šel drugo Jutro na pošto v Dolino in prinesel domov kmalu popoldne lesen zaboj, ovit z rjavkastim zavojnim papirjem, prevezan z močno vrvic in zabit z žreblji. Andrej Kočevar je nesel zaboj v jedilno sobo, kjer so se takoj po njegovem prihodu zbrali iz radovednosti vsi udje njegove družine, in sicer cče Josip Kočevar, brat Josip in njegova žena Josi-pina, kakor tudi hčerka Karolina in sinček Viljem. Josipina Kočevar Je začela potem odvezavati vrvico, ali pri tem je nenadoma zašumelo nekaj v kotu zaboja in se zakadilo. — Prestrašena je odmaknila zaboj od sebe in se umaknila. Poškodovanec Andrej Kočevar ]e zamahnil potem s pestjo proti zaboju, hoteč ga vreči raz mizo v nasprotno stran, kjer so se oni nahajali, a v tem trenutku se je zaboj razpočil, pokrov Je zletel v zrak in plamen je zadel Andreja Kočevarja v levo roko in v obraz, njegovega očeta Josipa pa tudi v levo roko in deklico Ka-rolino v čelo. Miza sama se je vžgala približno za en milimeter debeline. Andrej Kočevar je bil odveden v tržaško mestno bolnišnico, iz katere ]e bil pa odpuščen za nekoliko dni. Po sreči so njegove telesne poškodbe lahke narave, kakor tudi oni drugih poškodovancev. MinAf^ln* Dm01%|Znamenita, starodavna natronska kisel ca mineralne voae rra osumljena obtoženca. Preiskava je namreč dognala, da je l< ed približno 8 leti začel Ivan Jurij Krmec u bim ko vati z Josipino Sviligojevo, katera e je kmalu po dejanju, katerega se obtožujeta obdolženca, omožila s poškodovancem Vndrejem KoČevar, s katerim je začela resno Ijubimkovatl še-Ie pred kakim 4 .neseci. Ob priliki hišne preiskave pri obdolžencu Ivanu Krmecu so orožniki našli nekoliko smodnika In svinčena zrna, magazin *oja§kih patron, kos žice za dežnik in pet >xebiiev, ki nenavadno odgovarjajo žrebljem, - katerimi so bile pritrjene deščice peklenskega stroja. Priči Marija Mučtč in Franc Kenda sta ' preiskavi izjavila, da spoznavata v obdolžencu Gregorju Krmecu ono osebo, ki je ine 21. januarja prinesla na poštni urad v fioršt zaboj, naslovljen na poškodova ca Andreja Kočevar. Sledniič sta izjavila izvedenca v pisavi z iiključenjem slehernega dvoma, da je obdolženec Ivan Jurij Krmec napisal naslov na onem zaboju. Zaradi pomankanja prostora priobčimo »oročilo o teku razprave prihodnjič, danes r*aj dodamo le razsodbo, *o kateri sta bila oba obtoženca oproščena. Sodišče se ni moglo prepričati o ijuni krivdi v zadevi poŠiljatve peklenskega stroja, ker je za njuno krivdo govorilo le nenenje izvedencev v pisavi, dočim pa iz-povedbe prič niso doprinesle nikakega dokaza za njuno krivdo. Ivan Krmec je bil oproščen tudi očitanega prestopka tatvine vojaških patron, ker je sodišče verjelo njegovemu zagovoru, da je patrone nsšel, jih shranil in potem pozabil oddati vojaški oblasti. Obroženca sta takoj po končani obravnavi odšla s svojci domov, Ivan Krmec s sul/; m{ v očeh. V preiskovalnem zaporu sta presedela cele tri mesece in tri dni I fiaše gledališče* Kot prva ljubimka je angažirana za naš * ■-'.<-r gospica Anica W i n t r o v a , dosedaj ; ia na moč ljubljanskega dež. gledališča. „Dramatičnemu društvu0 v Trstu o :.e dalje zavezali plačati, deloma takoj, st" je že marsikaj pisala o tej občini, Iščem k »babico za krčmo, ulica S. Lucia Stv. 14 907 Hiša z 11 prostori in g »stilno z vrt m, lepa lega, pri prav r.a tudi za vsakorSno obrt, se proda pri sv. Ivanu. Ni izključena zamenjava a kako malo bi&o ali pa z lemljiSčem na lepi legi ▼ Bi.rkovliah. NVs'ov na Inseratni oodelek E 1inn-ti. 612 v< liko množino uvmnega vina in sicer: Kriški teren, prosekar, belo vipavsko in Imam tndi done a napravljeno s kupljenega dobrega grozdja. I stroko tiso- Prt d aja !-e na drot.no in t' di od 56 I naprej na debel < po zmernih cenah. Uljudno se priporoča R. Malalan ca Opčinah. 827 Restavracija Živec pri Skopem n* Krasu, oddaljena 10 minut od kolodvora. - Točijo se izbrana vina lastnega pridelka, teran prve vrste, izbrana nemftka ln italijanska kuhlrja, soba za tujce in letoviščaije, točna postrežba. — Za obilen obisk se priporoča si. občinstvu udanl JOSIP ŽIVEC, lastnik. Gostilna ,AI1' areoplano' (Pri zrakoplovu) Trst, ulica Sv. Marka štv. 15. Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim! ANTON NAZOR. Zaloga usnja za Čevljarje A. D0NDA TRST - Via deli Rivo št. 42. - TRST izbor Zgornjih del za čeolle (tomai). fpBF"" Primerne cene in solidna postrežba. „Tržaško podporno in bralno društvo j |>cjjr0 Jl(|ro( £am pa |(am? vabi na redni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne maja 1912 „Grem kupit par čevliev." — uAko ho&He biti dobro pestrežen- Vam svetrrem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (.Al buon Operaio") tnm dobite vsakovrstno obuvalo cd cajfinegfte do najniivp.dnejše vrste po nkki ceni." SVOJI ob 11. uri zjutraj (volitev od v prostorih NDO v ul. sv. Frančiški 2, IL n 8. do 11. ure predp.) j K SVOJIM I — Priporoča eo lastnik M. IVANČ'C. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Izjava pr^gledovnlnega odbora. 5. Prernemba društvenih pravil. 6. Volitev vedstva in odbora. 7. Slučajnosti. NB. Slučajni predlogi morajo biti nemanjeni druStvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim tborom. ALEKS. FRAK C MAVER - TRST žgalmca ka^e TELEFON 1743. Najbo Jsl vir za dobivanje pečono k ve. Pritlična vila. novodoz dana v najlepSi. mirni lfgi Gorice, PenzijonistU 10 min uven mefta ob žtles. pr»gi, 3 sobe, kuhinja, veranda, klet, pralnica, kopalnica, isvjrna voda, ob3ir"n sedni vrt (1200 m*; je na prodaj. Pojasni.a pri f »irgrafu JerciČu, Trst, via delle Poste 10. 837 i ž srebra in kovi-4 kron dalje, uhani, % % % i * t\ % % Uouk - Trst cl Commerclale 330 (PenSice di Storcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo trgovino jest vin in kolonijalnoga blaga Blago vedno sveže in prve vrste. • Razpošilja se na dom prosto. Cene zmerne. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turšice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za semef priprave za hleve itd. Blago prve vrste, zelo ugodne cene I Giosuć Crucciatti via 6 uli* it 33. — Telefon it. 313 x/IV. 3E Š2U RESTAVRACIJA AURORA 7rst, ul. Cardncci št. 13. Na povratku iz nmetni&ke turneje po Italiji, v zadnjem času tri mesece t gledal šču Apollo ▼ Rimu prvi ciganski srbsKo-ojrshi zbor „BUMARIfl" Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Scalinata št. 1. Prodaja ur nastih, od prstani, verižice izamerikanskegE doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in mc-njuje 2lato srebro in dragocenosti. - - POZOK! Svoji k svojim ! VINKO TERĆON priperoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto :: pekarno :: v Trstu, u it a del Bosco 18 (prej F. PIKVIAN) Predaja se svež kruh 3-4 krat na dan, raznih sladčfc, biškotov in therjev ter —— n»jfinej$e-moke i. t. d. — Shajališče tujcev Kabaret „Ma*im" Trst, ulica Stadion št. 10. Kftrol Maurice, voditelj . — F. Leopoldi, kapela. v'»lUl družinski program u a f. do 16. maja 1912. M ari i a Rubim, i tal. pevka Cremilda ftubini pevka. MARY Kourit-r, subreta ital MAX BEKOEK, imenovao mali Dani GOrtler Mary Branden, subreta. Ueorg. Colomba pe*. Betiv BrauD8Chweig, prednaftalka Lola Peller ^IDI ORL<)WdKA prednaSalfca operna in operetna pevka El.j Filratt nmilhl Margot Kirachner iubrttn damska pevka in plesalka Ernan Hilda Htinricb Hoppd bravurska plesalka humorist Začetek ob 91/, uri. Kcnec nikoli! Vstopnina I. mesta 2 K, II. mesta 1 K. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ta se obrtni ruta ta vi v Trstu odlikovana tovarna sodov Ivrluje naro£be vaakovratnih aodov, bodiai ta ipirit, likere, tropinovse, olje, sUvovec, maraSkin itd. Jamčim aa dobro delo in po niskih eeuah, da o« bojim konkurentov. — Na deželo poliijam owniks- Fran Abram Trst. ulica S. Francesco 4-4. 1422 9 Kotpođjs S pod vodstvom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajajo se z narodnimi godali najlepie godbene in pevike točke. Narodni ples „Csardas" v kestaalh. Vsaki večer KONCERT •4 7. do IS. ve peaoftL Vstop prost. Vstop prost Toči se izvrstno pivo GOESS, od danes naprej bavarsko pivo BOOK, OOB1B1LVATOS. Za moogokrojf n oblak w priporoča ^ JOSIP DO MINEŠ. ^ 9 8 I Mehanična delalnioa : Alarlk Lantschner za prit cenilec Trst, Via Geppa it. 12 Ped; aialea: Uilea Feilee Venezlan 14, ve|sl ullea Csvsaa. — Teiefea 138. tkukluxivno aaatopuiltvo in saloga avetovnoznaM tovarne kulea (biciktjsvin __m otoci k le t STIKIA tvr- dke J o«h Pueh * Co. v Gradeu HSrkeFpft Neumaau kakor tudi tu- iu iuosemarih tvrdk veliko salogo pritiklin. Zaloga In spsljava elektr. zveaeev. — Sprejme kakorluoaibodi jravo v svoji stroki. == Pozor! Mf- 0d i. Mj« tfalje ngstfna narsCba pfejiO | Restavracija-Hotel Balkan |