PoStnftia plačana vgotovTnT ^ MKMTUtOnkl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 143 Maribor, četrtek 26. junija 1930 M zhaj& razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 /elja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Najstarejši parlament sveta islandski Althing, proslavlja te dni v glavnem island-kem mestu Rejkjaviku na slovesen način tisočletnico svojega obstoja. V fioči od včeraj na danes je Prispel tja tudi Kristijan, kralj Danske in Islanda, istočasno pa prestolonaslednik Norveške, Olaf, ter prestolonaslednik Švedske, Gustav Adolf. Stotine islandskih rojakov, ki žive v Ameriki in drugod, so prispeli na ladjah v domovino, Vladarje in oficijelne zastopnike 25 raznih parlamentov sveta pozdravljajo in sprejemajo danes vsi člani Althinga in Vse prebivalstvo z velikimi slovesnost roi- Vsa ogromna množica naroda, nad 30.000 ljudi, bo danes tudi obiskala slovito »Thingvalla«-polje, zgodovinski Uraj, kjer ie Althing v prvih časih svojega obstanka ieml svoje seje. Na tem Polju je celo mesto šotorov. Kralj Kristi jan bo stanoval tam tekom slavnostnih dni v »kraljevem šotoru«. Prevoz gostov iz Rejkjavika na polje oskrbuje 500 avtov in cela vrsta letal. Danes ob 9. bo na polju slovesna služba božja, ki jo bo služil evangeljski islandski škof, baš na mestu, kjer so se člani Althinga pred 1000 leti prvič zbrali k molitvi. Nato se Poda vsa množina v slovesni povorki k takozvanl »zakonodajni gori«, kjer bo kralj otvoril slavnostno zasedanje Althinga. Najpomembnejši del slovesnosti pa bo iutri. Ob 12. se bo zbral ves islandski i'!»rlament sa Thingvalla-ravnini in bo sprejel sklep, da Island zaprosi za sprejem v Društvo narodov kot samostojna suverena država. Kralj Kristijan bo dan Pozneje ta sklep sankcijoniral. To bo zadnja etapa v procesu ustavopravne dezintegracije v smeri popolne zunanjepolitične emancipacije Islandije. Islandija bo na ta način morda za' enkrat na-Pram Danski kroni še prišla v položaj, v kakoršnem so britanski dominijoni na-Pram britanski kroni. Politični nazori na Islandiji pa se gibljejo vedno bolj v to Stner, da se 1. 1943, ko poteče rok pogodbe z Dansko iz 1. 1918, perzonalna unija z Dansko sploh več ne obnovi, j*mpak da ostane Islandija od takrat na- ®]'Popolnoma suverena država. ce s'and, otok, ki leži v Atlantskem O-n.a{lu severno od Anglije in zapadno Norveške in švedske, so naselili Nor- zani in I. 930 osnovali državno tvorbo Primitivne republikanske oblike. Althing, T , i Parlament, je imel prva stoletja hoio ! mo^’ Pozneje pa je ta moč oslabi V ,tih 1262 do 1264 si e Norve-hhnrV! t kland. L. 1380 pa je padla fin o Z. ,No?veSko vred pod Dansko 3« "2 - danKi S7°i6 visoke kulture ubranili nentem* Zanimivo je, da na Islandu ni vsaf?0?1’ Pa tudi ne osnovnih šol: i« nauči brati i" P''sa*i ^ Moku :-K-, °sp°darske razmere na so bile do 1. 1918 #alo«tne. Položaj Male antante zadovoljiv OBOROŽEVANJE RUSIJE OB VZHODNI RUMUNSKI MEJI. - MARINKO-VIC O FRANCOSKO-IT ALI JANŠKIH ODNOŠAJIH. STRBSKE PLEŠO, 26. junija. O vče-rajšnjl razpravi zunanjih ministrov na konferenci držav Male antante je bil izdan sledeči uradni komunike: Prya seja konference Male antante se je vršila v sredo ob 10-30 dopoldne in ja bila ob 13. uri prekinjena, popoldne pa se jo nadaljevala ob 17. uri. Na obeh sejah se je vršila razprava o splošnem političnem položaju in so vsi trije ministri razložili stališče svojih držav glede mednarodnega položaja s posebnim ozirom na vprašanja, ki se tičejo dotičnih držav. Po obširni razpravi glavnih problemov mednarodne politike so zunanji ministri dr. Beneš. dr. Marinkovič in dr. Mirone-nescu ugotovili, da je mednarodni politični položaj njihovih držav docela zadovoljiv in da je tesno sodelovanje vseh 3 držav Male antante pridobilo vsaki od njih pozicijo, ki odgovarja njenemu političnemu In gospodarskemu položaju. Današnja dopoldanska seja, ki se je pričela ob 10. dopoldne, je posvečena Brfandovemu načrtu v Panevropi in ostalim vprašanjem, ki so na dnevnem redu konference. Najvažnejša točka včerajšnje' konference so bila razmotrivanja o odnošajih Jugoslavije do Franclje in Italije, ter o odnošajih Rumunije do sovjetske Rušile. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je podal s svoje strani pomirljivo poročilo in naglašal, da ne veruje v trenutno nevarnost in da ni vzroka za vznemirjenje. Francosko-lta. Iijanske odnošaje presoja optimistično In je mnenja, da trenutna napetost med obema državama ne bo imela resnejših posledic. Zato se mora politika Male antante gibati v tem pravcu. Rumunski zunanji minister M I r o-n e s c u je obširno razložil položaj na rumunski vzhodni meji in je opozarjal na sovjetsko oboroževanje. Podal je tudi podrobne informacije o razvoju ru-munske vojaške zveze s Poljsko ter njenih posledic. O odnošajih napram sovjetski Rusiji je prišlo do sklepa, da se ohrani načelo proste roke za vsako članico Male antante. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je poročal o razorožltvenih problemih, pri čemer so vsi trije zunanji ministri soglašali v fem, da mora vsaka država ščititi svoje interese in upoštevati vse možne nevarnosti. O habsburškem vprašanju se včeraj ni podrobno razpravljalo, pač pa je to vprašanje na dnevnem redu današnje konference. Kar se tiče Briandovega načrta o Panevropi, bo Mala antanta zavzela enotno stališče, vendar pa bo vsaka država zase odgovorila na Briandovo spomenico. Končno so vsi 3 ministri v razpravi o splošnem političnem položaju Male an. tante soglasno ugotovili, da nastop ru-munskega kralja Karla ni povzročil v politiki Male antante nobenih izpre-memb. macdonalč napoueduje noue uolitue u Rangliji LONDON, 26. junija. Na včerajšnji seji izvršilnega odbora delavske stranke je Macdonald na splošno presenečenje izjavil, da ni izključeno, da se bodo še pred jesenjo vršile nove volitve. Dalje je razložil stališče delavske vlade do učnega zakonskega načrta in pripomnil, da je vlada odložila razpravo do julijskega zasedanja zato, ker računa z volitvami pred jesenjo. Macdonaldova izjava je napravila v vseh političnih krogih silen utis. Baldurin o gospodarskem položaju Europe LONDON, 26. junija. Na konferenci tiska je imel bivši ministrski predsednik Baldwin govor, v katerem se je bavil z raznimi političnimi vprašanji. Pri tem je izrazil mnenje, da je delavska stranka definitivno stopila v angleško politiko n s tem ustvarila v Angliji nov politični položaj. Razpravljajoč o gospodarski frizi, je Baldwln naglašal, da bo gospodarski položaj Evrope po 20 letih še mnogo težavnejši kakor je sedaj. Obsedno stanje v Seulljl SEVILJA, 26. junija. Mesto je zasedlo vojaštvo in je proglašeno nad njim obsedno stanje. Oborožene vojaške čete so zasedle vse strategično važnejše točke v mestu, kjer še vedno radi splošne stavke počiva vse delo. Oblasti so aretirale včeraj nad 200 oseb, ki so prispele včeraj v mesto, da bi vodile stavko. Stavka v Sevilji je prva resna stavka po padcu diktature generala Primo de Ri-vera. .Južni križ" prelete! Htlantifc NEWYORK, 26. junija. Pilotu Kings-fordu Smithu se je polet iz Irske preko Atlantskega morja posrečil. Njegovo letalo »Južni križ« je ob 7. zjutraj po srednjeevropskem času preletelo Cap Race v Ameriki in potem na letališču Harbour Crace pristalo, da izpopolni svoje zaloge goriva. •• Ako ielii Imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi druibi**! Danci se za otok niso brigali, če pa, pa samo v svojo korist. To je tudi pospešilo na Islandu stremljenja po popolni samostojnosti. Stranka, ki je zagovarjala ideje edinstva z Dansko, je iz Althinga popolnoma izginila, in le mala skupina poslancev je še, ki zagovarja unijo z Nor* veško. .Ogroiana .ve^na p.a h za popol- no suverenost islandske države. Tako se bo danes in jutri izvršila v svetovnopolitičnih analih važna izpre-meniba: ob proslavi lOOletnice najstarejšega parlamenta sveta bo proglašena neodvisnost Islandije, ki prehaja kot suverena država v zvezo Društva narodov. Plouba po Draui Nova velika pridobitev za Maribor. — Poizkusna vožnja z motornim Čolnom »Mariborom«. Ob radostnem razpoloženju povabljencev in velikem zanimanju prebivalstva je snoči prvi motorni čoln »Maribor«, last Dravske plovbe, družbe z omejeno zavezo, napravil poizkusno vožnjo iz Pristana do Mariborskega otoka. Ob dravski obali je vladalo ves čas izredno živahno vrvenje, na državnem mostu je čakala množica gledalcev. Oh 6.30 je dal »admiral« inž. Peter Keršič ukaz za odhod. Čoln je z veliko lahkoto! odplul od brega, napravil najprej kratko' vožnjo pod mostom, nato pa se obrnil in ob viharnem vzklikanju in pozdravljanju številnih opazovalcev odplul naravnost proti otoku. Valovi deroče Drave so se zaman postavljali v bran; čoln jih je gladko rezal in nemoteno plul proti svojemu cilju. Hladen vetrič je pihal ves čas sredi Drave, naglo so švigale mimo o-brežne hiše, studenška cerkev nas je) prijazno pozdravljala, v daljavi pa opazoval kamniški božji hram. Z meglenim pajčolanom odeto, nekam otožno je bilo Pohorje, ki je dobilo v kopališču na o-toku najhujšega svojega konkurenta. Visoko nad Mariborom so pravkar plavali 3 Ba’tovi aeroplani, po železniškem mostu je brzel vlak, ko je po 20 minutni vožnji prva motorna ladja na Dravi pristala v še nedograjenem pristanišču ob otoku. Led je prebit, dolgoletne sanje Mariborčanov so se izpolnile, Drava je premagana. Tehnika pač ne pozna nobenih' ovir. 2e prihodnje dni se prične redna plovba od mesta do otoka, v najbližji bodočnosti pa bodo motorni čolni vzdrževali promet tudi že Ptuja. V soboto ob 11.30 dop. bo motorni čoln »Maribor« v Pristanu slovesno blagoslovljen in krščen. Kumica mn je gospa inž. Keršičeva. Čoln odpelje nato povabljene goste na otok, kjer bo zakuska, potem pa bo takoj izročen prometu. Motorni čoln »Maribor« ima motor 50 HP, je 11 m dolg, 2.25 m Širok in pogreza 60 cm. Prostora je na njem za 60 oseb. Ladja porabi za vožnjo navzgor sedaj še 20 minut, rabila pa bo že v, nekaj dneh manje. Od otoka do Pristana rabi samo 9 minut. Čoln je izdelala znana dunajska tvrdka Aleksander Mati, ko-je lastnik osebno uvaja prvo posadko. Ob Dravi bodo zgrajena tri pristanišča za pristajanje. Čoln je last »Dravske plovbe, družbe z o. z.,« katere družabnika sta inž. Peter Keršič iz znane u-gledne rodbine v Sp. Šiški in dr. Edvard Feldman, graščak na Puchensteinu v Meži pri Dravogradu. Čim se Izkaže ren tabilnost podjetja o čemer pa sploh n? dvomiti, bo družba naročila še en motorni čoln. »Maribor« bo obratoval dvakrat na uro, vožnja v obe smeri bo stala 10 Din, v eno smer 6 Din, pribitek za sedež na zadnjem krovu v I. razredu 2 Din. Ako se bo pokazalo zanimanje v občinstvu, se bodo dovršile še nadaljne linije, tako v Ptuj in druga mesta ob Dr*' vi. Izpoljeno prorokouanje V nedeljo je pristala v Newyorku mala jadrnica, v kateri sta bila neki mladenič in neka mladenka, oba oblečena le v plavalno obleko. Pred 16 dnevi sta zapustila Bermudske otoke (tisoč km zračne črte od Newyorka) z namenom, da napravita samo majhen izlet, ki pa je končal po 16 dni trajajoči napornii Kožoji y, Newyorku, Mariborski in dnevni drobiš Madžarska in Italija NEKDANJI STIKI IN REKA. — PRVE SIMPATIJE PO VOJNI. — LEGITIMI-ZEM IN ITALIJA. — SPORAZUM ZARADI POVRATKA HABSBURŽANOV? Dasiravno nekdanja Ogrska in Italija nista mejili druga na drugo, so vendar med obema narodoma obstojali gotovi stiki. Stikališče je bila Reka, ki je spadala kot ogrsko pristanišče neposredno pod Budimpešto, pod krono sv. Štefana. y tem, nekoč popolnoma hrvatskem mestu je bilo tako v interesu Madžarov kakor Italijanov, da se hrvatskemu življu ne pusti svobodnega razmaha, zato so Madžari podpirali Italijane, predvsem Italijansko kolonizacijo in poitalijanče-.vanje Hrvatov in Slovencev. Italijani pa so politično in tudi gospodarsko podpirali Madžare v njihovih stremljenjih proti Hrvatom. Ta družba za potujčevanje slovenske Reke sicer ni bila sankci-jonirana s kako pismeno pogodbo, a obstojala je in je vsakdo vedel zanjo. Mimo tega so pa obstojali tudi izvestni direktni stiki med madžarsko in italijansko aristokracijo, katere je prekinil šele .vstop Italije v vojno na strani antante 1. 1915. Čim so se po svetovni vojni pričele Kazati prve konture bodoče mednarodne politične konstelacije, so se pa stiki med Budimpešto in Rimom zopet obnovili. Z italijanske strani jih je pospešil spor z 'Jugoslavijo, z madžarke pa želja po čim ugodnejših mejah nove Madžarske in pozneje po reviziji trianonske mirovne pogodbe. Tako smo že na mirovni konferenci v Parizu videli, da nastopa Italija več ali manj neprikrito za interese Madžarske proti interesom Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije in celo Avstrije. Da tega ni bilo, bi bili mi gotovo dobili tudi Bajo v Bački, Pečuj v Baranji in severno-slovensko Prekmurja t-v zv- Brabje. Kljub temu pa je med Madžarsko in Italijo obstojalo gotovo nesoglasje. Bilo je to vprašanje restavracijo Habsburžanov na prestolu sv. Štefana. V to restavracijo Italija'absolutno ni hotela privoliti in je bila pripravljena preprečiti jo eventuelno tudi z intervencijo. Med tem časom so se razmere na političnem mednarodnem torišču dalje razvijale. Na Madžarskem je vedno bolj prevladoval ligitimizem in razbijal vse stike in .vsako zbližanje z Malo antanto, Lep planinski prainik na Boču Zeleni Boč nad Poljčanami še ni Imel toliko obiskovalcev, kot zadnjo nedeljo, ko so Poljčani slovesno izročili razgledni stolp javnosti v uporabo. Slavnostno razpoloženje je vladalo že na predvečer, ko so temno goro obsvetljevali v kratkih presledkih z raznobarvnim bengaličnim ognjem, katerega sij se je širil daleč naokrog vabeč na nedeljsko slavnost. Ko je v nedeljo posijalo zlato jutranje solnce, so v lepi dan zadoneli poskočni zvoki mariborske godbe »Drave«, ki je priredila budnico po Poljčanah. Kmalu se je zbrala pri kolodvoru velika množica naroda, ki je pričakovalo z veseljem številne goste, ki so se pripeljali z zgodnjimi jutranjimi vlaki, tako z ljubljanske in mariborske strani, s Konjic itd. Opazili smo celo mile goste z Murskega polja ter iz solnčnih Slovenskih goric. Lep je bil pogled na to pestro množico tujcev, pomešano s številnimi dontačini, ki se je z godbo na čelu vzpenjala liki dolga procesija po romantični poti, po senčnatem pobočju najprej do starodavnega Sv. Miklavža, kjer si že od daleč zagledal med okrašenimi slavoloki napis »Dobrodošli«. Tudi z rogaške strani, Kostrivnice itd. so se stekali številni ljubitelji narave, tako da je sprejel mogočni Boč ta dan v svoje zeleno naročje do 1.500 ljudi. Ob 10. je bila v starodavni cerkvici slavnostna maša z godbo, ki jo je bral domači župnik ter podnačelnik poljčanske podružnice SPD g. Cilenšek. Nato je šlo vse k slavnostni otvoritvi in blagoslovitvi stolpa. Blagoslovitev je Izvršil z lepim nagovorom poljčanski župnik, otvoril pa je stolp domači načelnik SPD dr. Hranovsky. Pod stolpom se je kar trlo ljudi, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem posa- v Italiji pa je prišel na površje fašizem, ki je stremel pred vsem po nadvladi v srednji in južnovzhodni Evropi ter po čimvečji izolaciji Jugoslavije. In tako so se madžarski revizijonisti in italijanski fašisti vedno bolj zbliževali na skupni platformi, dokler se niso popolnoma zbližali in zedinili. Madžarska je sklenila z Italijo najtesnejšo zvezo in je tako postala edina popolnama zanesljiva njena zaveznica v srednji Evropi. Zastopniki madžarskih nacijonalistov so odpotovali v Italijo, kjer so proučevali organizacijo fašizma, zastopniki Italijanskih fašistov so pa odšli'na Madžarsko in tam po svojem vzorcu organizirali »Probujajoče se Madžare«. Še vedno pa ni bilo med Rimom in Budimpešto rešeno vprašanje vrnitve Habs buržanov. Italija se je na vse pretege trudila, da bi svoje zaveznike odvrnila od te namere in jim je v ta namen obljubila tudi vso moralno in dejansko podporo v borbi za revizijo trianonskih mej. Ostalo pa je tudi to brez uspeha. Legiti-mizem je bil močnejši kakor vse drugo in tako je naposled, morala kapitulirati — Italija! Iz članka, ki ga je po odhodu italijanskega zunanjega ministra Gran-dija iz Budimpešte objavil »Az Est«, se da namreč jasno sklepati, da se je razgovor zastopnika fašistične Italije z zastopniki in voditelji Madžarske tikal pred vsem tega vprašanja in da je Italija pod gotovimi pogoji pripravljena privoliti tudi v to, da bi nadvojvoda Oton Habsburški postal madžarski kralj. Kakor se z druge strani zatrjuje, pa nameravajo Italijani v tem slučaju zahtevati, da se mladi pretendent poroči s kako princezinjo iz italijanske Savojske hiše. Tako je tedaj, ako smemo tem govoricam verjeti, odstranjeno še poslednje nesoglasje med Budimpešto in med Rimom. Veliko vprašanje pa je, seveda, kakšno stališče bodo k temu zavzele ostale evropske države, posebno sosede Madžarske: Jugoslavija, Romunija Češkoslo- vaška in Avstrija in ne naposled velesili Francija in Anglija, ki sta slej ko prej neomajni^ nasprotnici vsakega povratka Habsburžanov na katerikoli evropski prestol. I mezniH govornikov, ki so povdarjali de- I lavnost in požrtvovalnost Poljčanov, ki so si v tako kratkem Času zgradili tako lepo razgledno postojanko — res impozanten razgledni stolp, solidno in moj-stersko delo tvrdke Špes iz Maribora. In sicer so čestitali naši podružnici: za Rogaško Slatino šolski upravitelj g. Verk, za Konjice g. Gajšek, za Maribor gosp. Novak in za Sl. Bistrico g. Primožič. Lep govor je naslovil na ljudstvo tudi gosp. prof. Resman iz Maribora. Po končanih ceremonijah si je vsakdo ogledal diven razgled raz. stolpa. Kmalu za tem pa se je zbralo vse spet pri planinskih pašnikih pri idiličnem Miklavžu, kjer je bilo pravo planinsko rajanje. Restavracija in šotori ter brhke Poljčanke v njih so skrbeli, da ni nihče trpel lakote in žeje. Poživljala pa je ta lep planinski praznik mariborska »Drava«, ki jo je zamenjaval v krajših in daljših odmorih domači pevski zbor, ki je pod vod stvom pevovodje g. Živka prepeval naše lepe narodne pesmi in je še dolgo v noč odmevalo po zeleni planjavi... Letalska zveza Praga—Bukarešta. Rumunski zunanji minister Miro-nescu in češkoslovaški poslanik v Bukarešti Kiinzl-Jizerskv sta sklenila in podpisala pogodbo glede uvedbe rednega letalskega prometa med Bukarešto in Prago. Aljažev klub v Mariboru naznanja, da bo v slučaju ugodnega vremena dne 29. junija na Peci ob 9. uri planinska sv. maša na prostem. — K31*1 Pa Ti prijatelj v nedeljo, 6. julija? 'Mahnem jo na mejo v Št. Ilj. Gre tudi »Jadran« in vsi prijatelji narave in, na tiho povem dovolj bo dobre kapljice. Bo prav fletno in zabavno. Ta dan praznuje »Obmejni Zvon« lOIetnico. Slišal sem, da gre za knjižnico. Tudi jaz bom pomagal za eno knjigo! —, Bafou sokolski duh u fDariboru Danes se vozijo skozi Maribor na potu v Beograd cele armade Sokolov iz bratske Češkoslovaške. Glavni kolodvor je ves v zelenju in narodnih zastavicah, na strehi pozdravni slavolok z napisom »Dobrodošli bratje Sokoli!« Sredi vihra mogočno češkoslovaška trobojnica, ob straneh naše državne zastave. Na peronu mrgoli občinstva, zlasti mladine s cvetlicami v rokah. Kljub zamudam vlakov je publika radostno razpoložena. Z enourno zamudo se je ob 10.15 pripeljal kot prvi Bafov sokolski vlak, obstoječ iz 17 dolgih vagonov, iz katerih so že od daleč mahali bratje in sestre v pozdrav — vsi z jugoslovanskimi zastavicami v rokah. Godba »Drava« ,e zasvi-rala, ozračje je pretresalo mogočno vzklikanje »Zdravo! Nazdar! Živela Jugoslavija!« Čim se je vlak ustavil, je takoj izstopila iz njega Eat’ova godba v krojih, ki je potem ves čas, do odhoda vlaka, igrala na peronu, menjaje z »Dravo«. Imenom pripravljalnega odbora je pozdravil prve goste s severa gosp. dr. Reisman, odzdravil pa je brat tovarnarja Bat’e. Radostno razpoloženi Bafovci so razdeljevali naši deci balončke z napisom »Bat’a«, naša mladina pa jih je posipala s cvetjem. Po 20. minutnem postanku je vlak med ponovnimi viharnimi ovacijami nadaljeval vožnjo preko Zagreba v Beograd. Pogreb stolnega prošta dr. Mateka. Ob veliki udeležbi mariborske in podeželske duhovščine ter številnega občinstva so položili včeraj popoldne popularnega stolnega prošta, g. dr. Martina Mateka k večnemu počitku na pokopališču na Pobrežju. Žalne obrede v stolnici je opravil vladika g. dr. Karlin, ki je v kratkem govoru tudi orisal duhovno, prosvetno in socijalno udejstvovanje pokojnika, nakar se je takoj razvil ogromen žalni sprevod z godbo na čelu, ki ga je vodil pomožni škof, g. dr. Tomažič. Pogreba so se med drugimi u-deležili: ban dravske banovine, g. inž. Dušan Sernec, okrožni inšpektor g. dr. Schaubach, srezka načelnika dr Ipavic in dr. Hacin, podžupan dr. Lipold itd. Ob odprtem grobu je zapelo pevsko društvo »Maribor«« dve žalostinki, v zadnje slovo pa sta izpregovorila pomožni škof dr. Tomažič in bivši oblastni predsednik g. dr. Leskovar. — Stanovska požrtvovalnost. Pri dirki na Teznu so obiskovalci s presenečenjem opazili uniformirano godbo pod vodstvom vojaškega muzika Kneisela. Godci, večinoma mladi možje so igrali mnogo eksaktneje kot naše navadne podeželske in marsiktere mestne kapele. Po dirki pa so čakali g. Filipiča pri Zamorcu in ga pri vstopu pozdravili s primernim komadom. Zanimal sem se za to novo godbo in jih povpraša! odkod in kako. In povedali so mi, da jo je ustanovil mož Zamorčeve Francke, g. Martin Filipič. Ime jim je pa »Godbeni odsek mesarjev in prekajevalcev« in da štejejo 16 godbenikov, ki so sami mesarji. Godala jim je kupila zadruga mesarjev in prekajevalcev, ki šteje 122 članov in je seveda ponosna na svojo lastno godbo. Razumljivo je torej, da so s tako spoštljivo navdušenostjo sprejeli svojega stanovske ga zmagovalca, on pa jih tudi ni poslušal praznih rok. Na vsak način se nam ravno v tem društvu kaže Zadruga mesarjev kot pravi vzor stanovske požrtvovalnosti. Čast, komur čast! Zanimiva razstava otroških del. Uprava mestnega otroškega vrtca III. v Valvazorjevi ulici (magdalensko predmestje) je danes otvorila prav zanimivo razstavo otroških ročnih del. Razstava bo odprta 26., 27. in 28. junija vsak dan od 8. zjutraj do 20. ure. Stariši in vsi, ki se zanimajo za razvoj dece in hočejo imeti vpogled v koristno delo otroških vrtcev se uljudno vabijo, da posetijo to razstavo. — S češnje je padel v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici 14-letni Tone Pernat, sin mizarskega mojstra. Deček si je pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Po prvi zdravniški pomoči so dečka odpeljali v bolnico. — Smrtna kosa. Davi je preminul v 68. letu starosti g. Josip Nendl, posestnik na Pobrežju. Pogreb se bo vršil v soboto, 28. t. m. ob 17. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! — Vsem rezervnim oficirjem. V spomin na Kosovsko bitko se bo vr-šila dne 28. t. m. ob 10. uri v stolni cerkvi proslava, posvečena junakom padlim na bojnem polju. Obleka svečana za stroj, ali civilna z društvenim znakom. Rlziko kmetskega dela. Iz Šent-Lenarta nam poročajo: V Go-čevi so mlatili z mlatilnico, pri kateri je bila zaposlena 171etna Julčika Ivančič. Medtem, ko je bil mlatilni stroj v pogonu, je zagrabilo kolesje Jelčikino levo roko ter jo pri zapestju odtrgalo. Pone* srečenko so odpremili v bolnico. Nezgoda v železniških delavnicah. Danes krog pol 10. je v železniških delavnicah delavec Aleksander Šabac padel v prekop za čiščenje strojev. Pri padcu je dobil k sreči samo lažje odprtine na vratu in plečih. Rešilni avto ga je po prevezanju odpremil v stanovanje, Vežbalno streljanje na golobe. Podružnica Maribor Slov. lovskega društva priredi v nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri na vojaškem strelišču v Radvanju vežbalno streljanje na golobe. Današnje borb^ I. madžarski prvak srednje kategorije Bognar proti prvaku Italije Marko d* Petri. II. Avstrijski prvak Kawan proti Jugoslovanu Janešu. III. Odločilni boj Belič:Jandera. Zlata mladina. Davi se je javila pri uradu za izgubljene in najdene stvari 151etna Danica Rizman iz Einspielerjeve ulice, ki je našla 50 dinarjev v bankovcih, ki jih je izgubi' la neka služkinja. Pač lep primer pošte' nosti, ki je vreden zabeležbe. — Nova avtobusna proga v Prekmurju. Po prizadevanju lokalnih faktorjev ii. gospodarskih krogov Slov. Krajine se je posrečilo dobiti stalno avtobusno zvezo na progi Prosenjekovci - Murska Sobota - Dolnja Lendava. Promet se oficijelno otvori dne 1. julija. Redni avtobus, v katerem je prostora za 32 oseb, bo vozil po sledečem voznem redu: Odhod iz Preše-njakovcev ob 6, prihod v Mursko Soboto 6.45; odhod iz Murske Sobote ob 7.15, prihod v D. Lendavo preko Beltinc ob 8.15; odhod iz D. Lendave ob 13, prihod v M. Soboto preko Beltinc 14; odhod iz M. Sobote ob 14.30 in prihod v Prosenjakovce 15.15. Konjerejsko društvo za dravsko banovino poroča, da se vrši letošnje premovanje plemenskih konjev po odredbi banske u-prave z dne 18. junija in sicer: dne 15. 7. ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov- goricah za sodni okraj Sv. Lenart; dne 16. 7. ob 8. uri v Ptuju za sodni okraj Ptuj; dne 17. 7. ob 8. uri v Ormožu z* sodni okraj Ormož; dne 19. 8. ob 9. uri v Beltincih za sreze Dolnja Lendava h* Murska Sobota; dne 23. 8. ob 8. uri Kranju za sreze Kranj, Radovljica, Ljubljana okolica in Litija. Na ta premovanje so dopuščeni le plemenski konji mrzlokrvnih pasem. Le za toplokrvne pasm« so pa določena premovanja: dne 18. 8. ob 8. uri v Ljutomeru za srez Ljutomer.' dne 24. 8. ob 8. uri pa v Sv. Jerneju na Dolenjskem za sreze Brežice, Krško, Novo mesto in Litija. Proslava »Vidov In domovinski dan pri Šmarjetl ob Pesnici« se bo vršila v nedeljo 29. junija ob po* 3. popoldne v šoli. Nastopijo učenci W odrasli z govori, deklamacijami, petjem« prizori in igrami. Sodeluje domači PeV' ski zbor. Vstopnina je prosta. Domačin« Mariborčani in okoličani pridite, ne bo vam žal! Po prireditvi prosta zabave. Natečaj za zaščitne sestre. Natečaj je razpisan v šoli za zaščitn sestre v Ljubljani. Prošnje je vložit1 aQ 15- avgusta. Gojenke se namestijo P dovršeni šoli v II. kategorijo drž. u.raav nikov. Natančni pogoji so razvidni zadnji številki Službenega lista dravs banovine. — V M arra aru ane 2tj. vr. 193& VPrFPVnr TMfrtl CIM K Vzroki razljudenja dežele RAZKOSANA ZEMLJIŠČA. — POKLICNA ZAOSTALOST. ZLATA LAKOT. Kmet si skuša pomagati in iztrgati iz mreže, kakor pač ve in zna, a je le ribica v kozarcu vode, ker išče izhoda sam-samcat. On ne pozna odnosov v gospodarskem življenju, njegovo duševno obzorje ni tako, da bi moglo natančno doumeti veliko podrejenost in izluščiti sredstva, ki bi ga postopno oprostila te podrejenosti. V svoji nepoučenosti se ne zaveda, da ga kapitalizem namenoma razdvaja. Kapitalizem se boji združitve kmečke armade, zato spretno uporablja znano načelo: »Deli in boš vladal!« Zato pa vidimo delovne roke v medsebojnem boju. Bore se med seboj za umetno skovane razlike, namesto da bi skupno nastopili proti njihovemu sovražniku, držeč se zgleda velikih kapitalistnih podjetnikov. Velike tvornice zasiguravajo ceno svojim izdelkom z medsebojnimi dogovori, s sindikati, trusti in kafrteli. Veliki so že davno združeni, majhni so se razšli in se še razhajajo. To je uso-depolno za vse, zlasti danes, ko narodi tako strašno občutijo premoč veleposestnikov zlatega in papirnatega premoženja. Mati kapitalizma — liberalne ideje so že v svojem spočetju vsebovale kal za novo izkoriščanje kmeta. V njih znamenju se je izvršila zemljiška odveza. Novi gospodarski sistem je dovolil vsestransko gospodarsko svobodo, iz katere je pognalo uničevalno klasje — dedno pravo, oderuštvo, tekma itd., kar je pričelo izpodmikati kmečke domove. Od teh in drugih se je omejilo edino oderuštvo, ki mu je bil z 1. 1868. kmet izročen. Takrat je bil namreč odpravljen zakon proti oderuštvo. Zato je prešnja 5% obrestna mera naglo in svobodno rastla. Saj je še v spominu, kako so premožnejši z neomejeno svobodo v navijanju obrestne mere in razmeroma kratkim vrnitvenim rokom poganjali skromne imovine na boben. Temu pritisku je končno sledil odpor v hranilnicah in posojilnicah, ki so se pojavile proti koncu Prejšnjega stoletja. Vsi ostali činitelji so še vedno pri svojem razkrajajočem delu. Kmetijstvo doživlja težke čase v vseh deželah, ker je povsod podrejeno (izvzemši Dansko) in v oblasti pošasti, čije večni refren je materialistična ali zlata lakot. To je prVi vzrok razljudenja dežele. Poglejmo drugi vzrok. Za slovensko kmetstvo je položaj toliko hujši, ker so njegove posestne razmere jako slabe. Računajmo, da potrebuje povprečno vsaka oseba najmanj toliko redilnih snovi, kolikor jih pridelamo na površju enega ha obdelane zemlje in primerjajmo obdelano zemljo s številom kmetijskih obratov: Po stanju od L 1921. je bilo v Sloveniji, to je na 15.800 km’ 1 milijon 65 tisoč ljudi, od teh pa 670.000 kmetov (63% vseh^ljudi). Vseh kmetskih obratov je 144.700. Na te pride: poljedelskega sveta (njiv, travnikov, košenic i. dr.) 836.000 | ha, gozdov 690.000 ha. Povprečno bi to rej prišlo na vsak obrat poljedelskega sveta 5.76 ha, gozda 4.75 ha in na vsakega kmečkega človeka poljedelske zemlje 1.24 ha, gozda 1.03 ha. To bi ne bilo tako slabo. A naslednja slika nam predoči dejanske razmere drugačne: 19.600 obratov obsega le do H ha, 14.600 od Jž ha — 1 ha, 18.400 od 1 ha —2 ha, 29.000 od 2 — 5, 25.000 od 5 — 10, 24.000 od 10 — 20, 10.900 od 20 —50, 1200 od 50—100, 560 nad lOo ha. Ce vzamemo za malo kmetijo površje do 5 ha, za srednjo od 10—20 ha, dobimo naslednjo sliko: Okrog 65.000 obratov ali 45% je bajtarjev, 43.000 malih kmetov, 24.000 srednjih kmetov in 12.000 veleposestev. Drugo zlo je v nesorazmerju gozdnega površja, ker 53.500 kmetij ali 37% je brez gozda, dočim je 186.300 ha ali 27% v rokah veleposestev. Malone polovica kmetov niso kmetje, ker jih njihova zemlja ne more preživi-ti. Nad ena tretjina kmetij pa je brez tako potrebnega gozda. Kmetija brez lesa pa je na trhlih koleh. Mali posestniki imajo do 1 Vi ha, skoraj 3CO veleposestnikov pa po 100 ha in več gozda. V posestnih razmerah z ozirom na gozdni svet pa tiči zlo, ki ne ogroža le kmetov, ampak celotno socialno življenje. Zemljiška odveza je pustila gozdno posest nedotaknjeno, to se pravi, v lasti veleposestnikov. Plemstvo ima pri nas še ogromne gozdne površine (Windisch-gratz, Schonburg-Waldenburg i. dr.) V les prodira njihova dobičkaželjnost, mali posestnik pa išče v svojem skromnem lesu kritje primanjkljaja na še bolj skrom nem poljedelskem svetu. Nič manjše breme, čigar korenine segajo v fevdalno dobo, so razkosana zemljišča, kakoršno posečujejo ravno mali kmetje in bajtarji. To je spona intenzivni izrabi zemlje in čim boljšemu izkoriščanju časa. Taka zemljišča so res kakor zakleti gozdovi z neštetimi hodniki, kjer ne najdemo izhoda. Kosanje se po dednem pravu še vrši. Tako n. pr. nahajamo v Prekmurju »kmete« s par orali tako razkosane zemlje, da so parcele po en meter široke. Prestopimo k tretjemu vzroku, to je k ii Pegi, ki je vedno.bolj vidna in porazna. Je to strokovna ali poklicna zaostalost. Ne da bi razmotrivali o njenih vzrokih — saj si že iz povedanega lahko vsakdo sam raztolmači, moramo dvakrat podčrtati resnico, da je tudi v njej znaten vzrok pomanjkanja kruha in izseljevanja. Kot dobri verniki kapitalizma smo smatrali ročnega delavca v obče za poslednji Člen v verigi socialnega življenja. Dali smo mu tako skromno izobrazbo, da je malo več ko pismen. Nevede smo pohodili, kar bi nam moralo biti najbližje in tudi najvišje načelo: Vzgoja in izobrazba kmečko-delavskega ljudstva. oni Fridolin je uslužno pomomljal: »Slu šam Veličanstvo; potrudil se bom!« — Petem pa se je diskretno oddaljil ter se na krovu zatopil v premišljevanje; kaj-i vedel je, da njegov gospodar v danih momentih ne pozna šale. Premišljal je in premišljal, kako bi se rešil opasne situa cije s tem, da se opraviči in obenem cesarja še hujše razžali. — Tudi Friderik Veliki je bil radoveden na novo Fridoli-novo domislico; naslonil se je na ograjo in gledal v morje. Medtem se je zmra čilo. — V poltemi in stopajoč no prstih se priplazi Fridolin do cesarja in ga začne nežno božati po — prsih in obrazu .. . »Kaj si drzneš, prismoda?! Ne boš me več preprosil; dovolj mi je tvojih bedarij!« — se zadere Friderik Veliki na Fridolina, ki se je povsem mirno in uljud-no opravičil: »— Oprostite Veličanstvo —. Mrak je že in skoraj tema . . . Nisem videl Veli čanstva, pa sem mislil, da je Njeno Veličanstvo prevzvišena cesarica . . .« ■ In Friderik Veliki je »norcu« Fridolinu z zadovoljstvom odpustil smrtno kazen . . . Friderik Ueliki in njegoui čuor-9ki norci Kakor vsi vladarji vseh vekov tako je tudi Friderik Veliki imel na svojem dvoru dvorskega norca, čegar »velevažna misija« je bila v tem, da je s svojimi norčijami in domislicami razveseljeval vladarja in njegovo najožjo okolico. Po-Jožaj dvorskega norca je bil zelo zavidljiv. Nekoč je vladar potom nekega zaupna zvedel, da ima njegov »norec« njigo-beležnico, v katero je zapisoval mena vseh onih, o katerih je mislil in bil Prepričan, da so pravi, čistokrvni beda-^ n, nord. Ko je vladarju prišla knjiga roke, jo je skrbno prelistal in na svoje acudenje je poleg Imen svojih ministrov n dvorjanikov, o katerih je bil deloma prepričan, da so norci, našel tudi svoje ime. Njegove dobre volje je bilo konec; ezno je pozval norca k sebi in ga vpra-ai: »He( budalo! Zakaj sl zapisal v to Kmigo tudi moje ime? —« A norec Fridolin se ni prestrašil jeze vojega gospodarja in je odgovoril: »Popolnoma upravičeno, Veličanstvo; zato sem Vas napisal, ker ste pred enim me- secem dali tistemu stotniku, ki je Šel v Afriko, nakupovat konje za dvor, celo vrečo cekinov!« — Vladarju se je lice zjasnilo in je ponovno vprašal norca: »Kaj pa, če se stotnik vrne in pripelje naročene konje?« Fridolinu se je raztegnil obraz in je odvrnil: »Potem Veličanstvo pa bom kajpak izbrisal vaše ime iz svojega indeksa in vpisal stotnikovo ime. — , Ob neki drugi priliki se je norec Fridolin nahajal v spremstvu svojega gospodarja, ko se je vozil z ladjo po morju. Kakor večkrat — hotč ali nehote_________ je razjezil Fridolin zopet vladarja. To pot pa je bila razžalitev takega značaja, da se je drugače strpljivi Friderik Veliki tako razburil, da mu je zapretil, da ga vrže v morje. Za rešitev mu je stavil silno težak pogoj. Po daljšem razmišljanju je dejal osorno: »Poslušaj, budalo Fridolin I Lahko se rešiš, ako se primerno opravičiS; vendar mora biti tvoje opravičilo res opravičilo, obenem pa hujše razžaljenje, kakor je bilo prvo. Ako ti ne pade nič izvirnega v glavo, te dam za večerjo morskim psom!« — Naša rečna plauba Uprava rečne plovbe pri ministrstvu prometa je nedavno izdala »Statistiko plovbe na rekah in prekopih Jugoslavije v 1. 1913—1928. Je to prva publikacija statistike o rečni plovbi, ki dokazuje ob enem, da se je začela voditi statistika ' redu v resnici šele 1. 1923, dočim je sta-tisteka za 1. 1919 šele v delu. V 1. 1928 je znašal naš zunanji in no tranji promet na rekah in prekopih 2,168.379 ton. Na uvoz odpada 479.281, na izvoz 327.365 in na notranji promet 1,361.733 ton. Tranzitni promet je znaša I,076.286 ton, in sicer po vodi nizdo 312.716, navzgor pa 763.570 ton. Promet na splavih je znašal 177.515 kub. metrov, od tega iz inozemstva 22.934 cub. metrov. Potnikov se je prevozilo 3,424.319. Dne 31. dec. 1928 je bilo v celi državi 18 pristaniških kapetani}. Naj večji promet je imela beograjska kapetanija 749.019 tonami in 1,378.426 potniki. Na drugem mestu s tonažo, na tretjem potniškim prometom je bil Novi Sad, dalje Osjek, Sisak itd. Največ se je uvozilo po rekah premoga in koksa (243.887 ton), izvozilo pa žita in koruze (135.677 ton). Pod zastavo kraljevine Jugoslavije se je uvozilo 262.920, izvozilo 160.918 ton. Ostali u-voz in izvoz je šel pod zastavami madžarskih. češkoslovaških, avstrijskih, nem ških, rumunskih, bolgarskih, albanskih belgijskih, grških, angleških, francoskih in nizozemskih brodarskih družb . Ntaš P1«™* Park, ki služi prometu, je imel 31. dec. 1928 vsega skupaj 2359 Plovnih objektov: 182 remorkerjev „ J2.215 KS, 53 potniških ladij z 9935 KS za II.579 potnikov, 32 mešanih ladij, 13 motornih vlačilcev itd. Parnih in motornih ladij je bilo 2S5. * Daljave plovnih poti znašajo na re-'an,^ ki prehajajo v internacionalizirano mrežo Donave 1020 km; na rekah, ki ne prehajajo v internacionalizirano mrežo Donave, 815 km; na kanalih 268 km; 760 k* 90 km’ in "a sp!avnih rekah Kupujte srečke dri. razredne loterije samo v upravi „Jutra“ in •Veternika1, Maribor, Aleksandro^ va cesta 13. Novi višinski svetovni rekord ie postavil 16. t. m. v Newyorku bivši vojni letalec ruske carske armade, kapetan Boris Sergjejevski. Dosegel Je s hidroavijonom 9050 m in potolkel dozdajni višinski rekord nemškega le-Marderja. ki ie znašal 8S49 m. Spori mednarodne rokoborbe u Unionu Peti dan vedno bolj popularnih roko-borbnih tekem na verandi pivovarne' Union je privabil zopet številno občinstvo Novost včerajšnjega večera je bil nastop italijanskega prvaka v srednji kategoriji Marca de Petri, ki je dobil kot nasprotniku B o s n i ča. Boj je bil jako fair. De Petri je mnogo močnejši in je z lahkoto premagal v 16’ Bosniča. Kot drugi par sta nastopila avstrijski prvak v srednji kategoriji Kawan in: Madžar Bognar. Boj po 25. minutah* rednega poteka ni prinesel odločitve. Ko-I wan je očividno boljši, dočim razpolaga! njegov nasprotnik z veliko tehniko. A v-j strijec se je izkazal kot zelo nevaren' nasprotnik. Njegova specialiteta je dvoj-j ni nelson, vendar se je Bognar opetova-j no izmuznil. Stanje za Bognerja je bilo enkrat zelo kritično, ker je »plaval 7 minut v dvojnem nelsonu, a se je končno vendarle rešil poraza. V ostalem je nudila ta borba lepe slike in je ostala p' 25 minuti neodločena. Odločilna borba med Jugoslovanom Janešom in Bolgarom Beličem je končala po skupni borbi 36 minut z zmago Beliča. Janeš je bil sprva enakovreden in je s spretnimi paradami večkrat položil Beliča na deske. Polagoma je Janešu pojemala moč in začel je postajati nervozen. Belič je čakal na ugodno priliko, ki se mu je končno tudi nudila in jo je izrabil za svojo zasluženo zmago. Občinstvo se je včeraj ponašalo razmeroma jako disciplinarno, le medklici morajo nehati. Apeliramo na občinstvo, naj opusti v interesu rednega poteka rokoborbe medklice in proteste in prepust? odločitve sodnikom. Izločilne tekme. Prihodnjo nedeljo se odigrajo v Za> grebu, Subotici in Ljubljani izločilne tekme za državno prvenstvo. V Zagrebu Hašk:Slavija (Osijek), v Subotici Bačka: Jugoslavija in v Ljubljani Ilirija : Con-cordia. To je prvo kolo: drugo kolo s« odigra v nedeljo 13. VII. VII. Nacijonalni tenis turnir za prven* stvo Jugoslavije. Dapes se začne v Zagrebu nacijonalni tenis-turnir za prvenstvo Jugoslavije. °rijavilo se je nad 120 igralcev in sicer z Zagreba, Beograda, Ljubljane, Splita, Novega Sada itd. flljehjn ali Capablanca Šahovski svet bo morda kmalu doživel boj obeh velikih šahovskih mojstrov, sedanjega svetovnega prvaka Aljehina in bivšega prvaka Capablance. Po porazu v Buenos Aires je Kubanec takoj pozval Aljehina na revanžno tekmo, vendar pa glede gotovih vprašani ni moglo' priti do sporazuma in pogajanja so se zavlačevala. Končno je Aljehin Ie sprejel izziv, vendar ne brez gotovih pri-eržkov. Predvsem je odklonil, da bi se vršil match v Capablankini domovini, na otoku Kubi. Po njegovem mnenju se boj za svetovno prvenstvo sploh ne sm« vršiti v domovinah bojevnikov, sicer pa i poslovodjo (vodkinjo). Mesečni dohodek 150 do ?00 dolarjev. Dopisovanje v nemškem ali francoskem jeziku. Ponudbe i značko Novelty 133-a na oglasni zavod Interreklam d. d. Zagreb, Marovska 28. Zahtevajte povsod »Večernik!“ JEdelweiB“ 1900 v Mariboru V nedeljo, dne 6. julija 1930 velika ljudska veselica povodom 30 letnice obstoja, pod košatimi lipami na vrtu g. Anderle v Radvanju. Dve godbiI Začetek ob 16. url. Plesišče na prestem! Ystopnina Din 5— (otroci v spiemstvu staršev imajo prosil vstop) Avtobusna zveza do zaključka veselice V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica v verandi In dvorani pivovarne Union. 1862 PIJTE ZA ŽEJO IN OKREPITEV „Chabeto“ Brezalkoholna, osvežujoča namizna pijača, pripravljena z mlečno kislino, brez vsake umetne barve in čistim sladkorjem. — Zahtevajte povsod »ORIGINAL - CHABESO«. Vsaka CHABESO-steklenica predvidena je s pasico ln oznako »Orl-ginal-Chabeso* zaprto. Z zakonom zaščiteno. — Tovarna »CHABESO", Maribor, Aleksandrova 162* 1560 Antiseptično preparirana Primero? GUMA je znatno bolj zdiava in zanesljiva. Zahtevajte jo povsod izrecno Lepo opremljeno večjo sobo, z električno lučjo, pritličje takoj oddam. Na razpolago tudi glasovir. Naslov v upravi lista. 1850 prodam malo posestvo v Mariboru, Koroška cesta 95. Obstoječe iz hiše nekaj vrta In sadonosnika. Ker je pri hiši hlev za štiri konje in dvorišče za vozove, je prikladno za voznike (Fuhnverke). Informacije da Strmšek Josip, Celje, Strossmayerjeva ulica 3 pritličje. 1843 Hišnika (dve osebi) sprejmem. Maribor, Cafova ulica 2. 1846 Spreten trgovski vajenec se sprejme. Manufakturna trgovina Anton PoŠ, Aleksandrova c. 27. 1845 Lepo, opremljeno, solnčno sobo v centrumu mesta z uporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v upravi lista. 1847 Sobo, novo opremljeno, električna luč, poseben vhod takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Stritarjeva ulica 5 I. Na željo tudi hrana. 1848 Prodam otroški voziček. Vprašati Linhartova ulica 18. Maribor. 1844 Elegantno meblovano sobo v vili ob park# takoj oddam. Naslov v upravi lista. 1831 Spalnice naročite trde od Din 4.200 naprej, mehke od Din 2.600 naprej in kuhinje od Din 1.200 naprej pri mizarstvu v Strossmayerjevi ulici 10. 1829 Vse vrste obleke lika po nizki ceni Vodišek, krojač, Vojašniška ulica 2. 1633 Skladišče oddam v najem. Parfumerija, Stolna ulica št. 6. 1830 Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno-ljubljeni oče, oziroma stari oče, brat, svak in stric, gospod Josip Nendl posestnik, v četrtek, dne 26. junija 1930 ob pol 5. uri, po kratki bolezni in previden s tolažili sv. vere v 68. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 28. junija 1930 ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. 1855 Sv. maša zadušnica bo darovana dno 30. junija 1930 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. P o b r e ž j e pri Mariboru, dne 26. junija 1930. > ^ Žalujoče rodbine: NENDL, KAFER, UHLER. .............. Mestni pocrebnl zavod v Mariboru. Juristi pozor! IzSla sta Zbirke zakonov snopič 40 in 41: Konkurzni zakon . . . Zakon o ustroju vojske . Din 36*—, vezan v platno . Din 50*—, vezan v platno . Din 48’ Din 62’ Naročite jih takoj pri u Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova 13. , I*daJa Konzorcij »Jutra« y Ljubljani: predstavnik Izdajatelja la urednik; PRAN BRiVzoviC'v* Mariboru. Tteka Mariborska'tiskarna"'d."