Einzelverkseteprels ВМ вЛЈ
НдГдшапкпБо(с
Verlag und Scbrlftleitung; Klageoturt, Blmnarckrlng 13, Poetfacb 115 / Besugspreli (im roraua zahlb&r) топаШсћ RM 1,— frel Haua (еШвећИевИсћ RM 0.20 3lU8teUg«blUir Abbeatellimgen der Zeltung fUr den nachlolgenden Monat werdea nvi aehiiftUcb imd me bU ЗБ. dem taufendea Ifonate angenominen
Xr. 54.
Krainbwrg, den 13. JuU 1»44.
Govor Reiifasmiiiistra Goebbelsa o zahtev: časa ^
Ise šanse za zmago so i naših rokah
Роуој pa le, da zaslavi za njo ш narod z \sm\ malerialninii in du^einimi rezervami
Berlin, 11. julija. Reichsminister dr. Goebbels je v petek zvečer govoril na manifestaciji množic v glavnem mestu nekega Gaua na vzhodu Reicha. Njegova izvajanja, ki ■ta jih prevevala v tem odločilnem atadiju vojne za naše nacionalno življenje trdna gotovost in zaupanje v zmago, lo množice, ki le jih je do 200.000 nabralo v lopah in dvoranah mesta ter na trgih po radiu zvezanih mest Kreisov, sprejele z navdušenim odobravanjem. Izjavile so s tem odločno voljo domovine, da skupaj z bojujočimi se vojak! neomajno in zvesto zastavijo vse sile za zmago Reicha,
Dr. Goebbels se je med drugim v izčrpnih Izvajanjih pečal s sedanjim političnim in vojaškim položajem. Ob viharnem odobravanju nvnožic je izjavil minister, da govori lahko popolnoma odkrito, ker smatra naš narod za dovolj močnega, da prenese resnico. Mi smo pričakovali za to poletje glavni napad naših sovražnikov od zapada in vzhoda. Razume se samo ob sebi, da smo pri tem stavili v račun tudi njihovo na mnogih področjih pojavljajoče se nadmoč. »Pri tem nam je bilo jasno, da se ta stvar ne bo mogla odvijati brez težkih obrememb in resnih preskušanj. Vse velike odločitve v zgodovini so bil« Izvite sovražni premoči ljudi in materiala v več let in včasih več desetletij trajajočih vojnah. Atene, Sparta, Rim in pred vsem Preuflen so stale v svojih življenjskih bojih nasproti sovražnim silam, ki jih morda nikdar ne bi premagale, če bi bili tehtali šanse za zmago samo po številu svojih vojakov, svojih orožij ali svojih materialnih pc^ močkov. Toda v velikih zgodovinskih sporih so vedno odločilne poleg kvantitete kvaliteta in poleg materialnih pomočkov boljša ideja In višja politična morala.« Politična vera naroda v svoje zemeljsko poslanstvo in njegova neupogljiva volja, končati vojno, naj velja kar hoče, samo z zmago, je pri takih obračunavanjih ravno tako važna ko število orožij in ljudi.
»Treba nam |e torej«, je izjavil dr. Goeb-bela, »da v tedanji lazi vojne ne mobilisira-■oo lamo v meh materialnih mil. Ne samo, da damo našim vojakom na razpolago še šle-vilnejša in še boljša orožja. Moramo napeti tudi vrne lile naših irc, da preitanemo težka obrememb«, ki nam še čakajo, in ne mmeme Biti en trenutek dvomiti o zmagi pravičnomti naše itvari, četudi me nam začasno zde še tako težavna pomamezne faze vojne.
Ni prvič, da mmo mi nacionalmocialimti ob najtežavnejših prilikah začeli, izvedli in na koncu tudi dobili tak boj. Ce danem ta ali oni kaie na delno materialno premoč mo-vražnikov in mimli, da iz tega lahko mklepa, da je naša stvar njim nasproti ogrožena, naj pogleda na leta pred prevzemom oblamti, ko me je naša stranka razvijala iz malih začetkov, in končno vendarle zmagala, ker mmo mi bili večji fanatik!.«
Uspehi naših vo]aI(ov so nadčloveški
Govoreč o položaju na frontah, je dr. Goeb-belm obširno razpravljal o snovi invazije, katere dosedanji potek je potrdil, da so se izpolnile nade, ki smo jih imeli v naše utrdbena naprave in v bojno silo naših vojakov, ki jih branijo. Izpolnili so določeno jim nalogo, da prizadenejo sovražniku pri izkrcanju kolikor mogoče največ zgub, dokler niso bili na mestu naši oddelki, da posežejo v boj. Z ogromnimi žrtvami ljudi in materiala je uspelo Anglo-Amerlkancem edinole, da so se na ozkem koncu zapadnoevropskega kon tinenta ustalili. En celi mesec je porabil sovražnik v zgubonosnih bojih. Ali še začetno stanje invazije, kakor je bil to prepračunal že " prve dni Invazije, ni s tem zaključeno Caku*e°^'^'^* bitka na Zapadu se šele pri
< ^° hipnem preobteženju na Vzhodni n иЛ ^"zpravljal dr. Goebbels z enako i^aiisticno odkritostjo in svobodoumnostjo dvoma, j« izjavil, da so nadčlovesiti sedan), napori naših vojakov na
v	bi zadržali ^aval boljševl
šklh oklopnjašklh armad. Sedaj ko je boljše viiem na pra^u Evrope, mo se Izlcazale korl •ti našega netaanjega velikoprostornega vojnega vodmtva na Vzhodu, ki so nam omogočale do danem, da smo razpoložljivi pro •ter Izkporlmtlli kot orožje proti sovražni nad moči, da t tem še nI nevarnosti za Reich.
Tepneljlto je potem dr. Goebbels govoril o Problemih, ki nam jih zadaje zračna vojna "•skušnje in zgube, ki jih je zračni teror P'^'zadejal civilnemu prebivalstvu v domo vini in lih bo še prizadejal, je priznal dr Coebbel« brez omejitve. Kljub temu movraž nUcu ni u»pel namen, da bi zlomil po brez obzirnem terorju vojno moralo nemskecia na roda. Da ni mogel preprečiti razvltka oboro (avanja, da sedaj še cel6 delamo * polno paro in imamo vedno večje uipehe, te je •čaaoma mpoznal sovražnik sam.
»V ostalem pa«, je ugotovil dr. Goebbels ob splošnem odobravanju poslušalcev, »je nekaj tednov sem zračna vojna spet obojestranska.« Mi smo takrat, po težkem napadu na državno glavno mesto 22. in 23. novembra izjavili: »Prišla bo ura, ko bomo to povrnili Angležem. Drugi dqn je londonsko časopisje zasmehljivo vprašalo, če nismo znašli po nas najavljeno novo orožje mogoče le v propagandnem ministrstvu, ne pa v ministrstvu za oboroževanje? Ne verujem, da bi Anglež; danes enako vprašali, če danes za bližnjo bodočnost najavimo drugo še težje povračilno orožje.« (Navdušenje množice se pri teh besedah pokaže v dolgotrajnem viharnem odobravanju).
Med tem se nadaljujejo poleti »V 1« Izstrel kov čez preliv. Britansko časopisje ponehava s svojimi poskusi olepševanja in zmanjševanja, in dolgovezna izjava Churchilla v Spodnji zbornici, ki jo je dal radi vedno močnejšega pritiska angleške javnosti v četrtek je dokazala samo to, da je »VI«, кгког je Churchill dobesedno priznal, postalo za Angleško, trajen in zelo resen problem.
»Povrnitev Angleški« je naglasil dr. Goebbels, ne more ostati, ne da bi se zaradi Цц. zije njen vpliv precenjeval, trajno brez globokega vpliva na splošno javno življenje na Angleškem. Ono je zadelo britanski narod ravno v trenutku, ko je že mislil, da je if prestal najhujše in imel najlepše nade v bodočo zmago.
Britanski narod živi v drugačnem dušev.
nem okolju, kakor mi. V vedno ponavljajočih se stavkah in v vedno bolj se množečih debatah o socialnih problemih, se jasno kaže nezadovoljstvo širokih množic o na Angle škem vladajočem plutokratsko-židovskem si stemu. Razen tega je vsakemu uvidevnemu Angležu že davno jasno, da je njegovo cesarstvo po petih letu vojne izgubilo zelo važne gospodarske pozicije v korist Zedinjenih severnoamerlkanskih držav, mnoge vojaške pozicije pa v korist Reicha in Japonske
»Ml vsekakor vseh teh težkoč v sovražnikovem taborišču nočemo precenjevati«, je nadaljeval dr. Goebbels, »ali mi jih moramo poznati, da si napravimo pravilno sliko o celokupnem vojnem položaju. Ne smemo videti samo lastnih težkoč, ki se nam zde Iz najbližje bližine mnogo bolj grozeče, kakor pa iz primerne daljave. Moramo si biti na jasnem, da ima tudi sovražnik enako težke skrbi, ki mu delajo z vsakim dnem vojne vedno večje preglavice. Tudi v Londonu, Washingtonu in Moskvi kuhajo samo- z vodo Nai cilj mora biti, da ostanemo povsod in pod vsemi okolnostmi stanovitni in uspeSni na bojnem polju, da se hrabjo borimo in da ne popustimo pri naših vojnih naporih, dokler si sovražnik ob našem najtežjem odporu ni polomil zob. Vemo, da imamo s tem vse šanse zmage v naših rokah.
»Mi nacijnalsocialisti«, tako je zaključil dr. Goebbels ob viharnem , dolgo trajajočem odobravanju množic, »smo pretrpeli in premagali toliko kriz in preskušenj v zgodovini našega pokreta In Reicha, da tudi trenutno ne dvomimo v naš uspeh. Najboljša gotovost za to \e sam Filhrer. V vernem zaupanju gledamo nanj. On bo popeljal narod z varno roko skozi vse nevarnosti in preskuš-nje. Njegova vera je tudi naša vera, da se boj, za katerim (e ves fanatizem nacije, ne r"ore končati drugače, kakor z zmago.
London je prpviel paniren xlrah
Razburljivi prizori na Južnem Angleškem - Krik po resnici - Možnost evakuacije
Madrid, II. julija. Londonsko prebivalstvo živi v paničnem strahu, ker ne more najti proti nemškim letečim bombam nobena varnosti in varnostnih naredb, poroča neki Anglež, ki je prispel i* Londona v Španijo. Strah prebivalstva je baš zato tako velik, kar se »V 1« hipoma pojavi in se razleti, ne da bi si človek mogel poiskati preje kritja. — Učinek bombe presega tudi dosedaj znana.po napadih bomb povzročena uničenja. Hiše se sesujejo In cement se stre v prah. Osebe, ki «0 brez kritja v delujočem območju leteče bombe, se ubijejo. ,V ostalem «0 zababavišča prazna in mnogo ljudi ,e zapustilo London iz strahu pred »VI«.
Angleško časopisje tudi danes nadaljuje z besnim rjovenjem proti nemškemu povračilnemu orožju. Očitno pod pritiskom razburjene javnosti je vojni pohod proti britanski vladi v tej zadevi še pridobil silovitost! V nasprotju s prejšnjimi časi znani trik Churchilla, da je obljubil izjavo, na noben način nI mogel vplivati pomirjevalno. O tem nam nudi posebno »Daily Mali« jasno sliko Ona namreč razkriva, da je mogel Chur chill pri svojem zadnjem pregledovalnem obhodu po krajih Južne Angleške, ki so bili posebno prizadeti po nemškem povračilnem orožju, opaziti nekaj zelo mučnih pojavov Prebivalstvo je do skrajnosti ogorčeno l> nI mnogo manjkalo, da nI dejan s k o napadlo ministrskega predsednika In njegovega spremstva
Londonski Ust si razlaga to nezadovoljstvo nasproti britanski vladi najprej radi nekih napak, ki so se pokazale v organizaciji zračne obmrabe pred vsem v nezadostnih prosto rlh v zakloniščih, katerih jakost nasproti učinku novega nemškega orožja na noben način ne ustreza. Potem pa da londonski Ust razumeti, da se upanja, ki jih je vzbudila britanska vlada glede obrambe pred povračilnim orožjem v začetku nemške zračne ofenzive, nikakor niso izpolnila. To je morda še silnejšl povod, da je bil pripravljen Chur chillu na Južnem Angleškem tak sprejem.
Osebni Ust Churchilla »Daily Telegraph« posveča sedaj vsej zadevi uvodni članek № skuša očitno odvrniti odgovornost od Chur chllla. Časopis stoka radi »blaznih repress llj«,'kl jim je sedaj Izročeno britansko prebl valstvo. Vendar se ne more vladi prav nif očitati. Je popolnoma Izključeno, da bi vpri čo težkoč invazljsklh čet, britansko vojaške vodstvo moglo uporabiti večje zračno bro dovje v boju proti povračilnemu orožju.
Angleško notranje ministrstvo je izdalo v četrtek v zvezi s Churchlllovo Izjavo v Spod "in	še točnelše odredbe o evakua
cljl otrok In ostale prostovoljne evakuacije Londona. Pod pritiskom svojih plutokratsklh prijateljev, ki ## tokrat tudi v ekoUci glav-
nega mesta na svojih gradovih in podeželskih posestvih ne čutijo več vame, je namreč angleška vlada razen evakuacije otrok dopustila prostovoljni odhod vseh tistih, ki to lahko storijo na svoje stroške in niso zaposleni pri vojnovažnem delu. Plutokratska gornja plast misli, da se bo tako lahko rešila Churchill je naglasil v Spodnji zbornici, da ni nameravana splošna evakuacija. Samo na sebi bi moral ostati vsak na svojem mestu Na vprašanje nekega poslanca, če je preskrbljeno tudi za odvoz bolnikov, slabotnih Itd., je dal Churchill izmikajoč odgovor, da se mora sedaj prvo skrbeti za otroke. Notranje ministrstvo je še v četrtek dalo razložiti vpisnike samo za vpis vseh, ki bi se radi dali evakuirati. Ta naredba je Izšla, kakor javlja angleška poročevelna služba, sporazumno s Churchlllovo izjavo, da ne more dati nobene garancije, če ne bodo prišli mo-■■"^~ltl še hujši napadi.
Splitski škof obsoja tolovaje
^•gr«b, 11. julija. V neki izjavi obsoja splitski škof z ostrimi besedami komunistično tolovajstvo, In poroča, da so samo v njegovi škofiji komunisti umorili 19 katoliških 'luhovnlkov
Kmetje beže pred Titovimi tolovaji
■•ograd, 11, julija. Po Izpovedbah ujetih tolovajev so tolpe prepovedale kmečkemu oreblvslstvu, ki je na »osvobojenem ozemlju«, da bi zapustilo svoja posestva. Ker so začeli kmetje v veliki množici zapuščati svoje domove, ki so jih tolovaji oropali, so zagrozili boIjSevlškl komisarji, da bodo kmete postrellll In požgali domačije. Tako si hočejo zagotoviti ne le žetev, temveč tud; moško prebivalstvo, ki naj Izpolni zelo raz redčen« tolovajske vrst*.
4. Јаћгкапк
^Velike škode ob južni obali Anglije*
Stockholm, 11. julija. V Angliji raste spoznanje, kakšno grozno orožje predstavlja »V 1«, m da morajo biti pripravljeni na nadaljnje obremenitve.
V neki objavi londonske poročevalce slul-be od ponedeljka se vil tisti, ki še niso prišli v neposredne stike z nemškim težkim razstrelivom, nujno opozarjajo, da bi jdh mogoče ne smatrali za šalo — ker je namreč nekaj londonskih židovskih listov v prvih dneh napadov skušalo, da bi zmanjšali grozo pred »V 1« z iznajdo smešnega imena za nemške »brenčeče« bombe. Roteč so opozorili; »da gre tukaj ravno nasprotno za zelo nevarno orožje! Te bombe gredo na žive* prebivalstvu od njih prizadetih krajev — bal zato ker prihajajo noč in dan brez pre-stankal«
Londonski obveščevalec je povedal mnenje nekaterih krogov, da gre pri letečih bombah načelno za ravno tako važno vojaško iznajdbo kakor pri oklopnjaku v prejšnji vojni. Edino upanje je, da mogoče z nemške strani ne bodo poslali le preveč tega orožja.
Dejanski stan se- pa le potrjuje po histeričnih izjavah nedeljskega londonskega časopisja, ki je spet pograbilo snov terorja in sedaj s svoje strani zahteva represalije proti »V 1«. Londonski »Sunday Sketch« izjavlja dobesedno: »Anglija mora takoj kaj drastičnega pokreniti.«
»Stockholmski »Vacke Vournal«, ki stoji na strani zaveznikov, piše v svojem najnovejšem vojnem pregledu: »Veliko tajno e-/ožje Nemčije, leteča bomba, je brezdvomno naredila veliko škodo na angleški obali. Vse dežela je kakor velika trdnjava, ki je trenutno oživela.«
United Press javlja iz Londona, da se je bombardiranje z nemškim povračilnim orožjem »V 1« v noči na ponedeljek pojačalo. Tudi nemški bojni letalci so se spet pojavili nad britanskimi #toki. Za sedaj še niso prispela posamezna poročila o teh pojačanih bombardiranjih.
Tolpe plačancev tujih ras love ženske
FlorencB, 11. julija Na čelu Rima je od zasedbe po zaveznikih severnomerikanski vojaški guvernei polkovnik Poletti. Po bahaških oznanilih iz Londona in Washingtona, ki sta obljubila Rimljanom za čas po njihovi »osvoboditvi« tako mnogo, bi se lahko mislilo, da smatra ta polkovnik iz Zedinjenih severnoameriških držav za svojo glavno nalogo, da preskrbi Rim zadostno z življenjskimi potrebščinami. Očitno pa Ima druge skrbi. Stanje v Rimu je vsekakor katastrofalno. Dodelitev kruha znaša dnevno 100 gramov Trgovine se odprejo samo enkrat dnevno in tudi samo za eno ali dve uri Zdravila razen takih za epidemično pojavljajoče se spolne bolezni, se sploh ne dobe. Električni tok se oddaja samo na uro.
Glavno delovanje vojaškega guvernerja je oči vidno v tem, da »prečisti« meščanstvo Rima. Ta akcija obsega z razrešitvijo 25 profesorjev univerze njihovih uradnih dolžnosti in z odpustitvijo 400 »sumljivih« uradnikov aretacijo znanih osebnosti, med njimi sina slavnega pisatelja d'Anunzia, do »likvidacije« komunistom neprijetnih mož in žen vse mogoče naredbe, ki so Rimljanom spremenile življenje v pekel.
Vpliv komunistov je v Rimu posebno velik, posebno radi tega, ker Imajo večino v komisiji antlfašlstlčne čistke, ki je dodana vojaškemu guvernerju kot posvetovalni organ. One dajo tudi moštva za posebne formacije, ki so bile obrazovane po anglo-ame-rlkanskem pristanku radi bojevanja proti fašistom in nacionalsociaUstom. Pripadniki teh formacij — bolje nazvane »tolpe« — vdirajo v temi skupno s soldatesko iz vseh mogočih dežel, ki se mora bojevati »za demokratske svoboščine«, plena željni In pijani v hiše in tam ropajo in plenijo. Brezobzirno napadajo žene in dekleta, ki so Izročene brez vsakega varstva temu početju. Anglo-ameri-kanska vojaška policija ne podvzame nič, da bi tolovajem preprečila to rokodelstvo. Častnike vojaške policije. zanima samo to, piše florentlnskl časopis, namreč to, da bi »Sveto mesto člmpreje spremenili v brezno jastrebov In lavno hišo "
Zakrivili so smrt dečka
Lastno poročilo
Wa tragičen način je preminul ISletni Anton Kalser iz Oberzarza. S koso si je bil globoko urezal v stegno. Ker so bill bandltl razstrelili nek most, mu niso mogli preskrbeti pravočasno zdravniške pomoči. Poskušali so ga spraviti na vozu v Hišnem, a so se morali po tako zamujenih dragocenih urah vrniti zopet nazaj, tako da je pomilovanja vredni deček Izkrvavel In umrl.
Torel imajo nečloveški komunisti tudi te mlado življenje na vesti. Ta primer hkrati pokaže, da zadenejo akcije tolp samo prebivalstvo, za katero se po svoji trditvi boju-jejo.
Straa 3. — fttev. 54.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 12. julija 1944.
leiiislia ReirliSiiiarka iif noben iireilmel mednarodnega baralanja ( zrcalo čAsa )
Funk )e odgovoril Roesevelti - Svoboda nemške valute - Gospodarski red namesto valotarnega Imperializma
Berlin, II. julija. Reichswirtschaitsmtnixter in pr*d«ed«ik državne bmmke dr. Walter Funic is govoril goipodarsldm zsaastventkom in molam gocpodarsic« prak*« h Saicha ter z nami zvezanih in nam prijataliskilt drfav kakor tudi tx nevtralnega Inoxematva o angio-ameriških načrtili glede valute im temeljev l>odo£ega godapodarikega in valutar* nega reda. Ozadje s toliko potrato, vaemo in uhtevo po uveljavlJeBfu Ixvrienik razpravljanj o veljavi na sovražnikovi strani )e v tem, da bi svet dobil prepričanje, da smatrajo Angleži -in Amerikand zmago sad MclonalsocialiatiCn« NemMjo In njenimi za« vezniki kot nekaj absolutno gotovega, da fe tako rekod »zadnji čat«, jMviti me z mirnodobnimi smernicami. Izvajal je nadalje;
Z?.ka| pa ravno sedaj z valutarnimi naprti? Ker je anglo ameriškemu denarnemu mperializmu misel na denar in vladanje z denarjem najvišji življenjski zakon in в#ј-•išja državna pamet in ker si hočejo za čas niru zagotoviti s sedaj pripravljenimi konstrukcijami veljaven položaj moči, za kate-im streme z vojno. Pri tem so Angleži s :eynesovim načrtom, ki so ga Amerikanci e zavrgli, zaman poskušali rešiti svojo z žirom na visoko zadolžitev v Inozemstvu ivljenjskovažnđ pozicijo izvoza pred ame-' ikanskim ogražanjem. Pa še iz nekega 'etjega razloga smatrajo na sovražnikovi trani za potrebno, da se ravno v sedanjem -enutke razpravlja o problemih veljave, er si z rešitvijo, za katero streme, obetajo. - a bodo rešeni preteče socialne krize, kajti udi socialne probleme smatrajo tam preko dcljučno za probleme denarja in moči. Mi lahko opazujemo ta razpravljanja in azličnosti mnenj v nasprotnikovem taboru : nekim zadoščenjem in pomirjujočim ču-tvom nadmoči, ker je aacionalsocialistična lemčija zagotovila socialni mir in stabilizi-irala vrednost denarja z avtoriteto države, lela in gospodarskega reda, ker vemo. da je a dosego zdravih valutarnih odnošajev najprej treba ustvariti pametne gospodarske ede in ker nadalje vemo, da morajo spod-eteti poskusi na sovražnikovi strani, da bi ' zlato valuto kot najodločnejšim orodjem ali zopet oživeti nekoč tako visoko hva-sano avtomatično gospodarsko dogajanje. Mi n« bomo dopuščali, da bi kakšna l«o-emska vlada, ali bankirji Wall Streeta določati vrednost našega denarja, im ne bomo dopuščali, da bi ae nemške cene določal« na aorzi iita v Cikagu. Kdor določa vrednost denarja, določa tudi socialno vrednost na-rodal	^
Reichsminister Funk je rekel nadalje, da dobi denar svojo vrednost od avtoritete države in od dela njenega prebivalstva, zato kak konstruiran »svetovni denar« nikoli ne more biti pristen In kakšne »svetovna valuta« mora ostati utopija.
Ce danes Amerikanci propagirajo povrnitev v zlati valuti, ne pomen* to zlasti z ozi-rom na gospodujoče imetje zlata pri te) državi nič drugega, kakor postavitev dolarske veljave za svetovno veljavo in zahtevo po absolutnem gospodarstvu. To bi pa bila izpolnitev zadnjih vojnih ciljev ameriškega in dolarskega imperializma.
Reichsminister Funk se je nato bavll i vloffo Sovjetske zveze, ki fo ima te držav* v valutarnem načrtu sovražnih sil In rekel « tem: Cisto stvarno Je Sovjetska zveza pri konferenc! zainteresirana samo kot država z lastno proizvodnjo zlata, ki je v zadnjih letih prav znatno narasla in se baje približuje južnoamerikanskl proizvodnji. Ker je vrednost denarja v prvi vrsti zasigurana z njegovo monetarno uoorabo, stoji Sovjetska zveza na strani Zedtnjenlh držav, ki delajo na fo, da bi s pomočjo načrta o svetovni veljavi ohranili vrednost zlata in stabilizirali cene zlata. To ustreza Interesom Sovjetov tem bol), ko v lastni državi z ozirom na ob
ubožanje prebivalstva skoraj nimajo nobenih. možnosti, da bi uporabili zlato, ki ga hočejo izkoristiti v zunanji trgovini za iz' enačenje svoje potrebe glede uvoza. Dejstvo, da je v sovjetski zunanji trgovini težišče na strani uvoza, je hkrati tudi vzrok, zakaj stoji Sovjetska zveza izven anglosaksonskega spora, ki se bojuje za prevladovanje na sve-tvonih tržiščih.
Nemško stališče glede bodočega gospodarskega In valutaraega rede sem pa jaz v zadnjih letih že ponovno pojasnil. V razmerju z našimi partnerji stopi popolnoma v ozadje misel na konkurenco za mislifo kooperacije medsebojne dopolnitve in pomoči. Cilj, ki smo ga mi postavili, da se naj vse države v
Evropi popolnoma razvijajo in izčrpajo obstoječe možnosti proizvodnje, je hkrati edina pot, da se kontinent obvaruje pred stiskami , brezposelnosti. Nacionalsocialistična Nemčija je že opravila s problemom brezposelnosti.
Odločilna naloga po končanju te vojne bo na socialnem polju. Strašilo množične brezposelnosti, ki danes povzroča pri vseh povojnih načrtih drugim očitno največje skrbi im strah, se bo porazgubilo po načelih te metode, ki smo jih uporabili mi s prepričevalnim uspehom. Ce je na tak način povsod na svetu kot temelj bodoče gospodarske politike zagotovljena popolna zaposlitev med gospodarsko in socialno v enakem koraku korakajočimi narodi. Tudi ne bo nobenih gospodarskih kriz več, ker so take potem postale breztmiseln*.
Na naših načelih zgrajena nova ureditev nudi, tako je rekel Reichsminister dr. Funk ob koncu svojih izvajanj, vsem državam enake gospodarske prednosti in varuje suvere-niteto vsake posamezne države. Sedaj pa gre samo za to, da dosežemo veliki in skupni cilj: Zmago naših orožij.
Roo^ptell hofr zasnznUii nrvlralne narode
Povsod po svetu mreža oporišč - Gibraltar kot vzorec
Liiboiui. 11. julija. Amerikanski imperial! alizem odkriva vedno bolj jasno in brez le-potičenja resnične namene po Rooseveltu li-stemalsko pripravljene in razbrzdane vojne Zelo dobro nam to pojasni nek sedaj v demokratskem časopisu, ki je osebno zelo blizu Rooseveltu, »Chicago Sun« izišli članek, v kateremu se javno objavlja, da se bodo morale nevtralne driave odločiti v zelo resni zadevi.
Pri tem ne gre samo za to, da bi bile seda) stavljene pod gospodarski aH politični pritisk, da se s tem primorajo k omejitvi izvoza ali neprijaznemu delovanju nasproti Nemčiji, temveč »Chicago Sun« pove popolnoma jasno, da bosta tudi bodočnost nevtralnih driav prav tako kakor lastnih pomožnih narodov Washingtona in Moskve določile izključno Amerika in Sovjetska Rusija. Washington in Moskv^ nameravata, tako naglaia list, da bosta popolnoma svojevoljno pripravil* »Novi svetovni red«, to se pravi, ona nameravata porazdeliti svet т dva vplivna območja in države, ki so v tem vplivnem območju, brez obzira na to, ali gre za zaveznike, sovražne države aH nevtralce spraviti pod svoje prisilno go-spostvp.
»Chicago Sun« to popolnoma jasno pove z besedami; »Pri po nas izvedenem novem redu, ne bo nobena drtava dobila dovol|en|a, da bi stala ob strani In bila %m mehe « V t« namene propagira vlada Zedinjenlh levero-amerilMh držav tndi med mvo|lm lastnim prebivalstvom vedno bolf idejo o po vsem svetu razširjeni mreži zavezniških anglosak-sonsko-boijievlikih oporišč.
V »Journal American« razpravlja o tem problemu generalni major Borrows in pokaže še na dalekosežen načrt za obvladanje sveta po sistemu zavezniških oporišč. On opozarja, da so Zedinjene severoameriške države že vzele v najem od Britancev celo vrsto oporišč, ki zadostujejo, da se »zaščiti« atlantska obala zapadne poloble, in po istem vzorcu, tako je Izjavil, naj se potegne, po vseh svetovnih morjih razširjena mreža za-
ščitnih in utrdbenih naprav. Z očitnim cinizmom zahteva Barrows, naj se ta po Zedinjenlh severoameriških državah zasedena območja uradno ne anektirajo in' pridružijo Zedlnjenim državam, ker bi iz tega nastali preveliki stroški.
Posebno bogato s pojasnili je, da gerieral-ni major Barrows napove, da dosedanja oporišča Zedinjenlh severoameriških držav in zaveznikov ne zadostujejo, in bi se morale še v vseh drugih delih sveta zgraditi mnoge sllčne utrdbe in zračna oporišča. Kot zgled za nameravana oporišča navaja generalni major Zedin'enih severoameriških držav Gibraltar. Ce bi naj bil svetovni mir, kakor si ga predstavlja Washington uspešno zavarovan, bi bilo potrebnih na primer 50 nadaljnjih »Gibraltarjev«, od katerih bi znaten del brezpogojno moral biti samo v ameriški posesti. Anglija, tako dodaje amerikanski general, kaže samo pri odstopitvi svojih oporišč na Zedinjene »everoameriške države pot, ki naj bi Jo v bodoče hodili tudi drugI narodi. Vsem narodom, tako zaključuje z očitno grožnjo, se samo lahko svetuje, naj sledijo pametnemu britanskemu zgledu.
▼ Crtiii bodo letos močno razširili bombažne nasade, da bi se v nekaj letih dosegel pridelek, kakršen je bil leta 1937. Takrat ЖО obsegal! bomba^hi! natadi 60 000 he, do leta 1942. pa so se skrčili na 9000 ha. Lanski načrt povečanja bombažnega pridelka Je predvideval razširitev nasadov na 40.000 ha. Ko bodo nasadi razširjeni na 60.600 ha, bo dosežen povprečni predvojni letni pridelek 15.000 ton, ki popolnoma zadostuje za preskrbo dežele. Po vojni bo Grčija spet važen pridelovalec bombaža.
Ped eJHnkom (apensk* olemzlve je severnoameriško zračno orožje na Kitajskem že začelo poruševatl svoje letališke baze v provincah Hunan, Klangsl In Fuklen. Cel6 v Kvalllngu, kjer je bilo nastanjeno eno izmed glavnih oporišč severnoameriškega zračnega 'orožja. ži» opravljalo oosprevljalna dela.
V	kttdik obrambnih bojih zadnj### tedna v.obrežnem odseku n« Zapadvi se je, kakor Je stalo v poročilu oborožene sile z dne 9. julija, odlično skazala pehotna divizija z nemškim okvirnim osebjem, ki obstal* večinoma iz turkestanskih prostovoljcev.
Zrn odločne pomoč nemških išat pri rešilnih in čistilnih delih v glavnem mestu Nor-mandl)e, Eouenu jim je bila od strani francoskih oblasti Izrečena posebna zahvala.
V	Zgornji zbornici je britanski minister zaf obnovo. Lord Woolton, kakor poroča Reu-ter, priznal, da je brezposelnost v tem stoletju DAjvečji problem industrije. Wooiton ^ rekel: »Nekatere avtoritarne države so pa že dalekosežno rešile ta problem.«
Slaba Icakovoct dotedanjih pomožnih dobav Zedinjenlh severoameriških držav т Severni^ Afriki in Južni Italiji Je izzvala velik* ogorčenost pri ondotaem prebivalstvu, kakor se to vidi iz nekega poročila »New#-Chronicler Kot tdileko so nudili' eamo predelane cunje.
Britanski veleposlanik v Washingtonn. lord Halifax je bil radi poročanja klican т London. V angleških diplomatskih krogft so mnenja, naj Halifax pripravi nov sestanek med Rooseveltom in Churchillom in sicer tokrat na angleških tleh.
Z bojnimi sredstvi vojne mornartee и bill po poročilu oborožene 9ile z dne 7. Julija na morskem področju invazijske fronte znova potc^ljeni ena križarka, trije rušilci In šeet natovorjenih prevoznih ladij z 32.000 brt. Severno od zaliva Seine so zaščitna vozila r noči na 7. julij potopila en britanski topniški brzl čoln in poškodovala več drugih.
'V francoskem prostoru je bilo 6. julija xo-pet T boju ugonobljenih 157 teroristov In britanska sabotažna krdela, ki so odskoftlla s padalom. Nad mostiščem in nad zasedenimi zapadnlml ozemlji je bile ta dan ibitlh M sovražnih letal.
2e 40 let obratujejo v Grčiji številni obrati, ki, prav dobro predelujejo in pripravljajo čreva, da jih potem tovarne mesnih izdelkov uporabljajo pri klobasah in salamah, ali pa da se iz njih Izdelujejo strune. Grško predelovanje govejih, ovčjih in svinjskih črev je v Evropi še vedno najboljše. Creva so bila pred vojno tudi važno Izvozne blage. Od letne proizvodnje je ostale za domačo potrošnjo kakih 5 odstotkov. Od Izvoza je prevzemala NemčUa okrog 70%, ' Švedska 26'o, ostanek pa Švica, Danska in Madžarska. V zadnjem predvojnem letu je prevzela Nemčija za 774.000 mark 20 ton govejih, 45 ton ovčjih In 1 in pol tone svinjskih črev. L. 1939. je bil ves izvoz črev Iz Grčije vreden 46.7 milijona drahem.
Pri hrvatskem kmetijskem minlstntvn se je ustanovil zavod za gojitev čeipelj. Zavod se bo bavil tudi z vsemi vprašanji, ki se tičejo pridelovanja češpelj.
Vojni dolgovi Anglije v inozemstvu sne-ša)o danes že tri milijarde funtšterlingov, je
Brlten-Woeds, v četrtek predstavnikom tiska.
V	zvezi z gledališkim binfom, ki ga je etar-tal Roosevelt s svojim »zakonom o neodvia-nost Filipinov«, je izjavil predsednik Filipinov dr. Larrel; »Filipinski narod nima nobenega opravka z zakoni, ki so jih Izdale Zedinjene države. Filipini so Izrekli svojo samostojnost že sami od sebe. Brezplodno je od Zedinjenlh držav, da hočejo slepiti filipinski narod.
Verl«» mnd Druek: NS.-OatiTerlae end Dnicktr«! Xftrnteo GmbH. Klavcnturt — VtrlamMtar: Dr. шв|1 HtiUan. — HmiDtMhriftWter; Kriedrleb
prebkaiUL
' DVORNEGA SVETNIKA FINDVOGLA
Kriminalna novela Soisal Fran z Helnrich
»Kaj pa je, Peplt« In sedaj ^nu je šepavec izročil svoje pismo. Napeto je čakal, kaj bo k temu porekel njegov bivši poročnik Toda ta nI rekel ničesar. Samo petljo svojega smokinga je zopet razvozljal In rekel: »Aha!«
Očitno se mu pismo, ki ga Je bil prejel, nI posebno dopadlo. Zares. Gerlander nI bil samo presenečen, ampak skoraj razburjen. Najraje bi bil rekel: »Kako pa je vendar to mogoče? Toda prisilil se je, da je bil miren in vprašal šepavca, kako je prišel do pisma. Pri tem ga je zelo natančno gledal In sicer s pogledom, v katerem je bilo tudi nekaj nezaupanja.
»Kaj si nama pa tu zagodel, ti idiot?« je vprašal. Takoj pa, ko je Hinlrlnger pokaral pismo, ki ga je bil sam prejel In povrh Se sto kron, je bil Gerlander v tem eziru pomirjen. Lepo počasi si j* slekel srajco za smoking, fl oblekel svojo vsakdanjo obleko in pri tem žvižgal predse. Samo Iz tega, da je večkrat, kakor Je bilo potrebno, itresel pepel s cigarete, je Hinlrlnger lahko spoznal, da je bil njegov poročnik razburjen. Naposled je Gerlander pismo še enkrat vzel v roke In ga bral. Bilo je prav za prav zelo gosposko v obliki In začelo z nagovorom »Zelo spoštovani gosoodl« V bistvu pa ni vsebovalo nič drugega, kakor povabilo na rendezvous, pač pa na nenavadnem kraju Namreč v kanalu, kajti naveden Je bil tako svanl zvezdnati vhod pri Romarskem moetn in zloglaena »Prehodna soba«, kjer »o •• na-vadoo arečavall »teikl« podzemlja.
Ko Je potem šepavec pregledoval pltme, je skomlzgnll. »Neprlletno okoHe«, le reke' In nhrar Ч* mu U' •»"'r. тгр'"'! n*to n* If menil: »Bomo že ODievlllf« »Je že dobro. Pe pi«, je rekel Gerlander, potem pa nekam ostro nadaljeval: »Ti nikakor ne boš šel tjal« Nato M I# шејак »Saj Imam i« вам. Kupiva
si še četrt.« In nato sta šla na četrt vina in stala zopet skupaj zunaj Am GUrtel v neki vi-naml, kjer mora človek stati pred visokimi sodi, In počasi požirala. Razgovori, ki sta jih imela so se le težavno razvijali. Naenkrat je Hinlrlnger pokašljal, »Kaj pa Ce bi vendar le šel tja?« Toda videti je bilo, da tega ni rekel s prav veselim srcem.«
Gerlander pa je šel sam k Romarskemu mostu. Prej pa si je še enkrat natančno prebral navodila. Aha — najprej pe poliastih stopnicah navzdol, potem 200 metrov na levo do plezalne lestvice, ki je povedla do »prehodne sobe«. Gerlander se je režal. Zvito so to napravili. TI bi me lahko pestrelill. preden jih sploh zagledam. Toda na to je pomislil na vljudni ton vabila In potem še na nekaj. Namreč »Findveglu bom pokazal, da ni vsevedenl«
In potem je bil na cilju. Sel je navzdol, sto« pal dve ste metrov navzdol in si potem pripravil lestve. Storil je to zelo pečat! In zelo previdno, kajti vqdel le natanko, da je bila zelo priljubljena metoda, podrezati plezalne lestve. Takrat ae t^amreč lepo čudovito človek skotall ritensko In je lahko vesel, če si ne zlomi tilnika. V resnici so zadnji klini popustili. Gerlander se je pustil past! in je stal. Toda tukaj ga je zdramil čuden strah. Nek oljnat glas je rekel: »Izvolite stopiti bliže, gospodi« Gerlander je bil pričakoval popolnoma drug glas.
Od začudenja bi bil kmalu zazijal, ko je videl v neki dolblnl stati sklopni atol In sklopno mizo. Na mizi Je gorela prav priletno petrolejka. In s stola je vstal debel go spod s prijetno smehljajočim se obrazom In s kratko črno asirsko brado in ponovil svoje povabilo: »Izvolite stopiti bliže, gospodi« In nato je slišal nečuveno ugodno ponudbo. Ponudbo, ki bi ga bil* xa pet let napravila popolnoma neodviinega. Petdeaettlaoč kron je ponudil gospod direktor Spitz. »NI vam treba drugače ničesar storiti, gospod Пег 'ind<>r kakor molčutl 'n spHmtt članek CU nek. v katerem prekličelr točno vse tisto, nm kar sle v prvem namignili.
Gerlander se je smehljal. »Ljubi prijatelj«, Ц rekel, aplts. ali kakor v«m )• to ta*, fe.
nudba pride prepozno. Kakor vam |e že znano — In to veste gotovo po možu z rumenimi rokavicami, — )• vsa stvar že pri policiji.«
Gospod Spitz J* odmahnil. »VI ste čudne naivni. S pomočjo tiska se ]• potlačil ž* marsikak popolnoma drugačen postopek.«
Tu pa Je Gerlanderja na žalost popolnoma prevzel njegov temperament. Dvignil Je roke — in petem Je naenkrat klecnll. Zavrtel se Je ie, kakor vijak okrog sebe, zaslišal Iz daljine debel glas; »Za božje volje saj sem vam vendar rekel, ne ubitll« In potem — skoraj bi ga bil drug glas zopet zdramil k zavesti — same nekaj oesed; »Izvolite držati Jezik za zobmll« Bil Je le glas, hladen hi lahne lAslJaJeč. »Kje neki sem ga že slišal*« 1# mislil Gerlander, nato Je zgubil zavest.
Flnerl s« ni male prestrašila. Tu pred njo mož, mal, šepajoč z bodljlkast ' vlml kocinami v obrazu. Jo stresel za ra In rjovel: »Kje Je dvomi svetnik?«
Najprej Je mislila, da Ima pred neža. In rekla Je same) sebi da mora biti čle-vek z blaznežem prijazen, d« 9»
tem ozlru Je pač hvala bogu Imela dobre živce in hladno kri po sve ena papwu. Za e Je pozvala moža. na) vstopi In rekle: »Veste kaj, kadite eno cigareto^
V tem primeru p» t«	metoda
popolnoma odpovedala. Mali mož J* nasprot-no vrgel člk, ki ga Je Imel v ustih, na tla In rlovel potem — poznalo se mu je, da Je kričal od samega strahu: »Povejte mu Gerlan-
''"seda) Je bila Flnerl na vrsH, da klecne Tresle se Je na celem telesu in vlekla Aa-lega moža v sobo. Ta na]ore| nI mogel reči ničesar drugega: »Jaz sem lepavec, nočem biti kriv, če ga podrejo. Kje Je -dvorni »vet-nikt* ^
Ravnokar Je predaval gospod dvernl svetnik Pindvooel gospodu ar. Tunitelnu o ,V0|I »lavni terorl)! »Le nllcarle se v čem ■prenea'ltl qospod kolega. Da, ničesar pre-naglltll Vaša neumnost od današnjega popoldneva nam lahko prevrže vse zadevo ...«
IB tU le obtičal iredl atavka. Kajti edprla
so se vrata In nenapovedana le privihrala v sobo ženska. In ta ženska )e bila njegova Flnerl. Za božjo voljo, kakšna )» bila na oči. Klobuk s* U bil premaknil, nobenega šala ni imela, dasi Je bila zima. In predvsem: drznila se Je, priti v pisarno. Dvomi svetnik je pokašljal In rekel dr. Tunsteinu: »Oprostite gospod kolagal« Preden je pa Jie ta mogel oditi, je že objela Flnerl očeta in ihtelai »Gerlander, Gerlander .. « »Zelo mučno, zelo mučnol« je rekel dvorni svetnik in doživel potem prvikrat, da mu Je njegovo pridna, ubogljivo dekle zabrusilo v obraz besede, ki si jih ne bi upal Izgovoriti niti kak tujec. Vpila je namreč: »Ti surovežl« In tu ae |e moral dvorni svetnik smejati. In t tem »me-hom je rešil situacijo Dve minuti pozneje je sedel šepavec v soVit dvoniecra svetnika, dobil cigareto, ki si Jo je smel prižgati, in začel ^ '7®., pripovedovati: Bila dolga pripo-vest. ki se Je začela s tem, da mu je bil nekoč nek fini gospod izročil pismo. In ki se Je končala s tem, da se je Erik Gsrlander »pustil v kanal. »Nisem mogel orl'i ;: ..e, moral sem se вг«|е ntr*«" ""leduha, pa sem misli), da ste že v stanovanju.«
Dvorni svetnik nI rekel druaaga kakor pro-U Finerl: »Poj'*! dimov, na bc ae nič zgodilo.« In k šepavcut »Lahko greste, ne bom zaprl.« Čudno Je bilo pri tem, da )* bU« nerl v resnici popolnoma mirna, ko U I* to rekel. Zadržala Je v =16 protojo«
naglo, papal«, ki JI je bila na @la. Tudi lepavec seje bm besede priklonil. In sedaj, ko je bfl i dr. Ти.ЛеШот sam — kajti ta je bil ostal kakor vkopan — J, dvornega svetnika Findvogla naenkrat prijela naglica. Smuknil I* јТ	vrgel pomemben pogled na dr. Tum« stalna In rekel I »Ljubi dane# pa bo< do šle zglajene crube vaših nla . Gremo т k*< nal.« In dve minuti pozna]« |e drvel роМоф skl voz »a moštvo proti zvezdnemu Tftop« v Rommriki ulici Po^'rmli »o suvp4 '•rui dru-neaa: »To oa že " -''al rameni, Findvogel ae pelje osebno!« In stavili so na to. da mora biti to velika zadeva. Toda bili ao ▼ zmoC
Mttwoch, 13. JuU 1944.
KA«A WANS KM BOX*
Scite S. — Nr. 51.
Welle ianalischen Widerstands
Im Urleil des Auslondes: die kfimpferische Leistnng der deuischen Truppen on alien Fronten iit boispiellos
Klagcnrnrt, 11. ЈиИ. Di» nn|ch(are Rin|«a an samtlidMn eeropaitdm Fronten, dw w*d*r Atem-ptascn nodi Ennpannonfen kennt, wirft In dlwam weh)|c8chi<fatlicii«n Tajen nine Schatue fiber allt Kontinente- Die KampFmeldunjen aui dctn Oaten, aus Italieit oder ans dem normanniiden BrGcken-kopf fordern Inabeeondere топ una Deutadien tin# Diwiplin and einea Opferwillen de» Geiatea, »ie ale troti alien Belastnnnen der letztea Jahre nle uns rerlaagt warden. Dean allea, waa biaher gewesen lat, TerblaBt vor dicsen dramatladten HobcptiaktM des Kriegaa, di« mit (ewaltijceo Strldien den End-kampf abzeidincn.
ТгемЛет kiJnnen wir hem« mit rnhl|«r G*#i6h*i( behaapten. daR iks dcuttche Volk tu der letžten jroBen Ent^chcidunj eufs oeu« elne «о1и Bfwilh-rungsprobe seines Glaubens an den Sieg tbleft, d«# ee eich unbeirrbat alks- Ansttirmi »rwchrt. die sidi gcjen di« Kraft des Herzen« od«r der Nerven rlditen. Wenn die feindliche Prewe wider Willen dem bohen Widerstendsjjeist nnserer Armeen hitchetef Lob иИеп muS. so nchmcn wir dae ftla^sen bin, jenngtneod »ber wirkt die Einsldit neutraUr Stimmen, deree Klarheit dc* Urteile iiber die wichtigen militarischen Bnd operativen Entscbeidunjea *n den ettropSi«chcn fronten iiberraschen mu6.
D«f bekannte tpinische Milititrkritiker Azn«r schreibt in der Madrider Zeltunf „Arriba" tmter dem Titel „Elne Welle den Fanatismus von Italien bi* Wiina", daS noch wichtiger alg da« Auftreten der neucn dentschen Waffe „V 1" ftir den objektiven Beobachter der Krie^slaje die Tatsacfae *ei, daft eich Deutschland geradezu elne Welle des Fanatlinus bcmXAllgt babe. Oeutschland besltze Million en Ton Soldatcn und Millioncn von Arbeitcrn, eine nmfan|-reiche Riistung von iibertagcnder Uwalitat und eine Industrie, die trotz alien Bonibenangriffen das Heer eusreichcnd versorge. Heimatorganisationen meUter-tcn vorziiglich die Probleme der Erniihrunj und eeien ^on eiserner Disziplin bcscsscn. Nachrlchtcn zufolfe. die ihm, Aznar, aus vielcrlel Quellen zur Vcrftlgunj stiinden, viirdcn die bercit« frliher festzastellendefl Leistungen Deutschlands In der letzten Zeit noch tr-heblich iibertroffcn. Man kSnne sagcn, daS die Hef-tigkeit dcs fanatischen Siegcswillens In Dentschland, so wis der Fiibrer und seine Mitarbeiter selt Jahr und Tag predigttQ. in den letzten Wochen alles bisber Dagewesene iibertroffen babe. Aznar fiibrt als Bel-epicl fiir seine Festsfellung die Aussagen nordaffleri-kanlsdier und eogiirdier Korreopondenten aoi deti hiuptquartleren der General* Dempsey tind Bradley la d«T Noritiandle in. die nlAt omhltt квппеп, dtt deutsehen Abwehr und dm deutscheii Angrlff Im ncrmanlflchen Brllckcnkopf hochsles Lob *e мПеп. Voller Bewundcrimj! zShIt Aznar die dcntschen ml-lilHrlschen Lelsfunjtn auf. Schwere Schladit^m 1* Italien und In der Nermandle, Kiiwpf# jegte Banaeii auf dem Balkan und |Л«еге KHmpfe '■ ''*7' "' Tic<lge Abwehr*chl*chtpn Im O^ten und ernonte Alarmbcrcltscliaft In Norwefen, tm Mlttelmcer und
im Baltikom. „Es jehSrt wirkllA", to ichreibt Aznsr, „die топ Hifl« jeforderte ungeheur« Ner-venkraft dazn, nm dl«« RlcsenkSrapfe zw fiihren."
Vollcr Bcrundcrnn; bcspridit Azov echllcSIIcfa die KWmpfe nm Caen, wo die Anglo-Amcrikanef znr vietter frog en Schladit anjetretm sltid, ohne daS die bishtrigCD tchon irjcndwelche nenncnswerten Erfoige fiir sie gebracht batten. Er stellt feraer fest. daB im Osten bieher echon eine Frontverkiirzung von 1000 Kilometer erreicht wardc. von velcber er glaubt, daB eie auf eine Gesamtfrontlilnge von 700 km gebradit werdcn konne. Mit jeder »eitcren Verkiirzun; der Front. erklXrt Aznar. werde abcr dtt Widerstaod konzentrierter und die ffiittelbare Niitie der eigenen Grenzen steijere den fanatischen Wider:tand der deutschcn Truppen. Alle dies« Umstande bezeichncte Aznar tit potitlve Vorteile ftlr Dentadikind. die
«»ine» Gcjncrn wedcr »nf verkehrs- noch emShrnnje-шав1|»1г Gebict zur V«tfijjung standen.
In einer Bctraditunjr-zn der milltariscfien La;e tuf dem Sstlfdien Kriegsschauptatz stcllt der militarische Mitarbeiter der „Suisse" fest, dafi die dcutsche Flihrunf angetichts der zahtcnmiteigea und materiel-len Oberlejenhcit der Sowfets vor geradezu iibermenschliche Aufgaben gcstellt sei. Trotz alien Schwierigkeltcn so fahif der Mitarbeiter fort, sei Ictzt deutlicli ersiclitlich. daB die Opcra-tionen der deutsdien Агшее im Osten noch immer nach eincm vorgefai^ten Plan verlaufen. Im Gcgen-«atz lum ietzten Jahre mii»»e *ogar festgestellt werdcn, daB die Abietzbewcgungen der deutschen Truppen vor der boladiewittitchcn Ubermadit «lch plan-maBigef und unter wesentiich geringeren Opfern voil-zogcn hiitten, al« wahrend der achweren Kampfe de# Ietzten Jahre«, Immer wieder lei u der deutachfB EiihruDg biaher gelungen, auBerordentlidi gcfahrlichen strategischcn Fallen, die die Bolschewiaten dem dcut-schee Heer atellen, zu entgehen.
Weno es »ud keine Stimmen In der Welt gSbe. die die Wehrhaftigkeit nnseres Kampfes in eolcher Form anerkennen wiirden. eo wliBten wir doch. daS wir nnsere Starke trnd begriindete H(>ffnung enf Tat-sacheg etiifžen konnen, die erst in der Auswirkung sind. auf ganze Triimpfe. die wir noch In der Hand halten und urn die nns efnmal die Welt bewundem wird. Sclbst wenn wir nichtsahncnd waren wiirden wir nns «n das einfache Glaubensbekenntnis des Fiihrers halten. „deB wir diese Zeit bcstehen und am End* dea Kriex gewlnneo"
„v Г hat die Plutokraten Liigen gestraft
Massenangriffe gegen vennutete Startbasen — Leben in London unertr&glich
Mord anf Belehl Englands
p»rli, II. Juli. Die fr*n7.6sisth«	be-
sidi »udi weiterhin in Mhr sitrkcm M«B» irtlt dtr Ermofdunjj del (rinzttsijditn Inform*-tioniminiiteri Htn'iot, dl* ohne Zwaiftl euf dtft brltltchtn Secret Service turildtzufuhren ist.
Al; einen sdil.tnenden Reweii d*f(if, Henriot *uf Refehl *on London ermordet ■"urde, lieht m*n In Perli die T»tj*«h« diS d«r Kundfunksender London bereiti Hne h»lbe Stundi nech der BegehunR de§ Verbrechens, und 2w*r um 6,30 Uhr тогцЈпЈ dit Nsdiricht von dtr Ermordunu Henriot« briAt«, w'ihrend die T*t iclbst gegen < Uhf morgen« rerilbt wurde> Die Mttfdef haben tiso sofoft n«ch Durdifahninu i^rei Auftrages *n ihre Eefthltitell« In London den Volltu* d«' T»t femeidet.
Stockholm, 11. Juli (Eigcnbericht). D»fi entge-gen Churchill* Dtrftellungcn di« Abwehr-xnstrengungen gegen „V 1" Auima6e engenom-men heben, die sehr wjhl eine Ablenkung von anderen Operation*« bedeuten mdgen, geht aui nemralen Meldungen hervor, wonaA d«r Bomber-einsatz gegeo die verhaiJten „militSfiiAen Objekte im Calaij-Gebiet" am Donnerstag allet bis-her Erlebte iiberjtiegen habe. Unjefiihr loeo Bomber imd Jiiger seien, »usamrnen mit weite-ren englisdi-amerikan'sdien VeAinden, 10 der Nadu gegen die „Robotbaien" vorgeichlAt Wor-đen. Dieie aeien jedoch offcnbar мНг zahlreich und нНг verttrcut und auHerdem enorm г»гк veneidigt *on moderniter Flak. Offiti»Ile Londoner Meldungen spredien von Forteetiun^ der Non-stop-Offensive cnglijdier und amenkani-schcr Bomberflotten gegen Nordfrankreich, „A»»oci«ted Pree** meldet, daS die amerikaniidien Bombergesdiwader uber den Kanal deutsdi« „V i" uberquerten, die in entgegengesetxten. Kun gegen England brauiten.
Mllltarbunker jctzt fiir das Publikum
Die Churdiill-Berichtemattung тог dem Unter-hauj, von ihm selber „brutal freimUtig" betittk, hat nach dem devoten Zeugnis der Londoner Prewe „dl« Luft gereinigt" — auf jedcn Fall nicht ton den „V 1" —I Bejser «)i die Rede scheint die lofort nodi in der Ntcht von dem Innenminiiter angeordnet« beziehungiwei«e an-gekUndtgte Offnung einer Reihe beionderi tief-(iegender Untergrundbahnic^uttrilume gewirkt zu haben, die biiher fiir militilriKhe Stiibe und BahGrden reserviert warcn. Da dleSe zum Teil aus London wegverlegt sind, hat man dem Driinsen der Bcvfllkerung nachgegeben. Die in den StraSen stehenden kleinen BadtsteinsdiutzrKume erwiesen »Idi ia als vollkommen unzulXnglich, und dieser Umitand hit nad) allgemciner Aniidit eine grolia Zahl von Todesopfern hervorgerufen.
Angst vor der dcutschen Technik
Einen neucn Bcweit fur die NirvOiltlit, die at dem Einsatz dfr deutsdten Gehelmwaff« Im anglo-amerikanitdaen Lager herrsdit, bildet wohl
Or. |<, J litiUit*
Deutsch furForlgeschrlHena
3U. Stiuidt!
Uootli« und Uic 8lud«M>t4*ii Oo«th« uphrt« elnw Тацв« nech einer iftn-ж#г*А Wandtrunf in einem btkennien wirt-hdue Hn und DMtelltt alch eln gut« FlMch-chen Wein, (l#n «r mU WwMier veiiniecht».
An einem kltinen NtbenUaoh« ввКеп •inlK# ■tudentrn, at# ilch Ub«r den Herrn luetlt Ml nohten, EIntr von Ihntn fraftc Itan spot* tiiwh: »Warum vcrdUnnen №• ao «in •die* OMrKnk mit W&fM*r?« Ootth« #iitg##n*t«
Ihm eohr Bchlagfertlg:
^Meer aliein m#cht atunuii,
PRB	Im Tflch« dt« rieehi.
Weia tlliin maoht dumm,
Uae beweieen die Herren ит Tieche. t
Und da Ich kcinoA von beiden will Kiln,
Trlnk' IpH WsMsr vermlicht mit W»ln!>
Wanderunf, die — potovanja •Inkehten — eavitl varmlachen — pomeiati
Nebentwch, đer — aoaateja mlu
«cb luatlg »•'Леп ~ iu>r6«v«ti a# , kom
■p»ttlach — wemahl:^
v*tdUnn*n — ra:red«U »Im »dlc« Oetrltnk — žlahtna pi,lač&
»ntRfgnon — odvtimi, odgovoriti 'chlmyfrrllK ' odrcMV Wfiiipn — doknr.fltl
Teich, dar — ribnik
10 WttrtM-, dM #1 Ran*, der — čin, atofB)#* tfitft, N4 тшаЛџ ^ Mrak, lalUT маоћ — MtM, uran rMchaln — #um*M Mattetl ГПИРП brunptl, dlv.lntl iMie!»n maiiHtl. hrlll raaleran — raelratl. brltl Raaae, dta — raaa, ражпа, plaiM
K Mmtam м	•dpeUtt M
10. Rot, dtr »bor *v*tovale*v, »v4t, eveto-valM, #v*tmik
und nun die	dazu:
1. Wir iiabM fur h«ut« ibmd •In« Liof« Im ei»t»n Rwi» — Mi Imamo drtvl loio v prvi vrati,	•
Diese Butter achmeckt echon ran&lg. —■ Presno maelo ima že žaltav okus.
S. Bitte werfen Sle reach elnw ВИск ie die#*# Buch. — Proaim, umo porlefte v to knjljo.
4.	Wae ra#ch*lt Im etroh? — Kaj »цш( y eiaml ?
5.	Das Auto raste durch die StraAen. — Avto je divjal po oeetah.
#, Dieser junge Mann 1st rasend verllebt. — Mladi mož je blazno zaljubljen.
7. Ich grehe zum Frlscur, um mlch rasieren TM lawen. — Grem k brivcu, da me obrije.
I. Dlemer Hund hat elne merkwurdlfe Rae«e. — Ta peg pripada k nenavadnemu plamenu.
9. W«r rut«t, d«r roetet. — Kdor poAva. rjavi.
10, Geben SI« mir bltt« einee lUt. — Svetujte ml. Dajte m4 n«ki av&t.
nDer Weg bis Tokio noA sehr laniT
Madrid, 11. Jul!. An die p^nsfinlettRchen Er-kUrunjcn RooKVfltj ilb«r den Verltuf del Krlcjjc.t In China knllpft der New-Yorker Korr«-spondcnt der Agcntur PFE »n. Die Worte Roose velt.s habcn In der nordamcrikanischcn Offcnt-Itchkcit Unruhc hervorgerufen, ichreibt Luclentes. Die New-Yorker Zeltung „Journd American" h«lte СД fiir auegesdiloseen, daB slch die Si-^tlon ii ChlM Im dan aiidiaten Monaten кбпое. Die TnuuporucbwterifiMltco fMlangkalgdieks Mien lu groB. Audi die T.'* *'*•'''""""5! der BlrmtttrtBe wtirde an dei '.ase nichf* andcrn herlditei dc v«I.t""u	Auch die Ubrigcn Biiiticr Ne«
TOtks bri^ten zum Ausdruck, daB der Weg bie
121 "2u ^	nad koeupielig
MB MUOla
die Prophczciung, die eln USA-Journaliit im nordamerikanisdicn Rundfunk ausjprach. Er fiihrte aus, dal? es absolut nidic eusgcsdilosscn sei, dafi neue deutsche Gehemiwaffen euch gegen New York und gegen die USA-Ostkuste einge-setzt wdrden. Er warne, so erkliirte er, die USA-BerSIkerung davor, sidi in dieser Hinsidit irgend-weldien leichtfertigen lllusionen hlnzugeben. Die deutsAe Technik habe wahrend dicw; Krle^ei sdion so groUe Oberrasrhungen gebracht, da(5 man gut daran tiitc, such einen direkten Angriff gegen die USA in Redinun? zu stellen.
Ein n«mn*errflttenđee Dasein
Au&er rem militirudien VIeldunt«n «r#dieinen in dm Londoner Ttgeiieitungen r»»t nur nod)
Beridite, die 'n irgendeinem Zusammenhang mit der neucn deutschen Waffe stehen. Auch die Zu-lcfirift«nH>«lt«n der Blatter ttehen im Zeidien der „V i''. So sdireibt belspielsweise eine Frau aui Siidengland in „News Chronicle": „Bitt* ver-ichont uns mit dem ewtgen Alarm. Un, nervosen Hausfriuen kommr eine F.rt'twarnung «ls eine groKe Erlosung nach deni m-rvenzerruttenden itindigen Hinhoreft, wcnn gekocht wird, urn nur j* nicht den riditigen Augenblick zu verpasicn, in dcm G»s utvd Wasser abgedreht werden muiien." Eine »ndere Frau ichreibt: „Wiihrend Augen und Ohren ununtcrbrochen gegen den Himmel geridi-tn lind, mi>Men wir unsere HtuMrboiten verrich-t*n und untcre Kinder in onmittelberer Nih« der Luftsdiutzkeller halten. Diciei ewige Aufpassen und Hinhdrtn lit hodiit itrmiirbend." In einer Zuschrift aus eiiKr Ortsdiah an der englischen SUdkGjte hei(5t ei! „N«ch all den praktitdien Er-fihrungen, die idi mtt der n«uen Waffe madite, bin ich nicht mchr neugierig, um genau zu er-f*hr«n, wi* viele Verluite wir durch lie erleiden.*
iijetzt zahlen die Deutschcn zurflck"
Untcr der Oberichrift „Bomben und BaijieJ" Jchrcibt „News Leader", die englischen Soziali-*^n hiitten leinerzcii gegen die inglo-«merikani-lAen Terrorangriffe jur deutsdie Stadte, gegen O'e 2erst8rung Von Wohnungcn, d.is furditbar« Sengen und Brennen, die Vcr^fUmmelungen ^utschsr Manner, Fr*uen und Kinder protestiert Der Hauptsdiriftleicer des „New Leader" habe *'Knrend der sdilimmsten Zeiten die<er Terror-angriffe einmal versucht, einen Proteit in eine britische Tagesr.rtung <u brln^en. Aber keine Zei-tung, nicht einmal die Organe der englischen So* tialiiten hXtten dieien verbffentlidit. Jetzt ab«r zahlten die Deuti;d)en den F.nglandern das heim, ^*1	ihn«n danvali xugofiigt.
Qeneralfeldmarsdiall von Eluge Ubernlmint Oberbefchl im Westen
'Bhr«rhtuptquartler, 11. Jul). An Stell« dts gesund* licitllch behindertcn Gencralfcldraarschalls von Rund-hat Ganeralfaldmarachall von Klw%«, den Ober> bafehl im Wcattn Obirnommcn.
Der Fiihrer hat In elntm htrallch gahallencn Handadircibtn dam In den ichwlcrigsten Lt|cn hoch-bawlhrttn Paldmaradiall Ton Rundatadt aclnan ba« aondtrtn Dank ausgeaprodirn und seine Verwendunf 'fif Sonderaufjtahen In Auwldit jenommen.
SdiwatzcT hintcr den WelikuHsscn
Es 1st eine alte Eigcnart englischer Lords, dummdieist die Ideaie von gestern mit den Idealen von heate zn vennischen. Sie pflegen so zu tun, als batten sie personlich auf den Nabel der Welt geschaut, uni dann zn verkiinden, dafi alle Ndte eigentlich ganz einfach zn regein sfnd. Besftzt ein Lord auBer der Fahigkeit, die Ideen wie Welfikohl timzariihren, audi nodi die Gabe, wie ein Sonntagsprediger zu reden, dann ist er zum AuSenminister und zum Botsdiafter Seiner Majestat berufen. Lord Halifax und Sir Samuel Koare sind typisdi dafur. Der letztere hat dies wiedenim in einer Rede be wie sen, die er vor der britischen Handelskanrmer in Barcelona h ielt und sidi dutdi ein geradezu tappisches Bemiihen auszeichnete, hinter dem Geist der Ze't herzurenoen, aber so zu tun, als habe England die Fiibrung.
Der gut« Sir Samuel, der sdion als Au&eit-minister nidit vlel taugte und in Madrid ale .Botsdiafter etlidie Male eine komisdie Fi^nir gcmadit hat, teilte der aufbordienden Welt mit, daB die Massenarbeitelosigkeit das sdilimmste aller Obe I sei und daft man sie bekampfen mils.ve. Wie idyllisdi, wenn ein alter Herr nadi zwanzijt Jahren plotzlidi erwadit und zu merken anfangt, worum es geht... Seine Exzellenz be-daoerten. daft die Menschheit zu lange an ge-wisse unabanderlidie wirtschaftHdie Gesetze ge-glaubt habe. Dadurdi ware es lelder dazu ge-kommen, daS die Revolutionire behaupten. man musse das Privatkapital zerstoren, um d* Massenarbeitslosigkeit zu verhindem. Ob das richtig eei, konne er nidit beurteilen, aber eidier miisse irgend etwas gesdiehen.
Es 1st immer bedriidtend. einem Mann zuzn-hSren, der die Ding«, von denen er spridit, hodi« s ten s halb verstcht, DaB man zu lange an idiein-bar unabanderlidie Wirtschaftsgesetze geglaubt hat, en die llberallstlsdien, 1st Englands Sdiuld. DaB dieser Irrglaube zerstSrt wurde, 1st Deutsdi-lands Verdienst, DaS zur Bekampfung der Massenarbeitslosigkeit das Privateigentum ver-n ich tet werden musse, ist die „Weltansdiannng" de» Triumphirats Mtrx-Lenin-Stalin. DaB Sir Samuel Hoar« k«in Rezept welB, solite Ihn eigent-lidi zum Schweigen verpfllditen. Aber er wahnt fa, «« sel sdion des Redens wert. wenn er iiber-haupt merkt. daB «inig< Veranderungen in der Welt vor iidi eehen. Der brltisdie Botsdiafter rMfwlt dinn dc# lttng«rcn h«rum, wie etwa der Miss«narbelt.<1oslgk«lt abgeholfen werden konn«, dodi ohne eln« Losung zu finden. Zuniidist geht daraus hervor, dafi er noch nicht einmal Kenntnis von dem britischen WeiBbuch seines Meisters Churchill genommen hat. in dem bereits ver-sprochen und durch Zustlmmung des Unterhauses besieeelt ist, daB die Massenarbeitslosigkeit nidit wiederkehren werde.
Nun miisse man nidit denken, daB der bri-tische Botschafter ganz ohne Witz ware. So ein alter dlplomttlsdier Fuchi begrelft natiirlidi. daB er Irgendelne Weisheit verkiinden muB, sei sie audi noch so bl6d, und eo verfiel er auf den Gedanken. man brauche mchr Statistik, uro die Arbeltsloslgkeit zu bekiimpfcn. Statistik ftatt sozialer Tat I Somit braucht ja ni«mand mehr In England um sein tiiglich Brot zu bang«n.
Aus der praktischen Sorlilpolitik Deutadilands, das bereits Jahre vor dem Kriege die Massenarbeitslosigkeit In Vollbeschaftlgung verwandelt«, berlchtet Sir Samuel nicht#. Dank irgendeinem glUcklichen Zufall let er zwar der deutschen Sprache machtig, so dafi Ihm die Ereignisse, die sich in der deutschen Wirtschaft #€it 1933 ab-spleltA, nicht vttlllg unbektnnt eeln werden. Aber wllrde er Deutichland nennen. dann dUffte seine Predlgt nur au* einem Wort bestehcn, n^mllch — nachahmen. AuBerdem wUrde et Ihm an dem AnIaB zum Reden gefehlt haben. Seine Exzellenz geruhten nUmllch, zu Europa zu (pre* chen. Er ermahnte und beidhwichtigte Europa, er bestHtlgte, daB Europe vor dleeem Kriege den-organi.siert war. und er empfahl elne europlKche Wirtschaft.^fcmelnschift, dann wUrde sich •chon ein frofier Teil der N3te In lidi wlbat muflOsen. Naturlich wollte Sir Samuel ntcht #eheo Oder eingcstehen daft unter deutscher FUhrung Europa sell mehreren Jahren eiif dem Marech xur Wirt« schaftselnhelt ist, ?estert l«đt?lich durch den engli.<!ch-sow|etlschen Krieg.
Was sonet noch an wlrtsch*ftipoUtlscri«n Sprlichen von Hoare geilefert wurde, let eben-falU wlrr. Man welB nicht redit lit er fUr oder E«8«n di« Privatbanken, fiir Oder gegen die internitionalen Rohstoffkartelle. fiir oder gegen die Goldwahrung. Auch eln genauerei Studlura seiner Red« erhellt nicht das uunkeL dm# offen-sichtlich gewollt 1st und daher rtlhrt daB er die (^bel bcklagt, die vor den Banken den Ktrtellen und dcm Gold angerlchtet warden, die Schuld aber der Vergangenhelt zuschlebt
Auf leden Fall hat er r«cht... Wie ee audi kommen mag, er war dafiir und dagegen, er hat alle# eingetehcn und nichts verstanden — urtd eln eolcher M<n«ch «tellt alch hin und will EurOpa sasen, was es zu tun habe.
Eine ernste Botscliatt TschiangkaisGheks
t%erflttsftige Aaffordenmgen Rooeeveite und Churchills an Tschungking
II. Stockholm, 11. Juli. (o. et.-Berlcht.) Churchill und RooMvelt h«ben etch offenbar verpfllchtef «efllhlt. anlMfillch de* 8. Jahr«8t«ge» d«s ja-panisch-dilncsl<ichcn Konflikte: Botschalten all rschianskal.ichck zu richtcn, ш denen »1« dicsen auffordern, den Kampf weiterzul'Uhrcn. Tschlang-kalichek selbit dagtxen hat in «ln«r Bonchaft an aeliK AnbMngar erkiart. daB die Lag# Tsdiung-kings auSarat araet gawordan м1 und daB man *uf kainen Fall dan Fabler bagehen" durfa, dla Brfolge der Japaner zu untersdiStzen. Die Ja-nanar htttten im Gagenteil aahr »chnelle Fort-clirltlc mil IhiTi iiincston Offensive In Siiđdi'n ijemacht.
Tschiangkaischek erlautert in seiner Botschalt waiter, von welchcn Gefahrcn augenblicklich firl—^fctiiililai Mfote M. M# каИаж Aa-
griffe in den Provinien Honan und Hunan rldi* tcten sich vor allem auf dr«l Zlele, so erkiUrt er. Krsten« solle die Schlagkraft der tschungking-thinesischcn VcrbSnde so geschwScht werden, daB an ein« cliincsischc Gcjcnoffenslve nicht mchr gedacht werden kann; zwcltens sollen alte diejenigen Flugplatze und StUtzpunkte in |a> panisdw Handc fallen, die sich auf der Strecke Kantom—Нжпкжо baw. Honan und Kuangau be-finden und die mm groBten Teil J71 nordamerika-nisdwr Hand aind; drittena аоПво wohl wlditl|« landwtrtichaftlich« Gcbittt, die fiir die V«r-<orgting T<ichuntkinschlna« von aiiergrolUer R*. deuiung Klcn. in Feindeshand fallen, tiie/u kommt, dati ein StraBennetz nun bcdroht werde, dae lilt die weltere Entwicklunf. det Kiiege« i# BltHM MM iiditet ~
Se же1о daleč od cilja ттахце
AH |fi Ml tempo poteka vojne posrečen? - Taktika In bojna sredstva branilca - Napisal Bauptmann Werner S t e p h a i
BvrUii, И julija. O *#m, da imeU pri invaziji aa strani Anglo-Amerikancev ve 1» pomen ielfa, da le poapeii razvitek vojnih dogajanj, ni dvoma. Ako pa dane#, pet tednov po izkrcanju v zaUvu Seine iz Londona ali Waihingtona opaznjejo dosedanji morajo priuati, da je zelo nezadovoljiv.
Upali so, da bodo lahko po zavret]u Cher-, bourga tempo bistveno pospešili. AH najprej proti obmorski utrdbi uporabljene amerikan-ske čete so bile radi junaškega bojevanja nemških branilcev toliko oslabljene, da njihova uporaba na zajezllni fronti polotoka Careatina ni mogla spremeniti položaja. Velika ofenziva, ki jo je armadno vodstvo Ze-dlnjenih držav objavilo in začelo med Port Bailom ob zapadni obali in Carentanom, se ]e sicer pričela, ali ni imela uspehov.. Naše čete so odbile vse sovražne napade. Glavni stan ameriškega generala Eisenhowra se pritožuje o zagrizenosti, s katero se bojujejo ▼si nemški vojaki. Pri tem je odpadlo drugače rado uporabljeno opravičilo, da je vreme preprečilo uspešno delovanje sovražnih zračnih bojnih sil. Uradno poročilo iz nasprotnikovega glavnega stana namreč zaznamuje dejstvo, da so bleščeči sončni dnevi omogočili množično uporabo anglo-ameri-kanskih letečih oddelkov.
Nič drugače ni na angleški invazijski fronti. Tudi tukaj je bila med Caenom in St. Lo — kakor ugotavlja sovražnik z žalostnim obrazom — »nemška reakcija na sunke kanadskih oddelkov zelo silna«. Sovražnik je bil kljub vsem pojačanjem, ki jih je po težkih zgubah pripeljal iz Anglije, oviran razširiti fronto. On je še vedno v isti mučeči ožini, iz katere sedaj že pet tednov skuša, da bi se izkopal. Prej ko slej se je nasprotnik komaj ustavil na pragu'evropskega kontinenta. Svojo zaslombo ima slej ko prej na oni strani Rokavskega preliva na britanski strani.
Tem bolj pomembno je, da je bila baš zadnje dni dodatno ogrožena zveza čez morski rokav. Nemško vojno poročilo je sedaj dva dni zaporedoma govorilo o uporabi »bojnih sredstev vojne mornarice«, ki se bolj točno ne definirajo. Ce je bilo pri tem v 48 urah potopljenh osem natovorjenih transportnih ladij. 4 rušile! in ena fregata, ena nadaljnja križarka in ena nadaljnja trasportna ladja težko poškodo
Levji delež
Boljševiški davčni sistem je urejen po pojmih živali roparic.
Načelno se številni davki v Sovjetski zvezi lahko porazdele v štiri skupine:
1.	Naturalne dajatve: Oddaja žita, plačilo •trojnih traktorskih postaj ▼ naturalijah: zelenjavi, mesu, mleku, volni, kožah, sadju itd.
2.	Denarni davki: Dohodnina, Šolnina, obvezno zavarovanje živine, setve, poslooij in fličnega; dalje tako zvano »samoobdavče-nje«; različna posojila, »oror-tovolini« doprinosi, ki jih nihče v Sovjetski zvezi ne more odkloniti.
3.	Dajatve v delu: Obvezna graditev cest, »Ljudske zgradbe«, kakor Nevinomynskijev kanal, obveznost za preskrbo transportnih sredstev in več drugega.
4.	Različni posredni davki
Pobiranje davkov se vrši po obsežnem uradniškem aparatu in s pomočjo delovnih članov stranke, komunistične mladinske zveze in »brezstrankarskih boljševikov« S to armado pomožnih moči uspejo boljševiki dobesedno, da popišejo kot dr'čnobvezen vsaki rubelj > roki obrtnika, vsako od kokoši zneseno jajce in vsako čebulo na gredici kolhoškega kmeta.
Dasl so uradno izdani predpisi o pobiranju davkov se v resnici pobira davek popolnoma samovoljno.
Kolhoza »MOPR« in »Cončarec« v pokra j'ni Ordžoiiikidse sta bila leta 1940. obveza na, da morata oddati 12 stolov žita po ^ tarju. Pokazalo se je, da je "kolhoz MOPR požel sploh samo 12 stolov po hektarju, med tem ko je kolhoz Cončarec zaradi posebno ugodnih pogojev Imel dvakrat tako veliko žetev. Prvi kolhoz je prepustil državi vse svoje žito, drugi je imel možnost, da je po Oddaji žita državi, svojim članom kolhoza lahko razdelil ostanek v višini 2 kg za delovni dan. Komaj pa se je to zgodilo, je dobila rajonska uprava kolhozov naredbo, da naj organizira med kmeti kolhozov »prosto ▼oljno prodajo »prebitkov« žita državi Količina teh prebitkov je znašala točno 1% kilograma za delovni dan. Potemtakem je bilo skoraj vse žito zaplenjeno.
Pa tudi to, kar kakor po čudežu zadrže kmetje kolhozov In ostali delovni ljudje, gre za posredne davke.
' Država kupi na pr. žilo za minimalno ceno 6 do 7 rubljev za stol pri kmetih kolhozov T'stl kmetje, ki so svoje dni »prostovoljno« oddali svoje »prebitke«, oblegajo v množicah državne orodaialne Kruha v mestih (v vaseh se kruh ne prodaia), da bi za svoje družine kupili kruh Samo z velikim trudom Jim uspe, da dobe nekaj kilogramov kruha ali sedaj morajo že plačati jeno prodajno ceno — to je običajno 24 do 4Н rubljev za kilogram.
Ali taka malenkost; »Na kiosku čistilca čev Ijev je izobeSena tabla s CPTiami zadruqp on4 ima sledeče
Cen« Ob* d«|ate» jadrujl Vnt« d«!«	1« m iterl«! » |on<'"»ol«"«
Čiščenje čevljev 1,00 0,15 0,75 0,10
Je še na tisoče-sličnih kombinacij, s kate rih pomočjo sovjetsko gospodsfvo pleni na rori Usneii je, kmkoi je pred kratkim omeni' general Franco, da 'prebiva'cl Sovjetske zveze mnogokrat še tistega ne dobe, kar Ima ▼ Evropi тмка domate UralU
van«, }e to dejstvo pri naših sovražnikih povzročilo veliko zaskrbljenost. Očividno želi nemško vojaško vodstvo, ke-r o razlogih in zvezah te akcije noče objaviti natančnejših poročil. Vsekakor je važno, da pridejo v petem tednu invazije k potopitvam, ki lo vknjižene v dobro nemškim brzim čolnom, podmornicam ali letalom, še težke zgu-be nasprotnika na vodi, ki se ne morejo razlagati po uporabi nekega določenega orožja, ampak so ostale v interesu našega vojnega vodstva nedoločene. Ce je veliki angleški časopis kakor je »Daily Express« z ozirom na negotovi razvoj v bodočnosti izdal geslo: »Končajte vojno v tem letu!« ima skrb radi razvoja tehnike brez-dvomno pri tem velik pomen.
Kako morajo novi razvitki vplivati na celokupen potek operacij, se 'je z vporabo »V 1« že v zadnjih tednih dokazalo. Ne brez razloga. je opozoril Fiihrer ravno sedaj, da je Nemčija na tem, da vzpostavi tehnično ravnotežje. Sovražnik se temu nasprotno bojuje za to, da bi se pospešil tok njegovih akcij. Ali ob Rokavskem prelivu mu je to stremljenje v tej smeri popolnoma spodletelo. On je do sedaj obvisel v zankah nemške obrambe.
Tudi nadaljnji potek dogodkov v Italiji je pokazal nagibanje, da se zavre. Dva meseca trajajo tam boji. Ali z vsakim novim tednom, ki pride v deželo, postaja Anglo-Amerikancem bolj težko, da bi med Jadranskim in Ligurskim morjem napredovali. Uporabiti tak tempo, iz katerega bi London in Washington črpali novo upanje za napredovanje v jedro Južne Evrope, je našim nasprotnikom vsak dan bolj otežkočeno.
Ali so nasprotno temu morda resnično pričakovali uspehov od bojev na Vzhodu in boljševiške zmage? Hudi boji, v katerih se morajo tam na srednjem odseku med Pripje-tom in gornjo Dvino izkazati nemške divi-
zije, se zasledujejo od nemškega naroda hi po svetu z največjo napetostjo in splošnim sočutjem. Dogaja se sedaj v četrtem tednu skoraj ла istem prostoru, ki je zelo točno znan vojakom prve svetovne vojne. Pinsk, Baranoviči, Molodečno, Vilna in NaroSko jezero, za te so se v letih 1915. do 1917. vedno znova bile ogorčene bitke. Nemška fronta je s tem tudi na srednjem odseku zavila v črto, ki je bila na koncu letošnjih zimskih bojev določena in ki se tam označuje po krajevnih imenih Kovel, *Brody, Tamopol in Kolomea. Mi vemo, kaj vse morajo naši vojaki storiti, če hočejo na mostiščih Vzhoda vzdržati mnoštveni juriš tehnizirane sovjetske armade.
Nemški vojak ve, zakaj gre pri bojih za mostišča med Pripjetom in Dvino, in on bo zato ravno tako onemogočil Sovjetom pohod v neposredno bližino Srednje Evrope, kakor je njedov tovariš ob Orni, preprečil ameri-kanizmu vdor v Zapadno Evropo.
Male gospodarske novice
Bolgarija je v zadnjih letih znatno razširila gojitev oljaric in pridobiva danes že več rastlinskih maščob kakor živalskih. V teku zadnjih let so na bolgarskih poizkusnih postajah preizkusili najrazličnejše vrste oljnih rastlin, vendar se je izkazalo, da je za bolgarske podnebne razmere sončnica še vedno najprimernejša. Zato je bolgarsko kmetijsko ministrstvo odredilo, da je treba selekciji in vzgoji sončnice posvetiti vso pažnjo. Kmetijske poizkusne postaje so pričele vzgajati nove vrste sončnic, med njimi na čelu po-izkusna postaja v Sofiji. Ta je vzgojila že nekaj novih vrst, ki se odlikujejo po zgodnji in istočasni dozoritvi, nizki rasti, znatni vsebini olja in povečanemu donosu semena. Nove vrste so tudi bolj odporne proti raznim škodljivcem. Tudi druge poizkusne postaje vzgajajo svoje vrste tako, da ima sedaj Bolgarija za vsako klimatsko področje najbolj primerne vrste sončnic. Kmetijsko ministrstvo je že letos razdelilo kmetom semena novo vzgojenih vrst.
Srditi boji po ulicah In hišah Caena
Oberkommando der Wehrmacht je dne 10. julija objavilo:
Velika obrambna bitka v prostoru pri Caenu se je razširila v teku včerajšnjega dne na mesto samo. Po srditih bojih po ulicah In v hišah, v katerih so naše čete zadale sovražniku najhujše zgube, je nasprotnik potisnil naše linije nazaj na južni rob Caena. Pri Granville so spodleteli napadi sovražnih oklopnjakov. V vdomem mestu na obeh straneh ceste Coumont—Caen boji še niso zaključeni. Med Aire! in Sainteny je sovražnik dosegel samo majhno pridobitev sveta. Južno od La Науе du Puits smo zavrnili več sovražnih napadov in zapadno od kraja s strnjenim topniškim ognjem razbili sovražne nared stoječe čete.
V	bojih preteklega tedna na južnozapad-nem delu cherbourškega polotoka sta se po-
odlikovale bojna skupina 77. pehotne divizije pod Oberstom d. R. Baohererjem in bojna skupina 243. pehotne divizije pod Oberstom Klosterkemperjem.
V	francoskem prostoru smo zopet v boju ugonobili 239 teroristov in saboterjev.
Pred nizozemsko In severnofrancosko obalo so zaščitna vozila vojne mornarice potopila v noči na 9. julij dva britanska brza čolna, hudo poškodovala štiri druge in velikokrat pogodila več drugih čolnov. Eno lastno vozilo smo zgubili. V zalivu pri St. Malo so prisilili predstražni čolni sovražne rušilce, da so se vrnili. In poškodovali enega Izmed njih.
Povračilno obstreljevanje Londona po V 1 traja z le majhnimi presledki.
V	Italiji so se naše ob zapadni obrežni cesti pri Volterra—Poggibonsi—Arezzo In ob dranski obali bojujoče se čete včeraj ponovno odlikovale s posebno stanovitnostjo. Dasl je sovražnik uporabil veliko močnejše sile pehote in oklopnjakov, ki so jih podpirali močni topniški In zapovrstni zračni n#' padi, se mu nikjer ni pošfrečil predor skozi našo fronto, katerega se je nadejal. V nekaterih krajevnih vdomih mestih so trajali bo)l še včeraj zvečer.
Na Vzhodu je po odličnem obrambnem «• spehu naših čet popustila pri Kovlu silovitost sovjetskih napadov. Ponovne prodorne poskuse smo razbili. Zapadno od Baranovi-čev so naše divizije v srditih bojih prestre-gle v Sčari na obeh straneh Slonima z močnimi silami pehote in oklopnjakov prodirajoče boljševike. Branilci Vilne so obdržali mesto proti številnim, z oklopnjaki podprtim napadom sovražnika in mu prizadeli visoke krvave zgube. Severozapadno od Vilne smo Sovjete z nasprotnim napadom vrgli nazaj. Ob cesti Cauen—Diinaburg se vrže pri Uteni silni boji. Nasprotni napadi naših čet so bili uspešni. Severozapadno od Pol očka so se ob žilavem odporu naših čet izjalovili prodorni poskusi več sovjetskih divizij. Pri hudih obrambnih bollh na prontoru pri Orši se le Z vzorno hrabrostjo odlikoval Mefor Lhm-precht, poveljnik nekega hamburškega oddelka pri protiletalskem topništvu. Močni oddelki bojnih letalcev so zapovrstjo posegali v boje na kopnem, onesposobili številne sovjetske oklopnjake za boj In uničili več sto vozil. Ponoči so bojna letala in letala za nočni boj izvršila učinkovite napade na sovjetski oskrbovalni promet. Zlasti na močno zasedenih kolodvorih v Korostenu in Olev-sku ter Rovnu so nastali veliki požari ▼ skladišč gonilne snovi In silne eksplozije.
Skupina severnoameriških bombnikov (• včeraj razmetano odvrgla bombe na prostoru pri Ploestl. Posamezna sovražna letala lo v zadnji noči odvrgla bombe v rheinsko-westfaiskem prostoru. Pomorske bojne sile, protiletalsko topništvo trgovskih ladij 1ж protiletalsko topništvo vojne mornarice »o v razdobju od 1. do 10. julija sestrelile 64 vi;ažnih letal.
{ftoMno
ne Jc prebudil v Brllonu neki mled«' nič, ki ae je na športnem prostoru ulegel v travo In eiekel euknjič. Medtem ko je zaspal, je potegnila krava euknjič skozi plot, preiskala žepe In z dobrim tekom p(^rla usnjeno listnico z večjo vsoto denarja, različne izkaze In vojaike listine, nalivno pero In svinčnik. Tudi žepna url bi bila šla leto pot, da ni bila z verižico pritrjena na suknjič. Po slabem prebujenju mladeniču nI bila treba skrbeti м гчлтећ.
Iz Zagreba purofлј«, da je bila pri neikem a-ngioamerlSkem letalskem napadu na Split uničena slavna Tlatorettova slika »Mati božj* z Јегилот«. Slika je bila v posesti družine Si-novjčlCeve
Iz Rerg* na (Miročajo, da sc je neki Izumite-Ijicl posrečilo sestaviti novo bolniško poeteljo, ki omogoča bolniku skoro prosto gibanje In ga pri tem obvaruje bolečin. Izumlteljica Je dala srvoj Izum patentirati ter se njena postelja že Izdeluje v serijah. Strokovnjaki, zdravniki In bolničarke se o novi napravi »elo pohvalno Izražajo. Dno in ilnmlca postelje sta Lrodelna In tako urejena, da se vs^ del u sebe laliko izmenja, ne da bi to Imlnlku pri, zadevalo kakšne bolečine. Brettojl del postelje se lahko izmenja ne da bi leteči bolnik to čutil, prav tako del postelje ob vzglavju. Tudi vznožje se leJiko sname, ne da bi se bolnik premaknil. Prednost tega Izuma je tudi v tem, da se postelja lahko uredi za sedenje ter n*« domeiča twlnlku etol.
Zaplemb« Imovine kotnunistov. Slu£betri list šefa pokrajlnrtte uprave v Ljubljani objavlja: zaplembo vse premičnine in nepremičnine imovine upornika dr. Lovšeta Sama, železniškega uradnika, Sonca Franca, strojevodje fn nje-gove žene Sonc Marije, gospodinje, Poliča Antona, železniškega upokojenca In Ms rije, .'овроЛвЈ«, 1# WuWjM*.
Anglija v očeh Francije
Francozi do zadnjega niso hoteli verjeU, da bi Angleži in Amerikanci mogli nekega dne uničevati njihovo zemljo, njihove žene in otroke. Akoravno je Francija v vojni doživela, da jo je Anglija v danem trenutku, kakor Poljsko in Jugoslavijo, sramotno pustila na cedilu, je bil le še nek krog ljudi, ki so še poslušali Anglijo Naenkrat pa je prišla čez Francijo surova resničnost: da |e Rouvn, mesto Irmmcomke narodne junakinje Jeanne d'Arc, M ^ bHm na povelje Anglije živa sežgana, popolnoma pogorelo, da je na stotisoče Francozov ostalo po strahovitih bombnih napadih na Lyon, Marseille, Etienne, Orleans, Pariz itd. brez strehe in so padli kot žrtve pod kroglami pri nizkih letalskih napadih. Sedaj je pa Francija za vpila: »Te svinjel« Izbrisane so bile sanje o nekdanjem zavezniku, ki naj bi se prikazal nekega dne kot »osvoboditelj«. Francoski tisk pile;
»Kot opustoševalci so stopili Anglo Amerikanci na Irancoska tla, trikratno prerokovanje inflacije, lakota, teror, je postala akcija in to so zaslepljenci z dobro, zapeljive! s slabo voljo imenovali »osvobojenje«.
Za Francoze ni danes Anglija in Amerika nič več prijatelj, ampak zasovra-ženi sovražnik, ra/dirač vsakega reda in kulture.
Zato je Francija dala Angliji pravilen odgovor. Angleški tisk piše o temi
»Daily Herald«: »Zadržanje francoskega prebivalstva povzroča Angležem preglavico.«
»Daily Mali« piše: »Da invazorji po francoskem prebivalstvu niso bili, kakor pričakovano, sprejeti s cvetlicami, ampak delno tudi s kroglami. Zavezniške čete so bile presenečene, v kakšnih dobrih odnošajih je francosko prebivalstvo živelo z nemškimi vojaki. V krajih, katere so angleško-amerikanski vojaki doslej osvobodili, je bil presenetljiv gospodarski razmah, prebivalstvo je živelo delno luksuzno «
»Daily Telegraph« piše: »Nemci se v Normandiji niso izkazali kot »Izžema joči gospodje«) tudi krajevne delovne moči so Nemci prav dobro plačevali « »Neue Ziiricher Zeitung« javlja: »Kar zbuja v Franciji pozornost, je dejstvo da se ljudstvo ni uprlo «
Francija doživlja sedaj pravo lice Anglije in njeno nemoč napram boljševizmu »Lakoto, brezposelnost. Inflacijo, vse to hoče Anglija skupno z Ameriko vpeljati v Francijo. V žepih Eisenhowerjevih vojakov so našli cele šope francoskih bankovcev, ki jih Francija nikdar ni izkazala. Invazijski denar danes — Invazijski denar jutri — totalni polom Francije v bodočnosti, boljševiški kaos je končni cilj. To prinaša sedaj Anglija — Franciji.«
Tako stoji v vseh francoekih časopisih in Francozi pravijo: Temu mi ne pravimo osvobojenje, ampak delo na bazi za Moskvo, za boljševiški skok na vral in življenjsko žilo Francije.«
Koder in kamor je prišel angleški vojak v Evropi, stoji za njim že Angleško-amerikanski vojak Ima od Stalina, potom Churchilla In Roosevelts nai g. pridobiti vojaško ozemlja, da se potem boljševizem širi. To je resnical
2id LIppmann je pisal kot osebni časopisni svetovalec Roosevelta pred par dnevi: »Anglija in Amerika ne moreta in tudi nočete de i a i Г ševlzmu zapreke.« Toda, ali rečemo preveč, če trdimo, da pri«*"*'* in Amerika samo boljševizem^ Zid LIppmann nam to potrjujs U MoJKv ma iran-coski komunistični glavar Thorez že povelje, da Iz Alžira zaneti boljiewko držav Ijansko vojsko v domovini. V Južni Italiji je komunistični vodja Tagiiotii zamenjal Izdajalskega maršala Badogllja in liberalnega slabiča вопотђа. "ovsod v Južni II# lljl nastajajo že mestni in vaški sovjetl, rdeče zastave plapolaj^ v večnem mestu Rimu In Petrova cerkev je od njih obdana. Lakota In nepopisna beda	med
orebivalstvom. Otroški transporti gredo že v Sovjetske uni|e, itaiifanskl delavci se pošiljajo v prostranost Rusije. In to vse od trenutke, ko so angleški in amerikan-,kl vojaki stopili na italijanska tla. Anglija 1» Атапка ta proti Stalinu popolnoma brez moti.
Francija je prišla do spoznanja. Francija ve in prizna danesi »Samo nemški vo-lak je edini varuh pred vsem zlom In bedo, M P'*" potom Anglije iz Moskve.« Francija svari zato danes pred Anglijo.
Prezldent ljubljanske pokraj e, general Rupnlk, je na .praznik sv. Petr a Ir Pavla, dne 79. junija IW%, vsem pripadnikom slovenskega ljudstva zaklicali
»NAS RESI LAHKO SAMO ZMAGOVITA EVWOPA. K ZMAOI NAS PA ' ЛНКО POVF.nF	n	/
SrMa. 12. ЈлШЈа 1844.
KARAWANKBN BOtE
stran S- —- eter. 54>
iBwtBik EitbeaUttlM Primožič -r	oče troičliov
kMtnik odlikevEuijK KichcnlBub z um Ritter-кмиж d«e Eieenten Kreuzee (hrastovega list* k vtteikerau krito teleznegr« križa) Leutnant H\tgo Primooric je te dni postal oče trojčkov, i# sicer emega f&ntm in dveh deklic.
L«utinMiita Prlmoejc« зо Gorenje! spoznali o priUki njegovega predlanekega obiska, ki je bu a&menjem mlasU domovinskemu mestu njegovih prebitkov Neumarktlu. Leutnant Pri-mode je prW imetnik Eichenlauba izmed meAtvm čestitamo njemu in njegovi soprogi k prvim trojiSkotn prav prisrčno.
KreU Radmaimsdorf
W#mmarkt%. (Javno zborovanje.) O bwditskem vprašanju je govoril NeumarkUer-jem iupan Ing. pl. Kura na nekem ж)>огоуа-nju T popolnoma zasedeni dvorani >Ла skalcl«. S prepričevalnimi dokazi je vzbudil zanimanje ve^ navzočih, da, je tudi najzadnjega preprl-prikladnimi primeri in pris^podobaml je utemeljeval evoj govor; »Štiri tedne An^Io-AmerlKe, Stirl tedne boljševizma, štiri tedne eajnouprave — kako bi ušel tej zmedi?« Pg. pI- Kurz je pozval poslušalce, da naj že enkrat pridejo na jasno, naj sami o sebi presodijo in stem končno odvzamejo terorju vsako podlago. Potem je govornik v kratko omenil vojne dogodke in je Izrazil nezlomljivo zaupanje v zmago nemSkega naroda, ki je utemeljeno po brezpogojni veri v FUhrerja. Obilno odobravanj* in po«dr«v nihrerju sta zaključila zboro-v*nj*.
Nabav« delo\-ne in poklicne obleke. Delovna in poklicna obleka se lahko, kakor do sedaj, nabavi na Bezugechein (dobavnico). Medtem ko se je pa do sedaj pri izdaji Be-zugscheinov odrezalo neko odrejeno dtevilo t-ofik Kleiderkarte ( karte za obleko), od 1. ju-Mja 1944. dalje odpade oddaja točk. Je pa se-popolnoma ob sebi razumljivo, da se bo ^ vsakem primeru natančno proizvedslo, ali W dekvn* obleka res nujno potrebuje.
Dir ieiini ludi pri prldeloianju iflrnindi na polju
Vrtnarji, kmetje, naseiniki delajo skupno - Obisk vzornega vrtnarstva
Gorenjska zatemnjiil«! od :J2. do 4.30. iire (let-neg;» časal. Cc zadoni akustični signal ojkizo-ritve »OftentUche Liif*w3rmmg« (Javna oi)o-znrMpv na zračno nevamont) alf »KHfgpr« alarm« (iptalsM alarm) ob času, kn w mračl, ee mora tUdI Uvm odrejenega časa zat^mnje-vanja takoj мtemniti.
Rodbinska kronika iz Coren)ske
Kreis Krainburg
St. Овогкеа. Rojetva v mesecu juniju: Anna Scherouni'k, Wlnklera: Paula Lfkoser, Hote-masch; Johann Suechnik, St. Georgen; Gah-riele Prestor St. Georgen; Fianz Grilz, Trata. — Umrli »o: PYanz Li^er, St. Georgen; Maria Kadiwetz, Prepratacheu; Anton Mumlk, Ader-gaa: Maria Saplotnlk, Hoteniasch.
HiifMn. V mesecu junljii so bill pri Standee-amtu vpisani tri roj.stva In trije smrtni primeri.
Laak a. 4. Zaier. Junija те.чеса eo ae na-Paul Koschier, Echwarzenbersr; Рчч! P®Jr*tti, Log: Johanna Dptrla, Altlark; Johann Tschertechek, MitterfelchtinR; Maria pobre, Mftterfelchtlng; Alois Pokom. Mitter-relchtii^; Margarettae Dolenz, Altlack; Aloi-sia Foiker, St. Oswald; Anna Bcr^ant, Dor-feni; Maria Ruper, Sopotnitz; Pfter Bogatal, Ratendorf: Alois Kaiser, Schutnac Maria Mn-sptz, Altlack; Julie Sedel. AltWck; Stani-Burgatall; Johann Slcherl, Mit-terfelchtlng; Antonla Schusleisćhltz, Obei-Poreata. Helligengeist; Franz
XfSr V •	Umrlf so:
Kumer, Lnmk: Mnria Trillor. Althof;
Varujte svoj gold in pazit«. preletu sovražnih letalskih oddelkov na pogorišča! Vedno imejte pripravljene sekire in lopate, da boste takoj zatrli nastale gotdne požare.
Мама Lakota, Wart-Ki:ii;ibui^: t'ranr, Ott, '-••k: JUudwg Peck, Laa''.; Stephan Hobot. '^T«chek: Maria Mioule, Burgelall; Kath^rlnn Pokorn Laak; Prana Rcsi'hek, Laak; Frani Tenko, Laak; Vlnzenz Kuralt, Ohri-felchtlng; Erb«schnlk. Dragu: Kranz TauUcher. Andreas Stibll, Wcstert: Martin Zof, Weetert; Franz Hafner, Teme; Michael Wagner, Safnlti; Maria Dollner, Dgrfern: Johann Fei.'ttriti bel BirkentJorf, Twan Iwa-Franz Kowalscliilficli, Tjiurtn ' a	Erenoschnlk, Doble; Thomas
Paul
' Karl Schlnkowetz. Laak.
Ruilni:.mis(iorl RadinaniudiM't.	'	,
Johann- Pogat«:Wk
gmtmchnlk, Radmanoeuorf-	ма^4жЉ
Ue.; Roae-Marle Gruber
ишгЦ ao: Marian	' j7.
hum Kodrae, Hlebita; Prai Hriecach; Franz Mulej, etud»ntaohitc< — po' »■eeill so se: Ferdinand Mai-tiniak iz лвИпе z -^ngfio Denilowltsrh, roj. LotrjtBrh, I, .1%'
^nfiOci-,; Ladlslu.iH Schuslnrsi-hitv	y
Salettel od ondot; Pofor Zudnmnm, ^ Aaiinjj^ a Berto Detacher Iz Gradim A,; frJfPP Scbwelger it Melstem z Marie Kq. ffy od «Bdot; Johann Reech Iz Qorltai. RMm^nedorf z Johanoo Mandelz i, Bloiwfilk Iz Rtdmannedorfa z AIojBio Dfteln^fer Od ondot- Jowf Jaiiffha 1' lvew»-ff>lf1a T. Mario Pmo' i rd n-^dot: An '.r^n.' c-tpi ly	,1, ; , : ■ '■ !0n:
i« Untri ichwalda; Paul H»t'*rnell .Iz Had ^^Ndorfa z Paulo Michelitach d(L ondot In «Tiu Кафш LaoM, ж	Slw od ondoL
Po vojni povzročene omejitve v potrošnji določenih živil so znatno povečale potrebo glede zelenjave — pojav, ki ga je treba v Interesu •zdravja naAega naroda najtopl«je pozdraviti. Težavno Je seveda, pridelati količine aočivja, ki jih potrošnik danes zahteva. Zlasti je v pokrajinah z ostrejšim podnebjem, ki niao že Iz pradavnine imele visoko razvitega pridelovanja zelmjave, potrebno mnogo pieokretov, da ae doseže v resnici znatno povišanje uspeha. Koliko podrobnega dela je bilo na primer potrebno, da je kmetstvo dežele Bayem od 1939 leta skoraj popetorilo obdelovalno površino za zelenjavo.
Polja cvetače (karfljole) — tik ob robu Alp
Če pa obiščemo veliko pridobitno vrtnarstvo v predgorju Alp, vidimo že marsikatere vzorne ukrepe za pospeševanje pridelovanja zelenjadi, ki bodo gotovo dale podbudo tudi za druge Gaue. Vrtnarstvo se je bavllo prej z gojp cvetic in se je danes večinoma prestavilo na pridelovanje zelenjave. Obratovodja nam izračuna, da s tem ni nastala nobena gospodarska škoda za vrtnarstvo; malenkostno zmanjšanje dohodkov je Izenačeno po prihranjenem delu pri obdelovanju nekoliko skromnejše zelenjave. Pri tem pride obdelovanju zelenjave zelo prav bogatejša oprema cvetličnega vrtnarstva z materialom. Rastlinjaki, ki se dado dobro kuriti, obširne ploskve stekla, pa tudi druge na videz bolj postranske reči, kakor na primer velika zaloga cvetličnih loncev zagotovijo pridelovanju zelenjadi večjo rentabilnost. Presenetljivo je, če človek vidi tik ob robu Alp, po Se precej hladni spomladi že v prvih dneh junija cela polja s cvetačo, ki je že dozorela in se lahko pospravi. Pridekjvana je bila po sledečem receptu; okrog božiča so jo sejali v rastlinjaku, nato presadili v manjhne cvetlične lonce In končno s kepami Iz lonca na piano. '
Pobuda za роувбшје storitve
Pregledano vrtnarstvo je za vso okolico pobuda za povečanje storitve v obdelovanju zelenjadi. Obratu je bilo mogoče, da je popolnoma zadostil vsej velikanski potrebi malih vrtnarjev in naselnikov glede rastlin zelenjave.
Posebno uspešno Je hilo sodelovanje z okoliškimi kmetijami :tako vrtnarstvom, kakor kmetom je bila naročena razširitev ploskve za saditev zelenjadi. pri čemer so računali samo z letino v kmečkih obratih. Vrtnarstvo se je pa z več kmeti dogovorMo, da Jim pomaga
doseči dve letini zelenjadi namesto ene. Dobili so od vrtnarstva, ki jim je tudi sicer pomagalo pri razdelitvi nasada, sadike po uradni ceai. Rano xelenjad, ki jo dobe, jim potem odkupi vrtnarstvo po uradnih cea^ za proizvajalce. Vrtnarstvo je torej neke vreta zbiralnica za dobave za na trg. Ta prva letina izpolni količino storitve pri vrtnarstvu. Druga letina, ki se potem Se lahko doseže po ranem pridelovanju zelenjadi, pa daje potem povečanje storitve, ki jo naj doseže kmetija. S tem izredno plodnim sodelovanjem se pridela za-ielma večja proizvodnja povrh še na čudovito majhni povrSini nasada. Prizadeti kmetje so konec koncev zelo zadovoljni z odličnim finančnim donosom zgodnjih kultur zelenjadi!
Saditev kumar In paradižnikov
Tudi kar se tiče organizacije dela, je v tem vzornem obratu marsikatero znamenito orodje in metoda dela. Skoraj nič se tukaj ne zaliva s škropilnico; škropilo Škropilnice je montirano na vrtnarski cevi. če je voda vodovoda še premrzla, jo pretakajo skozi ogrejevalce, tako da je pravilno temperirana Za hitro gnojenje velikih površin se tudi uporablja praktično or(Wje: mešalni boben, ki je napolnjen s koncentriranim lugom umetnih gnojil; ta mešalni boben se potem priklopi na vodovodno cev in daje — kakor se potrebuje — gnojno tekočino v pravilnem mešalnem razmerju vodi za zalivanje. Kumare se goje v rastlinjaku kakor paradižniki, da rastejo v višino In so privezane na preklah. Večje delo se splača, kajti pri takem načinu obdelovanje obrodi ena sama rastlina kumare 32 do 45 kumar v teži 500 do 800 g.
Mnogi mali vrtnarji in kmetje, ki pridejo često od daleč, da si nabavijo sadike iz tega vzornega obrata, prinesejo domov razen rastlin vedno tudi nekaj dobrih praktičnih i.sku-stev. Vrtnarstvo postane s tem pravi kažipot napredka pri obdelovanju vrta. Od ranega jutra do poznega večera dela malo, zvesto uslužbenstvo, ki ga tu pa tam poveča veselo sodelovanje preseljenih žen, da izpolni vse zahteve, ki jih stavi niše prehranjevalno gospodarstvo do vrtnarstva.
Če se tisoči' vrtnarSitev dokopljejo do višine takega vodečega vzornega obrata, bo naša fwkrba г zelenjavo obvladala vse težkoče, ker bo potem vsak obrat vrtnarstva povečal donose tudi pri pridelovanju zelenjadi na polju In pri malih vrtovih velikega okolja.
Pela Re'disklpiilerkarlc m oiroke In mladoidnlke
Četrta in tret}a Relđiskleiderkarte podaljšana do konca leta 1944.
Za oskrbovalno dobo do 1. julija 1944. do 31. decembra 1945. bo Izdana 5. Relchsklelder-karte (državna karta za obleko) za oskrbo otrok in doraACajoče mladine za starostne razrede od dovršenega prvega letr etaroeti do dovrAenepa 1& leta.
Kakor doelej no karte podeljene na starostne razrede od 1. do 3. in od 3. do 15. leta. Karle ra fante In dekleta, ki se bodo na novo izdale, bodo služile za obekroo petnajstletnih do sedemnajstletnih, ki so v preteklem razdobju razen karte *a obleke za odrasle dobili Se dodatno karto z 30 odrezki zn nabavo.
Vse karte imajo po 80 odrezkov za nabavo, ki zapadejo ob določenem času, in sicer bo 30 točk zapadlo še v letu 1944., medtem ko je ostalih 50 točk pred\'1denih za prihodnje kole-d*r»ko leto.
Preskrba dojenčkov se bo vršila kakor doslej po kartah za dojenčke, ki me bodo zapovrstjo izdajal« v dosedanjem obsegu
Veljavnost četrte državne karte za obleko je bila podaljšana do konca sledečega leta. Od po pozivu veljavnih nabavnih odrezkov je 10 določenih, da zapadejo s 1. avgustom 1944. Istočasno so bill pri moški karti za obleko
odrezki Б, D in C in pri ženakl karti za obleko odrezki D, C in B določeni za odrezke za šivalne potrebščine, in sicer dobe veljavnost 1. septembra 1944., 1. novembra 1944. In 1, februarja 1945. Na nabavne odrezke ee bo Btjprej moglo kupiti samo blago, ki ni Rpd zaporo.
Toda te sedaj se opozarja, da je nameravano. da se bo v doglednem času od blaga, ki Je pod zaporo, dovolil po želji nakup, in sicer za moške en ovratnik ali ш par naramnic ali en par pqdvez In za ženske eno kolkovno držalo (H-Ufthalter) ali ene kratke spodnje biače ali en par nogavic. Veljavnost tretje državne l*arte za obleko je podaljšana do konca tekočega leta.
Za obskrbo prebivalstva, ki pripada poljski narodni skupnosti, se bo za zgoraj navedeno obskrbovalno dobo izdala tretja karta za tkanine za Poljake (drltte Splnnstoffkarte fur Polen), ki je odrejena za obskrbo otrok od dovršenega prvega starostnega leta do dovršenega 15. leta. Druga karta za tkanine za Poljake (zwelte Splnnstoffkarte fUr Polen) je zgubila veljavnost 30. junija tekočega leta.
Razširitev delovne obveznosti
na vse moške in žene, ki doslej niso biif obvezani, da se prijavilo
GeneralbeTolUntlchtlgter fUr den Arbeitsein-satz (Klavni pooblaščenec za uporabo delpv-nlh moči) je 10. Junija 1944. Izdal drugo odredbo o obveaiostl prijave na delo. Z njo so Izpolnjenene vrzeli, ki ao bile v dosedanjih predpisih. Po novem predpisu eo vel moAkI od 16. do 6.*). lela gtaroati In vae žene od 17. do 45. leta starosti, ki dosedaj nl.so bili obvezni, prijaviti se, dolžni, da se prijavijo prt Arbeltaamtu. kakor hitro bodo po tem pozivu v časopisih In t lepaki na to opozorjeni, te po dosedanjih predpisih so se morrfll Javiti ti starostni razredi, ali obveznost prijave je bila enkratna. Za predvidene starostne moje je bil merodajen termin 39. Januar 1043. leta. Bill go torej obvezni, da me prl.lavljo samo moSki. ki ao najkasneje tega dne dovršili 16. In žene, ki so tega dne dovrille IT. leto staroetl. Nlao bill pa doslej obvezni
prijavi Uati, ki no od 30. januarja dalje do-vrilli 16. aU 17. leto starosti ali ga bodo v bodoče dovršili. Je torej pravično, če so tudi ^ sonarodnjaki podvrženi obveznosti prijave. 1» letih razlogov so obvezni, da ae prijavijo tudi sonarodnjaki, ki so blU 'doeedaj oproščeni obveznosti ;a prijavo, kakor žene, ki so na primer Imele več otrok Izpod 14. leta starosti in .te ta razlog med tem odpadel ali bo odpadel.
prijave eo oproščeni med drugim možje In žene, ki ao se že enkrat pravilno prijavili pri Arl^lteamtu (uradu dela), ki ao že v prostovoljni častni službi, samostojni obrtniki, KI Imajo več kakor 5 uslužbencev ,ln t lati, Т te sedaj najmanj 48 ur tedensko delajo. Ne po(% leže obveznosti prijave bodofte matere In žene, hi Imajo te enega otroka, ki ni le šoloobvezen, aH na,1manj dva otroka Izpod 14 let. ki živita v skupnem eosrmdaretvu.
Vesti iz Lfiiblian* in okolic*
PoMcbiio HodUč** M Javno vnrfloM tr sodt.
Zaradi škodljivih posledic, ki jih ima do .•<plo*roKti in poedlncov, zlasti delavcev in na-luujfontev, je pobijanje črne borze in zasledovanje tistih, ki bri/.vestao izkoriščajo z na-vijanjein cen svoje lastne gmotne koristi, zelo važna naloga Javne uprave v vsaki vojskujoči se driUiVl. V IJublJaoekl pokrajini so za to nalogo pristojna uprvma In sodna oblastra. Se-Jaj Je nastopila vmšna novost. Za preganjanje nie hoze In poetop.-.nle proti navljmlcem свв C htlo 0~-10V:^00 POSf74 livno <'»r ' ' ' je \ L,Jiit)lttni žc pričelo d Ч t v riti. Po . ,''' ' ' ' '■■■' z« javno varnost IzvrSiiie svojo as preko sodnika poedinca ali pa preko
*Ш&и tftU sodWlkov. SodoUt
„Osvoboditev'' % umori in terorjem
PK. Ravnokar sem krmaril s svojim majhnim avtomobilom, ki ga je. bil moj zvesti packa Max prikril z zelenimi šopi, skozi kadeče se razvaline In mase ruševin nekega mesteca v Normandiji, mimo zadnjih bežečih prebivalcev, in dospel v eno izmed ulic Caena. Nizki letalci so nad cesto In si iščejo svojega plena. Vijejo v svojem popoldanskem poletu. Prebivalci pravijo, da se nahajajo med njimi letalci de Gaulla, in dvigajo pesti proti svojim mučiteljem.
Ce človek noče spraviti v nevarnost voza, ki mu je v teh dneh postal najzvestejši tovariš, j« najumeitneje, da. zgine zdaj la pol ure — do sovražnikovega odleta. Vrtovi Normandije dajejo v to svrho obilo prilike. Naš mali Opel je zlezel pod nlzkovlseče veje nekega drevesa. Izza cestnega jarka opazujemo osem aH deset letal Spitfire in Mustang. Vijejo se po cesti gor in dol, kakor velike ptice roparlce, ki iščejo sv-'e žrtve.
Sel na motornem kolesu priropota od zadaj. Ni še opazil letalcev. Posvarimo ga, na kar se tudi on poda v cestni jarek. Sestradani glede novic navalimo nanj s svojimi vprašanji — že dneve in dneve smo na cestah in premikamo naše kolone z muitlcljo naprej, brez zveze in brez radia.
Sel na motornem kolesu poroča o tem, kar mu je znano. Tudi en časopis ima pri sebi, ki sicer ni več npv, ampak vendar časopis
—	ki daje pogled v svet. Medtem ko hrume Mustangi nad nami, preberem površno list. Tu berem notico, da je Roosevelt odredil za Ameriko, da se napad na Evropo ne označuje več kot Invazija, ampak kot »osvo'boditer Evrope«. Berem še enkrat to kr 'ko, po nas brez komentarja priobčeno poročilo, pa učinkuje name kot najbolj prostaškl in najcindč-nejšl zasmeh snomin na usodo prebivalstva Normandije, ki sem jo oni;.3val Iz največje bližine, prebivalstva, ki ga je zadela nesreča, da je kot prvo sprejelo vizitko »osvoboditeljev«.
Anglo-Amerlkancl, ki so s francoskim narodom »ostali povezani v najsrčnejšem prijateljstvu«, so tukaj v pravem pomenu besede zradlrali mesta In vasi, ne da bi se za to mogel najti niti videz vojaške potrebe. Ce ob največjem sončnem svitu In v mesečnih nočeh oddelki bombnikov sistematično stresajo svoja smrtonosna bremena vedno znova na mesta dežele, ki se naj »osvobodi« in katere kolodvori ter tirnice so že porušeni, )• te čisto navaden umor. In napadi na prebivalstvo, ki rešuje svoje težko ranjene in mrliče, ter na preganjane begunce na deželnih cestah so le sprijena naslada morenja. Tuka) se na noben način ne more izgovarjati noben anglO-amerikanski letalski maršal ali pilot kakšnega lovskega bombnika.
Francosko prebivalstvo mora torej rešiti samo še vprašanje, zakaj ga dozdevni »osvoboditelji« mučijo in more. In ker ne najde nobenega odgovora na to vprašanje, so se njegova čustva spremenila v sovraštvo in zaničevanje. S tem sovraštvom gredo vele-toki beguncev od kraja do kraja, že »osvobojeni« hiše in kmetije, v stalnem strahu, da bodo »osvobojeni« tudi še življenja!
NSKK-Krlegsberichter Horst Kutsch.
Ali že vesle .. T
... da se je dalo dokazati, a je v Sieger-landu (Westfalen) že pred 2500 leti obstajalo plavžarstvo?
... da imajo v cerkvi v QroB Rodensleben neko posušeno človeško roko, ki je domnev* no pred stoletji zrasla Iz groba, ki je bil ▼ njem nokopan neki sprijeni sin?
... da so že leta 1795. uporabljali Avstrijci na Eheinu konvoje, <aterlh vojne b rodove, velike, močne, » moštvom oskrbljene veslaške čolne, so Imenovali »čajke«?
... da so postali v srednjem veku žrtev verovanja v čarovnice, včasih, v razmeroma redkih primerih, tvdl mo^ie?
bih ue morejo živeti brez ropanja. K temu jih žene lakota, pa tudi njihova zločincdta nagnjenja, ki Jih komuni etični pesniki izražajo v verzih,, Svoje ropanje komunisti včasih olep-šujejo z raznimi Imeni — rekvizicije, prisilni odkup za njihove bone itd. Včasih pa se kar ravnajo po načelu: reci bobu bob, a p<4>u pop,
—	Imenuj stvari s pravim Imenom — in svoje početje pilzDajo za ropanje. Za roparske akcije si izšolajo posebne strokovnjake, imenujejo Jih intendante, in tem nalože, da morajo skrbeti za ekupoi kotel. Prepuščajo pa tudi posameznim komunistom, da na pohodih obirajo ljudi. Organizirane akcije vodijo pogosto sinovi kapitalistov. Ti Imajo še Iz starih časov nekaj »Intendantaklh« možnosti, da laže spret- • no oskrbujejo svoje tolpe, fred meseci smo poročali o Slamičevem sinu, kako, je divjal po dež^, ropal živino ubogim kmetom, neto pa z naropanlml živili prirejal orgije. Njegovemu zgledu so sledili še drugI, manjši k^rttali-stl. Zadnje dni JurtJa Je vodil roparske Mnten-dantske« akcije v mlrnopeški občini, na Vrhu in v Malenski vasi, sin kandljskega trgovca Kastellca. Samo na Vrhu je zaplenil 6 voz živil. Tako se bore kapitalisti v OF —ropaj* proletarsklm kmetom živila!
prlaojaU каш1 ш proetoiu do O let in denarne kaait do neomejene viilne. Noroet je uvedba tako Imenovaneg* kazenekegra naloga, če kazen, ki naj te izreče, nfc presega treh mesecev kazni na prostosti, sme eodnik poodinec laetopniUa obtožbe m ob enoetavnem dejan-•kem stanu Izdati brez glavne razprave ka-zenakl nalog. Pogoj pa je, da Je bil obdolženec prej zaalitaa. Nova ureditev je valoa, ker bo mogoče z njo doeeči ровреветааје kazenskega zasledovanja in kaznovanje čmobondjancev In navljalcev cen. S ровребепјеш in s verjetnim "oostreniem kazni be borba proti Ciiri borz) oridohiie |T<^stno ne ui»lnkr)vito«tl. Razprave ored po»phr>lm »odifem so jm-me In jim poelu-*elcl ionejo prisostvovati.
novuincikih inagutov ro|>ajo po vaMik Млмшвил poročajo: KirauBiaU v luri-
70 letnica fearona Zoisa
Kred dnevi je obhajal 70 letnico rojstv* baron Michelangelo Zois, ki se je narodil 1*. junija 1874. v Vel^esu. Po dovršeni gimnaziji je MudlTRl pravo, ^tem pa Je »topil v državno službo. Zelo mlad se Je posvetil Športu, z veliko ljubeznijo pa Je proučeval umetnostne zgodovino, numizmatiko, zraven pa, pisal no* Tele ta podlistke. Po večletnem delovanju pit radovljiškemu glavarstvu je bU dodeljen ko« misiji za varstvo spomenikov. Nastopil Je ko* treeer kolesarjev, tndl na olimpijskih Igrah » Stockholmu. Prvo svetovno vojno Je preživel baron Zois v Kftrntnu, kjer je pomagal izdajati pri 10. armadi list za vojake. Baron Zois se jo izkasal tudi kot filmekl pisec. Zdaj živi o% W«ttiMreo«.
Strsn в. — štev. M.
KARAWAXKEN BOTE
Srete, M. )|Ш}а IftU.
A>ITLI1HK BKkA^l^TMACHUMGEl
Dor K^^irhsetatthaiter In Kiirntea Der Chef der Zi vi h prwaJtang jn deti benetaten Gtebtctoa KarnteiM imd Krahte
Z-hl: IVd-Pb-34-a-/1944	Kaa^enfurt, 5. Jull Ш4.
Pb-34-a-1944 K Preiebildung-sstelle*
Betrlfft: Erzeuger- imd Verbraucherpreiee ftlr Speisefrllhkartoffeln der Ernte
Bekannlmadiniig
Uber Ereeug^r- u. Verbraucherpreise fUr Speieefrtthatarteffeta der Emte 1944.
FKir Speisefrilhkartoffeln der Emte 1944 gelteo mit eo-forti^er Wirksamkeit nachetehende Preiee: I. Uneog^rfeetprelse:
J« 100 kg in Reichemarlc, fraehtfrei Empfangetatioa:
Gr6S«Bklas8• I	П
vam & VH. bij 12. УЛ. 1944 19	11,40
n. Verbraucherhedistpreifle«
Die Verbraucherhochetpreiee betragem
GreSenklas««
I	П
)# % kg 50 kg j« % kg j« 50 kg Rpf. RM Rpf. km; vo«l.e. bi« 12. VII. 1944 13.5 12.50 9,7	8,70
Im Ubrigen gilt die Anordnung Uber Preise und Handele-вралпев fUr Spelsefriilikartoffeln der Emte 1944. H. IVd-Pb-a4-a/1944 und Pb-34-a-1944/K vom 5. JuH 1944.
Im Auftrag: gee.: Dr. Kalmaim.
(5ТГв)
V tanrid bolnUnict т LJuhlJ&ni j« deikletom Iz Gorenjskega dana možnoet. obiskovati bablško Solo. Pogoj: dovršeno 34. l«to atarosti; pouk traja 12 mesecev. Interesentke naj se javijo do 20. junija 1944.; prijavna mesta so:
▼	arezu Krainburg: Dr. Hermann Samonigg, bolnišnica
GaUenfelle;
▼	areeu Radmannedorf: Dr. RčBler, zdravstveni urad
(Landrat);
▼	areeu Stein: Dr. Brilling, zdravstveni urad (Landrat).
(5779)
Der Reichemlnlfttor fttr RU-»tune; imd Kriegrsproduktion Chef der Transportelnheiten Speer, Berlin NW 40, Alsen-etraSe 4, Telefon 1165 81, micht Kraftfahrer und Kraft-fahranlemlinge, Lohnbiichhal t«r(-ln<ien), 8t«iH>t}'pist{nnen und KontorintiniM«, Einsatz im Reich und in den be-netzten Gebieten, Serviere-rinnen rnid Reinemache-frauen, Eineatz auBerhalb Berlin«. Unterkunft etc. wird gewfthrt.	(5770)
»tte« Idnderliebenđes PfUcht-jahrmildel fUr Krainburg zu deuUcher Familie gesucht. Vorzuatellen: Krainburg, Seelandatrafle 16/1. Stock.
(5779)
Сеф1о, otroke ljubWSe deklo, ki W opravilo dolžnostno leto, 86 išče k nemški družini v Krainburgu. Naj ee javi: Krainburg, Seelandetralie Nr. 16 I. nadstropje.
(5779)
mit diesem Zelchen sind weltb«kannt. Wwm tie hew** micht immer »ofort In lederMengezuhoben ■ind. fo bring* моп d*r kriegsbedingt** log* VenMndnis entgegen.
JOHANN A. WOLFING
s težkim srcem sporočamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da |e padel na Vzhodu naš nad vse ljubljeni sin, brat, stric, svak
Laznik Johann,
Grenadier,
daleč od svojega doitfa In polja, ki ga je tako neizmerno ljubil, star komaj 20 let. Kdor ga je poznal, ve, kaj smo z njim zgubili.
Dragi, nepozabni Johann. počivaj v miru tam daleč v nepoznanem kraju. Ni nam mogoče poklekniti in pokropitl tvoj grob, zato bomo molili za Te. V naših srcih boi živel naprej.
G o m i 1 s k o v Savinjski dolini, 1. Vil. 1944.
Žalujoči starši, sestre In brata.
v globoki žaloetl »poročamo bridko yeet, ki na« je zadela v duio in arce. Težki, mrzli dih aiwela smrti je ugaanll na vzhodnih bojnih po^ajmh 16. marca 1944. dragoceno mlado življenje, #e ne 20 let atarega, ljubljenega mina In brata
Ferdinanda Sajoivili-a
Oreuadirjs
Ni ae ti ielja goreCa apolnila, da na zemlji domači telo ti zaspi, daleč na Vzhodu je amrt ugasnila, Tvoje Ae rosne, ljubljene dni.
Priporočamo ga v molitev in blag apomin!
Olacheuk 7. Julija 1944.
žalujoči utarši, brat.Je, sentre In sorodniki.

Službo dobi
Pridna, zanesljiva ženska, dekle, ki zna kuhati in samostojno voditi gospodinjstvo, dobi etalno mesto pri dobri oskrbi in plači pri družini v Karaten. Ponudbe pod »Unter Kfimtesa 3690—1< na K. Bote, Krainburg.
Iščem gospodinjo, ki bi bila vajena vseh domkih del. Ponudbe na K. B., Krainburg pod St. 3568-1.
Išče v najem
Vzamem v najem malo hišico z vrtom, eventuelno zamenjam dvosobno stanovanje z veeoil pritlklinaml in vrtom na Gorenjskem aid T Kfimtnu. Ponudbe pod >ABKng 9600—4< na K. Bote, Krainburg.
_Prodam_
Prodam 550 kg težkega, delov-n^a vola ali ga dam v rejo. Naslov pod >3598—6< v upravi v Krainburgu.
2-letno irebe naprodaj proti >Dringlichk€itsbeecheind gunge pri Johann Krischner, Pluka št. 14, P. Naklas. 3609—6 Prodam mize, klopi, podboj za vrata, modeli za vereje, okna po ceni od 10 do 40 RM. Irene Gojak, ABling, Adolf-Hitler-StraSe 52.	3622—6
Nov, globok otroški voziček prodam po nizki ceni ali ga zamenjam!-Naslov pod >3624 —6« pri K. B., Krainburg.
_Kupim
Kupim dobro ohranjen dyna-mo-stroj za razsvetljavo — istoememi tok, 220 voltov, od 2 do 5 Иг. Ponudbe pod >3605 -7« na K. B., Krainburg. Kupim dobro ohranjeno moško ali žensko kolo. Naslov pod >3597-7« pri K. B., Krainburg. Kupim kozo, belo, brez rogov, mlado ali po prvih kozličkih. Ponuditi: Krainburg, Veldeser
StraBe 11._3612—7
Kupim borovnice, vsako količino. Dollnar Franz. Krainburg, SeelandstraSe 71 (Prtmskovor.
3558—7
Kupim dobro ohranjen zaprav-Ijlvček. Konrad Widitz, B&k-kerei, ABllng.	1528—7
Sena, dobregn, do 1000 kg kupim. IJpIxt, Hot«4 »Altf Post«. Krainburg.	3585-7
Kupim kravo — dobro mleka-rico 8 teletom ali po teletu. Ponudbe na Jaucher, Breslach.
3626—7
Dobre ohranjen мпајНгап М»-dilnik zamenjam za dober Šivalni stroj in dodam event, otroški športni voziček ali kaj drugega. Laak *. d. Zaler, Alte StraBe 17.	Зв2а—15
Kupim vodno avtomatično se-salko za vodnjak (štimo) z motorjem 380 V, % rezervoarjem ali brez njega, 1 kovčeg-Gramofon a ploščami 1 fotoaparat z modemo optiko. Ponudbe na K. B. Krainburg.
3644-7
Kravo s tetiftkom, zelo dobro mlekarico, zamenjam za kakršnokoli klavno živino. Miha Selnlk, Dvoriach 9, Post Zirk-laoh.	3623—15
Kuiplm moško ali žensko kolo in dve sobni železni peči. Sta-jer Anton, Schuhjnacher, Vaše 43, Zwiechenwaaeem. 3638-7
Zamenjam gWbok otroSkt \t>-zMSek za Mvalml etroj. Razljka se po dogwortt Izravna. Anna Serecihen, Domechale, Schiller StraBe 39	3643-15
m rejo, 30 do 40 kg
težke, kupim. Marenčič, Heili-genkreue.	3647-7
Menjam sadmo stiskalnico za kotel za žganjdcuho т nerabnem stanju. Ogleda •« т soboto popoldan ali nedeljo. Naslov T K. B. Krainburg.
3631-15
Kupim fotoaparat »Nagel Pu-pille« ali »Baby Box« z nova-rom 1:6,3. Kupim tudi pokvar jene žepne in zapestne ure vseh boljših znamk. Ponudbe z opisom Im navedbo cene poslati na J. JagocBtz, Otoereeeland 115.
3632-7
Oddam v zakap
40 arov v^iko posestvo na Del. Štajerskem z tivtno in pridelki dam pod zelo ugodnimi pogoji T najem ali eprejmem oskrbnika, ali hlapca in deklo, ki bi samostojno vodila kmetijo. Ponudbe na Franz Konjedi tz, Margaretenberg 4 bel Krainburg, P. Wart all na Podkraj št. 21, Post Eichtal, Unter Steiermark, 3641-13
M e Đ j a m
Menjam otroški športni voziček za moško ali žensko kolo. Razliko doplačam. Naslov pod »3593—15« pri K. B. Krainburg.
Zamenjam 5 let starega konjn za 2 do S leta staro kobilo. Naslov pri K. B., Krainburg 3581-1,')
Fantovske čevlje, št. 37, močne, »koro nove, zamenjam za enake večje št. 38. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod štev 3578-15.
Zamenjam globok otročki voziček za dobrega športnega oz športnega tudi kupim. — Am Hang 181 pri Krainburgu.
3521—15
Gramofon т kovfejfu a plošča mi zamenjam za dobro ohranje no damsko kolo! Bogataj Maria Laak a. d. Zaier, Alte Str. Nr! 17.	3620—IS
Inserirajle v nameni lislu!
Zapustila nae jt po daljni boleeoi dne 29. julija naia zlata mamica
Maria Brandner
poj. Pohlln
Pokopali emo Jo po njeni želji v Woch«in«Jr Mitterdorfu dme 2. Julija 1944.
Veem, ki ete Jo mpremlM aa njeni eadnjl poti ter zasuli njen prerani grob • cvetjem IB venci, naša iekrena hvala.
Priporočamo je т blag epomln.
Laaee (Sawe), Althammer. v juliju IflU tataiJoM m«*proK, hfterk« In oetalo eocodetve.
Izgubljen o
£enitve
Kateri fant bi hotfl tolažiti na potu življenja razočarano dekle, staro 31 let? ženitev ni Izključena! Le reene ponudbe pod »Zvesta IJiibeien 3617—21« na K. Bote, Krainburg.
Z mlajšo, duševno osamljeno vdovo ali ločenko Iščem resnega poraianstva. Dopise s sliko pod »Usoda« na K. B. Klagen-furt.	5719—21
33-letni fant y stalni služibi teli spoznati 22- do 26-letno preprosto dekle, mi me narave ki bi mu bila pripravljena postati družica. Samo resne ponudbe pod »Resen namen 3626—21« na K. B., Krainburg.
Solidna gospodična, želi znanja z inteligentnim gospodom od 20 do 30 let v svrho dopisovanja in skupnih Izletov. Slika zaželena, ki se po dogovoru vrne. Cen j. dopise pod »Dopisovanje 3627—21« na K. Botfe, Krainburg. Poznejša ženltevni izključena.
Mož, ne@reč«e r zakonu, Igče sebi primerno vdovo ali ločenko staro 40 do 50 let, pripro-sto. Dopiae poelati na K. B. Krainburg pod >вге<а te Išče«.
3636-21
20Ietni muzikaličnl dekllč, ki nima poznanja ree prav nikjer nič, želi spoznati enga feet go-rendčega fanta, a najraje mu-zlkanta. Ponudiš« na K. Bote Krainburg • »liko pod »Veeelje veliko«.	3635-21
SOletni	TialuCbaiMc
n« KoroMc«m, Seli •pom«n^ ▼
svrilo ženitve a Gorenjskim dekletom srednje postave, čedne zunanjosti do 26 let. Cenjene dopise Ж »liko na K. B. Krainburf pod »Srečna bodočnost«.	3637-21
Berite maš list!
Temnomodra, ^ usnjena ročna torba. Izgubljena dne 8. julija na cesti v Falkendorf * veeW-no; »Kleiderkarta« na Ime LilU IJntMihnlg, denarnica ■ 1.50 RM gotovine, krstni UM In spričevalo »Oberschule«, naj se proti \4sokl najdenini odda na naal<M: Hotel »Eurnpa«, Krainburg — Ime je na Те1-dcrkartl.	3615—22
V sredo popoldne mi je bilo na kopališču Krainburg iz kabine vzeta listnica s srednjo svoto denarja, Kennkarta, Klei-derkarta in dr. Ker je oseba oeumljena, se reeno opozarja, da Tzete stvari vrne, da ne l>o neprihke.	3633-22
Dne 7. julija sem s kolesa v Krainburgu od am Welher 8 do meetnega kopališča Izgubil staro obrabljeno denarnico in Ustnico z malo svoto denarja, legitimacijo, naočnike. Pošten ''sjditelij se prosi, da vsaj legitimacijo In naočnike vrne na naslov Kennkarte ali na K. Bote 3648-2)2 Krainburg.
V vlaku od St. Velt do Krain-burga je bila pozabljena ročna torbica dne 5. julija dopoldne, z različno vsebino, Kennkarto glasečo na ime Friederike Na-gode, na isto Ime služb, legitimacija od DAF. Pošteni najditelj se naproša, da odda proti visoki nagradi na zgoraj navedene naslove.	3629-20
_Bazno_
Dne 25. Junija 1944 se je naši* moSko kolo. Lastnik ga lahko dobi Y ABllng, ZoiastraBe 4. _ _5770—28
Dr. Rudolf Oman Je pričel dn* 10. ^lija a splotoo zdravniške prakso T Krainburgu Veldeser StraBe 21 (Preje Dr. Bežek), Sprejeme od 8 do 12 in 14 do 16 m-e.	3630-23

ЛГА
sp«r< Self* I
Neeh HowterbttH gemAg* #i#	ATA —
oHein od*f mH atwof &#**# — #m Mlb«4 di* H&#d*
•ocl*ll«i 14» tAwb*««. M«rg*4telH )«i d •« Ptrtil-WcHka,
Z A H VA L A
Vsem, kl eo nam ob tako nepričakovanem odpoklicu T nebeške livade našega ljubljenega Bln&ka In bratca
Johann Sajovic-A
etali ob strani, nas tolažili, pokojnega obiekall In ga epremlli' na zadnji poti, ter darovalcem ov»Lja, nada najlepša hvala.
Vsem povrni Vsemogočni!
Wart, 7. Julija 1944.
Oče, mati, lemtrU^i ler o«talo »orodetvo.
ZAHVALA
O priliki težke xgube dobrega soproga, skrbnega očeta, st. očete, brala, strica, sv# ka, tasta, gospod«
Ra«potnik Antona
žel. uradnika v ppkolu,
se vsem darovalcem vencev In vsem, kl lo z nami sočustvovali, ter ga spremili na zadnji poti, prisrčno lahvallujemo.
Krainburg, 5. lulija
ZaIu|o6i o»t»4.
Z žaioetnim srcem nazmanjamo vsem sorodnikom. prijateljem la znancem tuizw veet, d* J* na* Qubljenl sin In brat
Franz Werbinz,
Grenadier
v ovetočl mladosti, star 20 let, ranjen, 14. maja 1944, umrl 8. junija 1944 v lazaretu In bil pokopan na nekem vojaAkem pokopališču Junakov.
Francelj, prezgodaj al nae zapustil in od*el od naa bre zposlovlla; In če bi Te mogla materina solza zbuditi, ne bi Te krila pusta tuja zemlja.
Sladko enlvaj večni sen.
Rattendorf-Laak, 8. Julija 1944. ž»luj«»čl: oče I<Yanz, mama Marija, brat Sta-
nlslaiM, sestra MInkn in ohIhIo Morodutv«.
V na^lobljl žaloeti »poročamo vsem sorodnikom, prijateljem, trgovskim tovarišem In znancem, da nae Je 8. jullJa zjutraj ob 8. uri «a vedno zapustil naš najboljši In najskrbnej*! oče, tast, stari oče In stric, gospod
Franz Papler
ромеШк, vvijiu' kt leenl trg. v Doelewita«*
po kraAkl bolezni, ma%lljea » w- poslednjim oljem, v ataroetl 81 let.
K zadnjemu počitku smo g» epremlli v petek dopoldne ob 10 url Iz taloatne Fajove hiše na pokopališče v Wresnit.
Prosimo vee, da ohranijo n^ega ljubega at* v blagem mpomlnu ta molitvi.
Doalowltach, dne 10. julija 1944.
^nhijočl dni#.li»i Papler In Semmler.