Leto LXIX«, št. 11
Ljnnljtna,
!$• jasmarja 1*34
Din
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inaeratl do 80 petit Vrst 4 Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji maerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratm davek posebej. — >Sk*renaki Narode velja mesečno t Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo.
UUUNSTVO
LJUBLJANA,
Telefon: 31-22, 31-:
Podružnice: MARIBOR  Strossmaverjeva 3b — NOVO sODBTO, LJu telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva unoa 1, telefon podružnica uprave: Koeenova uHea 2, telefon st. 190. — JESENICE: Ob
Račun pri psafcSMSS čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10351.
NEMČIJA STOPA NA PLAN
Francoski alarm zaradi napovedi nemškega tiska glede utrditve
demilitarizirane porenske
Pariz. lo. januarja, r. V času, ko se vrse zadnje priprave za novo zasedanje sveta aOrvrštva narodov, da se razčisti italijan-ska-abesinski spor. se zbirajo črni oblaki *»a francosko-nemškem območju. Nemški tisk /e nekaj časa vodi sistematično kampanjo proti franeosko-angleskemu vojaškemu «pora/umu in proti francosko-ruskemu paktu, kar se v francoskih političnih kro-pih splošno tolmači kot napad na locarn-ski sistem. Za enkrat ima besedo samo n&mck: uniformirani tisk. toda v pariških krogih so trdno prepričani, da je to samo pr"prava za skorajšnjo diplomatsko akcijo Nemčije, ki bo kulmin'rnla naj-prej v zahtevi po koreniti izpremembi režima v demilitarizirani porenski coni. Ni dvorni, du ho imel ta poizkus /clo resne po-
sledice v vseli »kjnaturnm državah lokarn-skega pakte.
»Petit Parisien«, ki velja za paktradno glasilo ministrskega predsednika Lavala, objavlja v zvezi s tem resen opomin Berlinu in piše med drugim:
»Nemčija se mrzlično oborožuje. Ko bo smatrala, da je dovolj oborožena, bo po vsej primki izkoristila vzhodno-afriSki spor. da bi izsilila razvetjavljenje določb versajske mirovne pogodbe glede demilitarizirane cone ob Renu in dosegla pristanek, da sme to ozemlje utrditi s trdnjav-sk'm pasem. Toda v Berlinu se morajo že danes zavedati, da se bo proti vsaki taki nameri dvignila najodločneje ne samo Francija, marveč tudi Italija in Belgija, ker bi se taka akcija Nemčije mogla sma-
trati za direkten napad na njene sosede.«
V francoskih političnih krogih zbuja precejšnje skrbi dejstvo, da napovedi nera-čkega tiska, da bo Nemčija ne glede na določbe mirovne pogodbe utrdila demilitarizirano cono, doslej v Angliji niso na-šle prav nikakega odmeva V nekaterih krogih tolmačijo ts molk Anglije kot tih pristanek na nemške zahteve. Za Francijo pa predstavija demilitarizirana poren-ska cona najzanesljivejše jamstvo-za njeno varnost in bo zato francoska diplomacija zastavila vse svoje sile in uporabila vse svoje argumente, da prepreči to nemško nakano. NTi izključeno, da bo Francija za to ceno dala svoj pristanek na rešitev italijansko-abesinekega spora po želji Anglije.
Vatikansko in belgijsko
posredovanje
Kljub vsem demantijem se vesti o posredovanju vzdržujejo, v vseh podrobnostih pa si nasprotujejo
Rim, 15. januarja, o. Italijanski delegat pri Društvu narodov baron Aioi^i bo oju; potoval v ponedeljek v 2enevo na seseda nje sret.a Društva narodov in na razgovore, ki bodo pri tej prilik j razvili me i ^vroP-sbimi državniki v £enevi. Po (ieWa"-tifii belgijske vlade grl^-e Posredovalne akf i je bOlg^ske&a kralja v Londonu po--Jaga-jo v rimskih krogih veliko važnost na Ste Jave paii^ža, ki je na, seji vatikanske mkademije znanosti nied drugim naglasi!. <&a *e i* ka& maivri-ca na oblačnem med-oa.ro "hi"im . nebu.. kj zrnja najlepše upe v bosptrjenoe. Y zvezi s tem opozarjajo T rirasekih krogih na ponovne razgovore pa« pešfcjggft nuncija v Bruslju z belgijskim ministrskim predsednikom ter papeskega »nno.ija v Parizu z ministrskim, predse dn"* kom ha valom in predsednikom francoske republike Lebrunom. V rrmsk.h krogih so prepričajii, da je v teku nova Posreo\>v..<i1 ne akcija, za katero ^e zlasti zavzernatj Vatikan in belgijski kralj. a J« na trh-e-m Podpšra turrj Lavad.
. Ženeva. 14. januarja, r. Reutcrjeva asreri- I eija poroča: V ženevskih krogih se ni nič znaneca o predlogi] Belgija glede posebne komisij« Društva narodov, ki naj bi proučila način bojevanja in ?plošaie razmere v Ahesiniji. Kar se tiče pos redov al ni h predlogov za mirno likvidacijo italijansko - abe-STrj^keua spora v splošnem, naglasajo v že-oevskili krogih, da Mussolini najbrž ne bi privtal na tako rešitev, ki bi lila sprejemljiva za Društvo narodov, ker bi ne nudila Italiji lesa. kar želi doseči. Vsako drugo ureditev tega spora pa bi brez dvoma odklonile na eni strani Abesinija, na drugi strani pa članice Društva narodov, ki ljubosumno čuvajo nad tem. da se v italijansko—abesin-*kem sporu ne sklene ničesar, kar bi moglo kdaj pozneje veljati za merilo pri reševanju ?litiiih >poiov drugih držav. Če bi sploh prišlo do kakega mandata Društva narodov •rad 'Abesinijo, bi tilo to raozuo ^amo na iveh načelnih osnovah: 1. popolna enakopravnost v>eb članic Društva narodov ob izključitvi vseh posebnih interesov, kar velja r enaki meri tudi sa Italijo, in 2. italijanske 5*4« morajo pred sklenitvijo mira nmak-siti t abesinskeda ozemlja.
Pariz. 15. januarja, b. Agencija Havas te-vlja. iz Rima, da proučujejo sedaj tamna j predlog-, nad r Abesinijo o<inošlj-t sreisknvalna   komisija. Ta  prediog je bii
predmet razgovorov, ki jih je imel pariški italijanski .poslanik Cerrutti za svojega hiranja v Rimu. Današnji italijanski listi beležijo simpatične govorlce o mirovnih predlogih in poudarjajo, Ja je atmosfera v Veliki Britaniji za razumevanje italijanskega stališča ugodnejša. Pravijo, da. je vzrok za an^le»ko Popustljivost stališča Japonske na pomorski konferenci in oboruoževanja Nemčije.
London, 14; Janua*"}«. AAf v poučenih krogrh de maji tira jo vest, da je Italijanski državni podtajnik Suvich sporočil upravniku poslov britanskega poslaništva v Rimu, da je Mussolini naklonjen načrtu o delegiraju preiskovalne komisije za Ab©-a^uijo. V tukajšnjih uradnih krogih o tem ničesar ne redo. Poudarjajo pa. da se britanski po*^l^nik v Rjmu mudi na doP^^tu na Angfležkero in da <?e bo vrnil v Rim oh koncu tedna.
V Italiji
na Lavala
Rim, 15. januarja, o. Italijanski inaro-dajni krogi pričakujejo da v ženevi niti svet DN niti odbor osemnajstih ne bosta ničesar storila za poostritev sankcij proti Italiji, odnosno, da o tem sploh ne bodo razpravljati pred pričetkom nove deževne dobe v vzhodni Afriki. Italija bi s tem pridobila mnogo časa in bi lahko do dobra utrdila ozemlje, ki ga je doslej izvojevala in ki predstavna avtomatsko minimum italijanskih teritorijalnih aapi-racij. V času deževne dobe bi bila Italija pripravljena pogajati se glede svojih ostalih zahtev in bi se lahko dosegel kompromis o definitivni ureditvi odnosajev med Italijo in Abesinijo.
Italijanski krogi se nadejajo, da bo skušal Laval v Ženevi najti novo posredovalno formulo, ki bi bila sprejemljiva tudi za Društvo narodov. Po italijanskem mnenju se ho potrudil onemogočiti ali vsaj odgoditi poostritev sankcij. Vprašanje pa jc, ali bo mogel Lava! na osnovi novih italijanskih ponudb preprečiti vihar v Ženevi in omogočiti morebitno novo Edenovo ofenzivo proti Italiji.
Položaj na frontah
Nadino« Abesincev postaja vedno bolj očitna, čeprav Se niso pričeli odločilne ofenzive
Adis Abeba. 15. jan. v. Reuter poroča: Potek vojnih operacij ni severni abesinski frenti dokazuje, da še ne gre pri sedanjrh operacijah za širokopotezno in veliko abe-ski&ko ofenzivo, ki naj bi odločila potek vojne. Večino bojev, pri katerih sicer Italijani skoraj redno zapuščajo svoje postojanke ter se umikajo na boljše pozicije, je pripisati iniciativi poedinih manjših poveljnikov, ki so se naveličali s svojimi vojaki mirno čakati na razplet vojnih operacij. Vsekakor pa so abesinski strategi spoznali najslabše točke italijanske fronte, ki jih rušijo sedaj z boka. Italijani so presenečeni, ker so računali s fanatičnimi frontalnimi napadi Abesincev na dobro 3trjene policije, kjer hi izkrvaveli pod ognjem italijanskim strojnic in brzometnih topov. Najbolj nezavarovani del italijan-ike fronte je krilo IT. italijanske armade.ob. •eJd Takaze. Tu so akesmske čete prodrle
preko reke ter se prebili preko prelazov Dembeguina, Afgana in Enda Seksijo pred samo sveto mesto Aksum. Italijani so to prodiranje ustavili za ceno velikih človeških in materijalnih žrtev. Ni pa se jim posrečilo #vreči Abesincev nazaj. Del Abesincev je krenil preko Agi Ghele proti se-verozapadu ter vpadel v Eritrejo, odkoder ogroža sedaj važno cesto Asmaia—Adua.
Sicer je položaj teSi abesioskrh čet dokaj težaven, ker so daleč od oporišč za preskrbo s strelivom in hrano, vendar pa je njihovi taktična vrednost zelo velika, ker vežejo znatne italijanske čete na del fronte. Poleg tega pa bo moral maršal Ba-doglio še znatno okrepiti ta del fronte s četami, ki prihajajo' sedaj iz domovine, dasi bi jih drugje nujno potreboval.
Opasna točka italijanske vojske je tudi luknja, ki še vedno zija med U. armaoovia sporedno, z njo operisajoeo vojsko pod Ani
Adijem, ki je sestavljena po večini iz askar skih bataljonov, ki. so radi težine borb, ki so jih morali prenesti zadnje tedne, zelo izčrpani. To se je pokazalo tudi v borbah pri Giba tu ki Gfaevi. kjer so nepričakovano naglo popustili pred navalom abeain-«4Lrh čet. Italijane bo stalo mnogo truda in žrtev, če bodo hoteli in mogli to vrzel zamašiti. Splošni položaj na severni fronti je danes tak. da so Ttalijsni prisiljeni na defenzivno akcijo.
Na južni fronti še dolgo ni pričakovati noben iti odločilnih spopadov. Vesti listov o neki veliki ofenzivi generala Grazijanija. ki naj bi imela za končni cilj celo Adis Abebo, so plod pobožnih žaija. Grazijani-jeva armada je danes .vezana na obrambo itarijaoske Šomalrje. ki jo neprestano ogro^ žajo poedine močne skupine- Abesincev vzdolž meje ter se ustavljajo jedva par kilometrov pred Dolom.
Položaj na bojiščih jef sedaj takšen da Italijani pred velikim deževjem ne bodo mogli pričeti nobearih večjih ofenzivah operacij. Italija prihaja v položaj, ko bo morala računati z vsakim svojim vojakom in vsakim strelom. Zadovoljni bodo morali biti, če se jim pred deževno sezono posreči ohraniti to. kar so zasedli in če se jim ne bo treba še nadalje umikati.
Boji za Makalo
Adis Abeb&, 15. jan. v, V abeamskih vla-nih krog« so dokaj rezervirani glede uspehov na fronti. Vsekakor pa so mnogo bolj optimistično raspoloženi, kakor so bili še pred dobrim mesecem. Glede vesti o padcu Makale se je ugotovilo, da imajo svoj izvor v ponudbi organizatorjev karavan za prevoz novinarjev na fronto, ki so se obvezali, da bodo spravili novinarje vse do Makale. O zasedbi tega mesta pa abesinski vladni krogi doslej še molče in samo izjavljajo, da se bi jejo noji v neposredni bližini Makale. kjer se Italijani zelo odločno branijo. Po vseh poročilih stoji cflavn* aihesinska moč po planinah okoli Makale. kjer so tudi v akciji najboljše abesinske čete. Zasedle so vse višine nad Makalo,- odkoder obstreljujejo italijanske čete s težkimi strojnicami ter gorskimi topovi. Te čete so zelo dobro oborožene ter imajo tudi lahke protMetalwke topove.
ItaBjMi rabi}«
Desie. 15. januarja. A A. Havasov posebni dopisnik Poroča: Abesinsfci- uradni komunike jav^a, da se bo*nfcaretiranj£ krajev severno od 9o&ote nedsajtrje. Zadnje dni «o jtasijanSka le*a?a metala na So-koto m njeno e&oKeo sa*ia*me m pitasfe« bombe. Od bomb je 10 ljudi o*tapok>, pet Pa jih je Mio ubitih. V »tem kraju je neka bomba »adgafet Marijino eerfcev; P*d njenimi ruševinam i So našri 10 trupel,1 % <\««»b        i« naravno r»«j*»njh • i»>
Nova itaU|anska ojaže^a
Part Said, 15. januarja, g.    V vzhodno Afriko je v drugem tednu me&eca januarja pln-lo skof4 Sueški prekop 8 italijanski transportnih !a<Jij s m*rMižn0 1 5.000 novimi četami.
▼ Avstrtfi
l>»«*j. 15. januarja. A A. Avstrijska uradna Politična korespondenea je snoei isdala •naslednji demanti:
V. tujih liatih so se ae večkrat pojavile vesti, po katerih naj bi ae bil v Avstriji ustanovilo koncea^racijSSio taborišče sa italijsaske vojsjflce begpee. Te vesti SO docela brsa podlss?e. Svohona ribanja rtaliJsjjslHH becunesrr, ki Jfli Je v OstsiMn le male, si prav ose
Anglija in Egipt
Aagfiia kateri Mae
Kairo, 15. jan. o. Angleški vrhovni komisar sir Lampson je imel pomemben sestanek z voditelji Zedinjenc egip^ke fronte, na katerem jim je razložil angleško službeno stališče glede na sedanji politični položaj v Egiptu. Njegove izjave so bile povsem uradne in zato jim pripisujejo tukajšnji politični krogi izredno velik pomen.
Lampson ove izjave se nanašajo n,? egipt-ake zahteve, da se sklene nova egiptsko-an-g!e»3ka pogodba v okviru pogodbe, ki sta jo podpisala že leta 1930 tedanji zunanji minister Henderson in Nahas paša. Komisar Lampson je poudaril, da se je odtlej mnenje o strateškem pomenu Egipta bistveno spremenilo. V pogodbi i/, leta 1930 je bil dovoljen transport 8.000 angleških vojakov v Egipt v evrho zaščite Sueškega prekopa. Ne glede na sedanji kritični položaj v vzhodni Afriki pa je vsem postalo jasno, da je tudi zapadna meja Egipta v strateškem pogledu izrednega pomeiia. Prevažanje angleških čet od Sueškega prekopa na zapadno mejo bi bilo predgrago. Na drugi strani Egipt nima moderne vojske, predvsem pa mu primanjkuje letal, ki jim v
sklenitev nove vojaške ▼ofaškl ptestll Anglife na
moderni vojni pripadajo odločilne naloge. Zaradi tega je potrebno, da Egipt sklene S Anglijo vojaško pogodbo v svrho zaščite svojih zapadnih meja. Povečanje egiptske vojske, njena oborožitev in tehnična izpopolnitev bi zahtevale preveč časa m stroškov. Vojaška »veaa bi služba vr a jem -n rm interesom.
Za Liri tam jo Ji važno, kakšno stahsee bodo /avaeli o tem vprašanju egvpHki nn-litiki. V kratkem prispe v Egipt madaljnih 5.000 angleških vojakov. Kakor ratrKijeio informirani krogi, ima Velika Britanija «.p-daj v Egiptu že preko #1000 dobro oboroženih vojakov in v Aleksandri jo prihajajo neprestano novi tovori orožja, streliva in vora^tva.
Angleški ukrepi na Cipra
London. 15. januarja, g. Oradnja BSjfc-neca angleškega letalskega oporišča ne otoku Cipru «»e hli-žd koncu. S Cipra bodo to-hko angleška letaia oviraj« italijans-ke nod-tnornice i-n bombna letflla pri oiperaci^ah na Rdečem inorju, obenem pa bodo iahfeo tudi t«ikoj stopila v skd jo. če b* itaTifans napadli Sueški prekop.
Anglija ima zaradi Abesinije tedensko več milijonov škode
London. Lo. januarja. AA. Današnji listi pišejo zelo mnogo o seji anglaške vlad*, ki l>! se sedaj vršila v sredo kot običajno vsak teden. Na dnevnem r?du seja je razprava o pogodbi med Anglijo in Egiptom in ps vpiašanje delavcev in ostala vprašanja notranje politike. Glavni del seje pa bo vsekakor posvačen razpravi obojni mn\ Italijo in Abesinijo. Večina listov? poudarja, da bo vlada sklenila, da je bolje še počakati s prepovedjo uvoza petroleja v Italijo. Počakati je treba nova odločitve Društva narodov >Mornin2rpo«t-v. veruje, da so v vladi glad 3 tega vprašanja različna mnenja. *Daily Mailr
piše. da večina ministrov mitdi. da ni primemo, da bi se Anglija odločila »a etrog«* prepoved izvoza petro'eja v Italijo, ker bi to nekoliko spravilo v nevarnost sedanji uit r.
O stroških, ki jih ima Aru?lita »radi izvajanja sankcij in zaradi gibanja vojn-- mor-nariee v Sredozemskem morju, ss bo razpravljalo na seji parlamenta 4. februarja i, 1. -Dailv Escpresac pravi, da znašajo stroški za mornarico tedensko milijon funtov. Stada pa, ki jo trpe angleSki tr^ovri zaradi izvajanja «anktii. as pa lahko ceni na vec milijonov.
Bojevit članek vodilne;
sjjsjsjia
fašističnega
Riui. lo. januarja, o. Za bližnje zasedanja sveta Društva narodov in sankcijskega odl?o-ra vlada v italijanski javnosti veliko zanimanje. Javnost je pod vtisom, da se pripravljajo na tem zasedanju v Ženevi za Italijo usodni dogodki. V tem mnenju je javnost še Lolj podkrepil, članak, ki ga je objavil ofieiozui NGiornale d'Italiat. v katerem piše direktor tega lista Virginio Gaida med drugim:
Italijanska javnost mora biti pripravljena sa vse! Nihče naj ne veruje in naseda vestem tujega tiika o tem, da Italija išče milosti. Vsa vesti o tem. da bi se bila Italija obrnila na nekatere tuje države in tuje državne poglavarje za posredovanje, da bi se ji na ta način omogočil izhod Iz zagate, so navadne izmišljotine. Pred sestankom Društva narodov je že običajno, da se vprizar-jajo razna protiitalijanske in protifašistične intrige in manevri. Dokler so angleške in francoske vojne ladje zbrane na Sredozemskem morju ter sc širijo lažne vesti o zmagah Abesinrav, o uporih in nemirih v Italiji in slično, tako dolgo za Italijo ni mira. Sankrijonisti hočejo s takimi manevri sve-
tovno javnost prepričati, da je Italija prisiljena prositi za mir, toda zapomnijo ns$ si. da Italija ni uničena, temveč vstaja pomlajena in trdna odločena, da isvede svojo ekspaniivne akcije do kraja. Sankcijom-«i. žive v lažni in varljivi domišljiji, da je Italija v burji sankcij in obrekovanj izgubila krmilo ter da mora sada j iskati tnje pomoli in prositi milosti! Prav tako kakor 3. oktobra, ko sa je začel vojaški pohod v Abeaini-jo. ima danes Italija v svojih rokah avo$o usodo. Italija je doeela svobodna t vseh svojih akcijah. Italija tate note mira. msrvef misli samo na zmagoslavno vojno t Afriki in na organizacijo tim odločnejšega odpora proti sankcijam v Evropi. Kratek odmor, ki je nastal pri vojaških operacijah ▼ ▼ »hodna Afriki, si morebiti posledica aeprifik Italije v Evropi, marveč je Ml odrejen po rxe-lein preudarka is itraisiks saj—»ti, sa ta-moremo s čim manjšimi trtvanri doseči čim večje in za vidnejše aspeho. Nadaljevali bomo svojo vo?n*ko boljšajo.
Ni še definitivne odločitve, kdaj bodo
francoske volitve
Pariš. 15. januarja, d. V Elizejoki palači se je vršila danes seia francoske vladi pod vodstvom predsednika republike Le bruna. Že pred sejo se je Laval v razgovoru z nekimi narodnimi poslanci izrazil za čim prejšnjo izvedbo novih volitev. Volitve naj bi se vršile 22. in 29. marca mesto koncem pomladi, ko poteče mandat sedanje poslanske zbornica. Ministrski svet se o tem vprašanju na svoji današnji seji še ni odločil.
Ministrski svet je razpravljal tudi o najnovejši akciji za ureditev italijansko—abe-sinskega spora. Kakor zatrjuje agencija Havas. je vlada ugotovila, da niso nastopili ni-kaki novi momenti v tem sporu. Končno je
mornariški minister Pistri r al eri ral o londonski pomorski konferenci m risati o sklopu japonske delegacije, da prekine nathrit-
nje sodelovanje.
Danes popoldne sta pričela na novo zasedati senat in poslanska zr.omira Prvi seji v novi poslovni dobi sta otvorila starostna predsednika. Takoj po njonak govorih *ta obe zbornici prešli k volitvam novih predsedstev. Poslanska zbornica je ponovno izvolila g. Bouissona sa svojega predsednika. Pri volitvah fe bilo oddanih 39T glasov, od teh je dobil Bouisnon 3t9. Seja je v ostajem potekla mi rno.
Venizelos se bo vrnil v Grčijo
Atene, 15. januarja. w. Listi poročajo iz Pariza o serr^c?ioOe!ne*n govoru, ki ga je tmol Veo iz* V* v neki tamkajšnji pofttič-nI m novinarski družbi Političen položaj v Grevji, Je VaniaeloB, »e j« docela
irpromenil. Po inciativi kraflja s0 se razmere hitreje etobatiurale, kakor so Ja t« prteako^ado. Na. koncu je Izjavil Veetse-los- da ho cpoinla^ pn svoiesn povratku v dvSnovjno »opet pwim vndstvo vMp. psr dWi"• jc tmh «eneml Mft.-
oa^ssaawate«j n°ve mot;arkije, lajavu, da H a*Tasakanrtcc iauauoic v Grčtti savrarte m-ko oisko, da so vršita.
INOZESSSKE Cur/h, 16. jantarja. M.K1 T/on*»i  I5 2f>, Nov/ Bruoerj si.ii,
7.—, Par^ Terk 3<W?5,
Stran 2 ■i ■ ii
Gospodarski odnošaji med ČSR in Jugoslavijo
utrdijo trn poveča)* gos; obema državama
e zveze
Ljubljana, 15. januarja. Dr. E. Stare, ki velja za najboljšega poznavalca dela za zbliianje bratskih držav pri nas, zaslužni predsednik centrale JC lig v naši banovini, je snoci predaval v Ljubljanskem klubu o strukturi 6e* le o si o v a š ko — jugoalovenakih stikov. Predavanje ni zgolj analiza, temveč tudi sinteza na stvarnih usjv&ovitvah. sloveli zaključki, kaj je treba storiti, da bosta obe državi imeli čim več koristi od medsebojnega gospodarskega sodelovanja in si vzajemno priborili lepšo bodočnost; Iz zanimivega predavanja posnemamo zaradi njegove aktualnosti naslednje.
Potreba preorientacije gospodarske politike
Gospodarska kriza nas m še dovoij izučila ter še vedno ni dovolj prodrlo spoznanje, da moramo pri določanju trgo-vinsko-političnih smernic upoštevati trgovinsko politiko sosednih in zlasti prijateljskih držav, ki vplivajo na našo politično orijentacijo in po svojih trgovinskih zve-nah na nase gospodarsko življenje. Aktu-aina je preorientacija trgovinske in gospodarske politike. Navezati se moramo predvsem na Češkoslovaško. Zaradi gospodarske krize je izvoz v CSR iz naše države padel od 1.959 milijonov Kč v L 1929 na okrog 150 milijonov Kč. To ne pomeni, da so se gospodarski stiki med obema državama zrahljali, vendar pa nas opominia, da moramo čustvo medsebojnih simpatij izpolniti v sistematskim delom za čim tesnjše gospodarsko sodelovanje. Preteklost nam nudi jamstvo, da lahko povsem zaupamo v bratski narod. Plodonosno je bilo delovanje čeških bank pri nas pred vojno. S pomočjo češkega kapitala se je ustanovila Uidi Ljubljanska kreditna banka. Sele od ustanovitve te banke smo se začeli samostojno gospodarsko udej-stvovati. Po vojni so vložili Čehi miljardne zneske v naša industrijska podjetja, toda izgubili so zelo mnogo, ker so investirali preveč v zaupanju. Zato so postali previdnejši ter se je v naši na kapitalu revni državi usidral in uveljavil kapital raznih drugih držav. Kljub temu se je? zadnje čase ojačilo gospodarsko sodelovanje med bratskima državama ne glede na izvozne td. uvozne omejitve. Klirinški plačilni sistem je prisilil države Male antante da so začele proučevati medsebojne odnose trga ter se pripravlja za bodočnost sistematično povečanje obsega izmenjave dobrin.
Naša zunanja trgovina
V naši zunanji trgovina je bila 1. 1934 na prvem mestu našega izoza Italija (20.57% )^ na drugem Avstrija. tretjem Nemčija. Češkoslovaška pa je bila šele na četrtem mestu. Iz CSR smo 1. 1930 uvozili še za 350 milijon Kč teZ-cstilnega blaga, 1. 1934 pa samo še sa 50 milijonov. Cehi pa so udeleženi pri naši tekstilni industriji s 5&?o kapitala. Sladkorna industrija se je tudi zadnja leta pri nas tako razvila, da krije potrebe domačega trga, toda pri nas odpade letno na prebivalca samo 4.5 kg sladkorja, dočim ga v CSR porabijo na leto 26 kg na prebivalca. Ceškoslova-Sk atudi ne izvaža k nam čevljev zaradi Bat'ine tovarne v Vukovaru (prejšnje čase jih je na leto za 70 milijonov Kč). Osamosvojili smo se tudi v sledtlarski industriji. Vse to je zelo vplivalo na medsebojne trgovinske odnosc bratskih držav. Toda ta prevrat ni razveseljiv za naše gospodarstvo, ker je prišlo do njega s pomočjo tujega kapitala. Izmed 20 vodilnih denarnih zavodov pri nas delajo samo 4 z domačim kapitalom, 2 večji banki pa poslujeta samo s tujim kapitalom. Pri delniških, in industrijskih družbah v naši državi, ki jih je okreg 4.000 in ki je njihov obratni kapital ocenjen na 3.040 milijon Din, je udeležen inozemski kapital z Sl% (Francija 32.5^, Avstrija 20.2% Švica 14CĆ. CSR 12%). CSR je šele na četrtem mestu. Ni posebno razveseljiva prespektiva za nase narodno gospodarstvo, da prevladnje tako močno inozemski kapital.
Bogati čehoslovaki in mi
Na prebivalca odpade pri nas 800 Din prihrankov v hranilnih vlogah, na prebivalca v CSR pa desetkrat več, S.000 Din! Že po tem lahko izprevidimo, da se odpira, čeboalovakom pri nas v industrijalizaciji posebno važno polje udejsrtvovanja, za kar jih usposabljajo že tradicijonalne trgovske izkušnje in zmožnosti, pogoj pa je, da bodi kapital Cehov taksnega značaja, da bo omogočil svoboden razvoj našega gospodarstva in industrije.
Naša zapadna orientacija, politična in gospodarska je bila nenaravna. Zahteva časa je, da navežemo najtesnejše stike s CSR. v kar nas silijo politične razmere in struktura naše drž ve.
Gospodarsko sožitje s ČSR Življenjska potreba
Vrednost izvoza v CSR je znašla 1934. v 11 mesenih 118.9 minjonov Kč. lani pe v enakem razdobju 339.3 lilijona Kc NaSa trgovinska bilanca s ČSR je postala v tej dobi aktivna za okrog 100 milijonov D»n Zaradi sankcij proti I tali ^ se je naglo dviar udi ttvoz tetostthrih izde&ov iz CSR. eaj naši tekstftef industrij? primanjkuje prmiom* " te. CSR je še lani kupna mnogo na-
šega žita, da pomaga našemu poljedelstvu i o da poživi . čim bolj medsebojni trgovski promet, čeprav je imela v astogi še mnogo pšenice. l. 1934. je kupila IOjUOO vagonov nase p£eiuos po ceni, ki znatno presega svetovno pašteto, luni pa je kupila 959J35 q psenoe. Dočim nas Nemčija aopoetavtja, nas C Sli. favorizira. Naj oinenuno s mo, da je Či?l\ rešUa lun oa* sadni izvoz. Izvoz sadja v Nemčijo je posta4 praktično nemogoč, ker bi morali izvozniki čakali vse leto ua plačilo. Resili so na© češkoslovaški izvoznika, kj so prevzeli bOO vagonov sadja, namenjenega v Nemčijo. Tud; pri izvozu nase živine je CSR letos precej udeležena ter je uvozila samo novembra 20.182 prašičev, Nemčija pa popolnoma oie. Lani je biki sklenjena med naso državo in ČSR konjvenc.ja glede izvoza tobaka za 35 let CSR potrebuje po tej po-gcdbi na leto okrog 60" o našega oridetka toteka. Češkoslovaška potrebuje na ieto za okrog 100 milijonov 've bakra. Porablja po večini baker iz naše oVriave. toda dobrva ga preko Hamburga. Menda ni treba če po-&fb«i nagtašati, kako potrebno je. da začne uvažati ta baker direktno od nns. CSR potrebuje tuji mnogo surovega železa, a je doslej uvažala iz nase države zelo uiaio rude. Povečati inoranio tudi razen izvoza raznih surovin, hranilnih proizvodov predvsem izjvoz živine. V bodočnosti bo slasti važen izvoz iauu. konoplje in morda tudi riža. Na to moramo misliti že sedaj- Na češkoslovaške lahko izvažamo tudi rasthnska olja. poifabnicate. podnio zelenjavo in mor-djče ribe iz Dalmacije, industrijske surovine, boksit, dainjatuteki kamen itd. Pri nas j« zaposlenih 714.000 dehavoev. v ČSR pa 2.291.797. kar nam lepo dokazuje, kako je razvita industrija v bratski državi. Naša trgov, nsika bilanca g ČSR b ee še lahko zelo popravila, če bi se prevoz blaga redil tako. de bi lahko naša jadranska pristanišča sto-stopili v uspešno mednarodno konkurenco pristanišč.
Tranzitni promet je znašal L 1934 v naši državi 2.305.55o ton. Značilno je, da izvozimo po vodi 72°.'o blaga. Doslej naša pristanišča niso igrala v mednarodni trgovini posebnega pomena, ker nimajo primernih zvez z zaledjem. Prav v tranzit m torkovimi c*e odpirajo nove možnosti poglobitve stikov med našo državo in ČSR Nujno potrebno je, da zgradimo unsko progo, da dob Siovenija sveza z morjem s kočevsko železnico in moderno avtomobilsko cesto, sicer ne smu-mo misliti, da bomo lahko kdaj stopili v konkurenčno borbo v tranzitni trgovini. Ne smemo tudi pozabiti, da naša trgovinska mornarica n, na višini. Naše trgovske ladje so najstarejše v Evropi. Izmed 170 večjih pomikov jih imamo samo 42 zgrajenih v zadnjih 20 letih
čehoslovaki rešili naš tujski promet
Izmed približno 230.000 tujcev, ki so leta 1934. obiskali na so državo, je bilo 91.000 Nemcev in Avstrijcev. Čehoslovakov pa 60 t,:so'\ Število posetiiikov Nemcev in Avstrijcev se zadnja leta ni povišalo. dočim je števido gostov iz ČSR poskočijo od leta 1932. od 30.000 na 00.000! Okrog 80°/o gostov iz ČSR je obip-"ko»lo primorje in le 20% slovenska
(goreraka) letovišča- Na Gorenjskem se Cehi ne poontija dobro*'adi sa jim. da niso s*ed Slovani« ampak mod Nama. Se morejo razumeti nafte narodne M^cnootf ter oboževanja nemaBne. Potreban je temeljito rorne* dura. NaJa letovišča naj dobe slovensko lice, ozirajmo se na Cehe M na Skovane I Dotok gostov iz češlcoatevsofee bo čimdsaje večji, če bomo gledali s ssmsmevanjem ae tujski promet glede na tO, da ga pri asa Čehi rešujejo. Ne smemo Ml pozabili, da so Čehi dvfcnUi hotelira*vo*v Dntmaoiji.
čehoskwoki lahko poglobe s svojimi ds-na-mimi anvodi. sjuopodsietfltBri strokovnjaki ter indastrijo gofpodafoke stike med obema
državama. Češkoslovaški kapital naj tt se uveljavil zlesti v novi industriji. Glede na orientacijo OSR proti vzhodu ii je potrebna
reorganizacija industrijske proizvodnje. Med obema državama ne sme bila v gospodarskem dedovanju nobenega rwwirodOvalea. Čehoslovaki naj še nadalje proučujejo skrbno možnosti uvoza iz na$e (h1 lave in naj zlasti pod-prajo tranzitni promet preko naših pristanišč in tujek i pcometf v naši državi.
Mi pa smo dolini, da prizadevanje CSR pod paramo iskreno z vsem rmrnimevenjem. Naši izvozniki se morajo učiti pri gospodarsko naprednejših narodih, kajti izvažati je treba (s najboljše Maso in era odposlali po zcledu mednarodne konkurence. Spoznati moramo, kako važno ie morje za naeb državo ter nnramo zvezah" aa^edje z njim z dobrimi železnicami in cestami. Vso pozornost moramo posvetiti izgradnji novih stal-' n-h paroplovnih zvez in pristarrTič CSR naj dobi tud*" ori nes prosto luko. Skrbet^ moramo ne glede na trenutne žrtve, da preidejo denarni zavodi in industrijska pod-ietia v slovanske roke.
Sem aei ja 1 Senzacija 1
V letalu prelio Abesinlje v džunglo Afrike?
L
afoana
/i
a
Krokodili  vodni konji, ogromne crz-de slonov, levov! Divja borba pavi-apa in leoparda!
Največji ekspedicijski film sedanjosti
Jutri! KINO UNI03C Jutri!
Telef. 22—21
Koncert zagrebških madrigalistov44
Zelo lepi, originalni, resnično umetniški plesi so prinesli izjemno vseobčno zadovoljstvo
Kakor cerkev, tako je imel tudi boljši dom in v 15. in lrt. stoletju svojo umetno muziko, ki je obiiko in izraznost povzela po cerkveni muziki svojega časa. Pesmi, ki so jih tedai prepevali so imenovali madrigale. Prvotno je fcil madrigal pesniška oblika, kakor j2 n. pr. sonet Tasso in Petrar-ca sta bila mojstra te pesniške oblike, v kateri sta pela »a cor ^entilec;, o srcu polnem plemenite erotike. Zmameniti italijanski glasbeniki so jih pričsli uglasbljati in kmaiu si je madrigal osvojil ves muzikalni svet. število madrigalov cjra v neštete stotine. Madrigal je kazal umetno polifonsko delo, čegar izvajanje je bilo dostopno le zelo izvežbanim zborovskim pevcem, ki so na tak način gojili v resnici najplemenitejšo vokalno komorno muziko. V prvi tretjini 17. stoletja je madrigal dosegel vrhunec svojega razcv3ta. Le v Angliji ga z vnemo «?oje Še dandanes po zaslugi :Madrigal SocietK«, ki je bila sestavljena že L 1741. S časom se je pojem vsebine madrigala razširil. Sedaj obsega tako svetne kakor cerkvane pesmi kontrapunkticno umetne obdelave. Jasno je, da velike mase pevcev madrigalu niso zaradi njegove tehnične zavitosti kas in je madrigal slsjkoprej dostopen le malim zborom, ki jih tvorijo pevsko in glasbeno visoko naobraženi pevci.
V naši državi imamo tak madrigalni zbor samo v Zagrebu in zasluga ustanovitve tega udruženja gre v prvi vrsti Mladenu Po-zajtču talentiranemu, stilsko krepko izoblikovanemu mlademu muziku, ki vodi svoj komaj des?t ljudi broječi madrigalni zbor (3 soprani, 3 alti. 2 tenorja in 2 basa) že šesto leto. Predstavnik zbora ie dr. Viktor Benković. V zboru so sami odlični pevci, povečini solisti, tako n. pr. koncertna pevka Liza Doroghv. basist • solist lav Vrbanac i. t. d.
V ponedeljek zvečer so priredili v Filharmoniji svoj prvi koncart pri nas. Z obilnim otiskom v resnici zelo zanimivega m v vsakem pogledu umetniško dovršenega se večera ravno ne moremo ponašati. Ne bomo se smeli pritožiti, čs nam bodo ob kaki priliki Zagrebčani vrnili milo za drago. Program koncerta je obsegal v nazornem razvoju resne mnosoglasne, z živahno umetno polifonijo iztkan? pesmi mojstrov Albrechta. Lassusa Viktoria (Lud da Vit-toria?). Schutza in Mozarta v dragem dalu pa skladbe Odaka. Dngana star., Dobroni^s. Adamiča in Grgosevica Mestoma s ogromnimi tehničnimi intonačnimi in izraznimi teikočaini prepojene skladba so »zagrebški
madrigalisti« obvladovali odlično, vzorno in je maloštevilna, a zato sijajno zlita celota, kakor tudi vsak posamezni pevec, vsaka p3vka zaslužila naše odkrito in Dodeljeno odobravanje. Po vzoru -zagrebških madrigali stov« bi tudi že davno pri nas imeli lahko stičen vokalno - komorni zbor, čegar vzdrževanje in gibljivost ter pevska dovršenost je vse lažje dosegljiva, kakor jo zamore jo doseči naši številno tako krepki, a po pevskem znanju tako šibki zbori. Sicer j3 res lažje pridobiti sto ne baš prvovrstnih pevcev, kakor deset odlično izobraženih, no, poizkus bi se morda obnesel. 2e sam domačin Gallus bi takemu zboru nudil cel neizčrpen zaklad za studiranje. Potrabo po mnogoštevilnih zborih čutijo danes v gotov socialni pravec usmerjene družba, komorni vokalni zbori pa so čim dalje bolj pogosta zahteva meščanstva. — č.
Z. K. O.
Pride vesela opereta
Mod pred
; poroko
lz calla
—e Medvedovo dramo >*a pravdo in srce« bo u.pri»orilo društvo jugosioven-skih srednješolcev »Stoga< v Celju v petek 17. t, m. ob 30. v Mostnem gledališču v režiji se. A Ssjdarjeve. V Januarju bo to edina igra "v Mestnem gledališču. Prijatelji našega agimega dijaatva s0 vab-ijeni, da obiščejo predstavo v čjm večjem števtta.
—c Sresko načelstvo v Celju razglaša Glede na § 29. zakona o občem upravnem postopku se objavlja, da se pri sreokem načeletvn v Celju sprejemajo stranke vsak torek in vsako soboto od 8. do 12. dopoldne. Ob drugih dnevih se stranke ne sprejemajo Samo v neodložljivih primerih se sprejemajo stranke tudi ob drugih dnevih ob 8. do 11. Stranke uaj se točnu ravnajo Po tej odločbi, da ne bodo brezuspešno tratile časa in denarja s Potom k ereskefnra načelatvn
—c V celjski bolnici je umrl v ponedeljek 00 letal delavec Jote Ahtik iz Trno voJj.
Premestitve učiteljev
}• mopmt        »ii i nlii tla atlteliev trn atttelH«
I KtoTw.eN Pri belem konjičku I
I     Slager senone?___' m _|
Z odsafaom ■ pr\cvetnega ministra no pra-mesosoi ossininji učitelji m nčateljieo:
šHbor Anion od Svete gore (Litija) v litijo (Letijo), titnik Maks is Sevnice (Brežice) na telesno goro (Ljutomer), ZevoJJk Franc m Zg. TuhLnjs (Kamnik) v RadoBaj (DetoJea - saaoka banovina), Andoljšek Frančiška m Vet Lašč v KaHoitco (Kodovje).
Z oJcasom fcr. namejanJhov so premaočeoi naslednji eeissUH-ce):
BaAkot ič Ivan iz Doottočb (Novo mesto) k De v. Marija v Brezju (Maribor desni breg), Sajovic Marija iz Trboj (Krsrij) v Šmartno (Kranj), Jenioo Ljudmila 'iz Tržiča (Krško) v Mirno (Novo mesto), Vidmar Gabrijel od Sv. Lenarta (Laško) v Tržič (Kranj), Papler Marija i« Vodic (Kamnik) v škof jo Loko (žkofja Loka), Zorn Leopold ina iz Toplic (Litija) k Dev. Mar. v Polju (Ljubljana okolica), Bonca Leopold z Železne gore (Ljutomer) v Sevnico (Brežice), Resrnsn Mihaela iz Učke (Krško) v Toplice (\ovo mesto), Lazar Anica iz Mengša (Kamnik) v Domžale (Kamnik), \osec Ana iz Trsbenj (Novo mesto) v Mengeš (Kamnik), Lelič Marija iz Bi-zetjskega (BreJics) v Šmartno (Litija). Hirš-man Ana od Dev. Mar. v Polju v LJubljano, Primožič Janez iz Mekinj (Kamnik) k Dev. Mar. v Polja (Ljubljana okofcea), Zemdrsk OtUija iz Poljane (Logatec) v Orehovico (Novo mesto), Rusjan Albrozij iz Vuzenice (Dravograd) v Ptuj (Ptuj), Rigler Franc xz. Ho-tiča (Litija) v Jevnico (Litija), Žmdarčič Rudolf od Sv. Rnperla (LaSko) v Črnuče (Ljubljana okolica), Znidarčič Angola od Sv. Ru-perta (Laško) v Črnuče (Ljubljana okolica), Pečarig Jerica iz Studenca (KrOko) v Smihel (Novo mesto). Hladnik Leopold iz Cerkna (Locatec) v Sent Vid (Ljubljana okolica). Lapajne Ana iz fclrov (Logatec) v Kanmieo (Maribor levi breg), Porenda Anton/ja iz Trebeljna (Krako) v 6ent Vid (Ljubljana okorjca). Porerita Viktor iz Resnika (Konj'ce) v Sent Vid (Ljubljana okolica). Ribar Fra-nja iz Horjula (Ljnbljana okolica) v Sent Vid (Ljubijan-3 okolica). Jaklič Vida iz Ger-Hnt (Murska Sobota) v Moste (Ljubljana mesto). Veber Firarafa "'z Starega rr*ra (Logatec) na Drenov «?rič (Ljubljana okolica). Raic Valerija iz Bohinjske Srednje vasi (Radovljica) v Vodice (Kamnik). UnA Le^nCtldina iz Telča (Krško) v Slovenjsike Konjice (Konjice), Rot Angela iz šmihela (Gornii<rrad) v šent Pavel pri rVebokki (Celje), L/impič Pavla iz Krškega (Krško) na Vnč (bjinbljana mesto), Irrtihar Alojzij iz Krke (Litija) v Trzin (Kamnik), Pogačar FrančSko iz Mavčič (Kranj) v Moste (Ljubljana me&!o) e tem, da dela na zasebni osnovni SoK s pravdco javnosti v Lichtenthumu, Horn Peter iz Nevelj (Kamnik) k Sn\ Petru (Lfubliaiia mesto), Po-!iačar Andrej .iz Trebeljneira (Krško) v Kani-nfk (Kamnik), Strah-Zupančič Leopokiina iz Karlovice (Kočevje) v Velike Lašče (Kočevje), Prijatelj Josip iz Gotenice (Kočevje) v Velike Lašče (Kočevje). Sore Amalija iz Lo^ketra potoka (Kočevje) v Črnomelj (Crno-meli). LomJSek Anton iz Bnšeče vasi (Kržko) na Jezico (Ljubiiana okolica), Gaber Ana iz Šent V;da pri Planini (^m^Tie) na VjfjaaVo (Ljubljana okolica), Babnik Alfotiza iz Mokronoga (Krško) v Šanihel (Novo mesto), Pečnik Josip iz Vetike dc4ine (Krško) v Trbovlje (Laško), Malešič Janko iz Zeta* (Šmarje) v Mekinje (Kamnik). Pire Štefanija iz Ljubltane mesto v Maribor levr breg, Praznik Julija od Sv. Lovrenca (Celje) v Celje. Bučar Vinka iz D-rasatuša (Cmmnelj) v A-dlešiče (Crnome*!), Skeriarac Mara iz Trnja (Doljna Lendava) v Gomiflico (Doljna Lendava). Gaunfuk« Julnja iz Tiimišoa (Doljna Lendava) t Hobizo (Doiina Lendava), Kren Ana iz Verdrensa (Kočevje) v Kočevsko Reko (Kočevje), Žueteršič Fran iz Sroimel? (Brežice) v Raieo (Krško), KoHir^Č Vladimir iz Brežic (Brezice) v Kočevje (Kočevje), ValenČ»Č BtTUta od Sv. Florjana (šmarie) v Spodnvo Slivnico (Lj>Tb1tana okolica). Herzog Gabri iel it Buče Cšmarie) v Križevce   (Ljutomer),  Mdlavec  Josipina iz
Planinsko predavanje
Ljubljana, 15. januarja, V dvorani Delavske zbornice se je zbrala snoci množica navdušenih ljubiteljev narave, v prvi vrsti mladih planincev, manjkalo pa ni v dvorani tudi starejših turistov, k: so oblezli že vse stene našega skalnatega pogorja, kjer so našli toliko kraso in užitkov, da se ponižnemu dolincu niti ne sanja ne. Navzlic temu so hoteli tudi en^ ga izmed naših prvih turistov ne samo \ domovini, marveč tudi izven nje, priznane ga alpinca dr. Miha Potočnika, ki ga je r vabil T. K  Skala, da pove nekaj svojih doživetij, kot nengnan plezalec na gorsk« velikane v Julijskih Alpah.
Predavatelja je predstavil občinstvu pod predsednik »Skale« g. Vthar. Dr. Potočnik govoril   v uvodu   o uporabnosti vrvi za planinskega plezalca in opisal težje plezal ne ture. ne pozabljajoč pri tem na vse le pote. ki se nudijo planincu pri vsakem ko raku. Pozabil tudi ni omeniti požrtvovalnosti nesebičnega tovarištva. Bpominj^joč se Jože Copa. Pavle Jesihove. dr. Staneta To minska in drugih,   ki jih je navedel le 8 krstnimi imeni.
Čeprav zbrani v dvorani v mestu, po navzoči občutili spričo prijetnega kramljanja vse užitke, ki jih morejo nuditi naše pla nine pravemu turistu. Tudi. kjer so se po-rfajali s predavateljem skoz ozke kamine Martnljaka, po robovih Skrlatice in Stenar ja ali plezali po severni steni Trifrlava. j< ostajalo predavanje lahkotno, tako da jirr je bila zabrisana nevarnost, ki sicer prež" na plesalca prav vsak hip.
S posebno ljubeznijo je dr. Potočnik oh delal nartije na Jalovec    poudarjajoč, d? smo lahko nanj ponosni in da tepSe<*n ne moro nuditi planinskemu plezalcu niti Švica ali Tirolska. Zaključil je s porivom, da se vedno znova oklep*jmo na^e mogočne gorske domovine ki je pTclepa na vsak ko rak.   Hvaležni poslušalci so priljubljene?* »gorskega fanta*   znova nairra^ili z živa hnim   odobravanjem,    saj je bilo ni^ovo kramljanje k^Vor viso'n posere zavoj"vann I nlanfnsVe primde po Čtovoku    Predi van y se pnj?»*tn*v*1i lepi • d?*oo"»l*ivi slik   k! sc jih po večini posneli znani jeseniški turisti
Unom (Lonotee) na Rakek (Logatec), Moliva Ana is Onea (Logatec) k Sv. .'isarjMi na iHarv. polju (Maribor desni breg), Zivko Janko iz studencev (Nlarmor desni breg) na Pobrotje (Maribor deoni breg), Kristan £ma-gomn* iz Slov. Bistrice (Manbor desni breg) v Maribor levi breg, Vreček AJojsija x Mežice (Prevalje) v Maribor levi breg, .Uusek Ljudevit od Sv. Vide (PUijj v Ptuj, Musok Antonija od Sv. Vida (Pkuj) ▼ Pwj. Fe-razin Dragroila rs Doljne Lendave v Ptuj, Saneui Joiatp «k Tišane (Murska Sobota) v Vodice (Kamnik), Peteion Albin iz Skrinj (Kočevje) v dkofjo Loko, Sor&ak Adojaija iz Pre\-adj (Prevalje) na Pobroaje (Maribor desni breg), Poljšak Srečko iz Dira^atufia (Cr-rso-mala) v Presko (Ljubdjann okolica), LužaJk Frane m Skomsrja (Konjice) v Celje, Cirman Kune Marija iz Dobove (Brežice) v (k>rn»j* Pimice (LjHibtLjana okolica). Pajtler-Leskovec Pavla iz Losa v Ljubljano & tem. da dela na batifc'ki upravi, Berin Franc iz Moravč v Li-ErojTJo (Lkrb^ana okolica). Mihelčič Ivan iz Črnuč (Ljubljana okolica) v Dobrniče (Novo mesto), Mihelčič Steoislav nz Ctduč (Ljubljana okolica) v Dobrniče (Novo mes<to), Knapič Janko iz Kapel (Brežice) v Ra len«v- ob Kolpi (Črnomelj), Grpsjorr I>rac°tin iz Toplic (Novo mesto) v Mokronotr (Krško), Herlb^t Pavla iz Mokronoga (KrSko) v Cerklie (Kr-^oo), Kabaj Ljadevit iz Cerkelj (Krško) v Kulo (Slavonska Požela - savf4ta K*novina),
Kabaj OH ca iz Cerketj v Kulo (Spla^n(nl|»ka IVDŽecja - savska banovina), M^lcmVč Id« iz I^eskoACa (Kn^ko) v Globoko (Brežice), y/t^^k Josip iz Mengša (Kamnik) v šUnri br^ (Črnomelj), Mrak Marta u& Meojj&a (Kaninik) ▼ 9mai tre (Črnomelj), MiheJač Vikard od Dov, Mar. v Polju (Ljubljana okolica) na IV. drž. mošiko osnovTno Šolo v Ljubljani, švara F-r-nest od Dev. Marije v PV»1 jm (Ljubljana okolica) k Sir. Križu (Lrt rja), TVoSt Franc od Dev. Ma»rije v Polju (Ljublje«nia okolica) v žmdhel nad Mozirjem (Gonnjncrad), Rajrnsr Bogumil i« Ljubne^a (Gonijisfrad) v tit. Ru-pert (Laško), GoJe Josip iz At. Vida (Ljubljana okolica) k Sv. Juriju pod Kumom (Krško), ModemdoTfer Vinko od Sv. Juritju pod Kumom (Krntko) v Ljubljano (Lfubljana okolica), Požar Ladisilav iz Most (Ljubi jana mesrto) v Lijevm-SrerJ ičko (sirez pi^aamrvinsJci. savska banovi na). Kovic Mar ja ii Aio ivč (Kamnik) v Raduiožancu (Dol. Lendava^, ^etr-bec Josip z Viča (Ljubijuna mesto) na nemško manjšinsko šojo v Ljubili ni, Mihed'ič Ivan iz Bretlosplj (Krani) v Krko (L tija), Sel Ivan od S»v. Lovrenca na D.rav. poljiu (Ptuj) k Sv. Barbari v Halozah (Ptuj), Go-rišek Samon iz 1>oL Lendave (-Dol. Lendava) v Hotiče (Liitija), Bdaiir Dragotin iz Oi^A (Radovljica) -v Nevlje (Kamnik), Kavftič Dra-s;otin »z Zabn i c e (Akofji Loka) v Trebelno (Kržko), Vide Anton iz ^martne (Kranj) v Zabnico (Skof ja Loka), Pranirot.n HU - Šahe« Angela z Gore (Kočevje) n« Sinji vrh (Črnomelj). Završjiik Atlionz iz Mo^t (Ljuibijena mesto) v Vodice (Kanin.Jk), mmtojnn Ana iz Lo^ke^a potoka (Kočevje) v Zapiano (Ljubljana okolica), Tovstcvršnik Ljudmila od Sv. Andraža v Slov. goricah (Maribor levi breg) v Svetli potok (Kočevje), Pimat Janez rt Borovnrce (Ljnbtjana oikoHca) v Kostanjevico (Krako), Zehal Aitred iz Gornjega grada (Gornji grad) k Sv. Primožu (Gornji grad), LeSnik Mirko iz Maireuberga (Dravograd) v Nejjovo (Ljutom o r), Sked!-Ajho!cer Bogumvln iz Doba (Kamnik) v Sela-Hinje (Novo mesto), Tuhec Jakob od Ba Ane v Sllov. goricah (Maribor len*i breg) v Tnbonje (Dravo-srad), Crnko Karel iz Jarrenine (M^n-ibnrr levi breg) v Reonik (Slov. Konjice), MrnicaS AA-eust iz Ljubljane (Ljubljana mesto) v Utijo (Litija) Majcen FTierk od Sv. Urbana (Pfcuj) k Mariji Snežni (MariW levi br*rr), Jamovič Ivan iz Ligojne (Ljub* jan a okori ra> v šmaTJeto (Novo me**to), EiTiwp*ie4er N-iko-lai iz Dola (Liubljaoia okolica) v Ciata-Provo (imoteki okraj, prirmo^ka banovina\ Einsoieler Maksim'H jana iz T>oLa (Ljubi nm 6koli«o v Cista-Provo (imotFkS okra i. primorska banovina).
^S^Io^stMea
KOLEDAR
Danes: >r.-d«., 15. januarja katoličaiu- M^-ver, PaveL
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Mladost za denar Kino Ideal; Tarzan neustrašni Kino Sloga: 'Dantejev pekel Kino Union: MaLa mamica Kino Šiška: Nj. Vis. Postreščefc
Angleško društvo   občni zbor ob JO. v drustveoem lokalu. Wolfova ulica l/L Promorsko  akademsko   starešinstvo občni zbor ob 20. pri Sla miču.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg o, Kuralt, Gosposvetska cesta 10 Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31.
Nase gledališče
DRAMA
Sreda. 15. januarja:  Kako zabogatiš. Red Sreda
Četrtek, 16. januarja: zaprto (generalka) Petek. 17. januarja: Pesem s cests. Premic-ra. Proslava 35 letnice umetniškega delovanja Josipa Gradiša - Daneša. Izven.
Pesem s ceste je drama ljudi, ki živijo v predmestju. Trije brezposelni muzikanti: z vsemi darovi narave obdarjeni cigan Miško, življenjski filozof in cheplinski človek s toplim src?m Krištof ter od vseh najbolj zavrženi Kari žive v prijateljstvu. Vsi za enega, eden za vse. Ko pridejo slučajno do denarja, pa odpove v ognju življenja najmanj preizkušeni Miško Zapustiti hoče oba prijatelja in svojo življenjsko družico Ano. katari se ponudita Krištof in Ksrl za moža. To vrne Mišku ravnovesje Taka je kratka vsebina izredno učinkovitega dela, ki bo imelo premiero v petek 17. t m. v drami. Premiera bo ohenem proslava 35-letnice umetniškega udejatvovanja Jo>inj Gradiša - Daneia
OPERA
Sreda. 15. januarja: Pr »Amen t a m pioo* A četrtek lf>. januarja: Faust Red četrtek Petek, 17. januarja: zaprto.
DANCING NEBOTIČNIK
Danes dne 15. januarja zadnji nastop priljubljenega para »Duo STONE«, ki se bo poslovil s dosedaj še neizvajanimi posebnimi točkami.
lo. Januarja nov spored
Pridobili smo samo za nekaj dni zračna senzacijska
akrobata „Dno MADLET"
ki sta vzbujala v inozemstvu splošno priznanje.
Rezen tega ae druge plesne točke. UPRAVA.
DNEVNE VESTI
— tz ^Službenega Usta«. * Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine- st. 5 z dne 16. t nt. objavajn uredbo o premestitvi sedeža občine Trebeljeivo. pravilnik za izvrševanje uredbe o kartelih in izpre-Uiembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banov i-ae.
— 17 ljudi so ubili. V Priboju v Bosni »o te dni orožniki aretirali eedem članov proskMe razbojniške tolpe Husejina Bo-skovioa, ki je obtožena, da je v 1. v Bajraanu ubil* 17 ajudi Vodja te tolpe jc bil Mihajlo Gjurovič. Ys\ so bili izročeni sodtišču.
— Vpričo sina ubila snaho. V neki vasi blizu Smederovega Se je odigrala tedn' strašua drama Bogati posestnik Vučku Nikolič je pred tedni resno obolel in je Poslal po svojo mater, da strehe. Mati je res prišla, naletela Pa je na neprijazen sprejem pri snahi živki. Moževo stanje se Je slabšalo od dne do dne in Živka se j t* bala, da bo v primeru smrti Za pustil del pre-moženja materi. Zaradi tega sta se ženski smrtno sovražHG in prepiri so biij na dnevnem redu. V -ponedeljek zjutraj sta se zopet sprli m med prepirom je mati vpričo umirajočega sina ubila taščo. Nato se je Basna javila oblasti.
ea. Pred hišo se je zbrala naravnost ogromna množica občinstva, da spremi Pogojnika na njegovi zadnji poti. Pevci in sicer ebni opere, dalje Ljubljanskega Z VoDa, Glasbene Matice, Slavca, pevskeg* društva Krakovo-Trnov0 ter drugi so Po blagoslovitvi krste zapeli žaiostinko >Vi-gr©dv:, nato pa so se oglasile fanfare oper-nega orkestra Razvil se Je ogromen žaluj sprevod, v katerem je bila tudi celotna uprava Narodnega gledališča z upravnikom Otonom 2upančičem na ceiu. V ka pelini pri Sv. Križu so po talnem obredu zapeli pevci žalo^tinko »Usisj nas<. Ob s vezeni grobu je izpiegovoril umrlemu tovarišu v spomin pr© sečnik Udružen.Ta gledaliških igralcev g. Lujo Drenove* nakar so pevci zapeli pokojniku najmilej-šo pesem »Poljaka toži,*:. . .
—Ij Znamenje časa. Včeraj se je zbra la na  Mestnem trgu  pred trgovsko hišo velika  množica  preprostih  ljudi. Stali so v dolgi vrstj preg trgovino, kakor da ča kajo s kartami na kruh  Meščani so Se ču-dMi ter se ustavljali pred trg0vin0 in hočeš nočeš so morali obču-dovati tudi vabljivo urejene izložbe. Seveda flo radove'i ni Ljubljančani vpraševali, kaj ee je zgo dilo. Ubogi ljudje so odgovarjali,  da gre za to, kdo je izmed njih najrevnejši Bj-
K   I N
O   6 A
_,.__ O    S L
Telefon 27—30
VSAKDO SI MORA OGLEDATI GRANDIOZNI VELEFILM STRAHU EV GROZE, FILM TRPLJENJA VEČNO POGUBLJENIH DUs V VEČNEM
OGNJU !
DANTEJEV PEKEL
Po nesmrtni Dantejevi pesnitvi »Inferno« Nad 5000 sodelujočih! Danes ob 16-, 19.15 in 21.15 uri! Zasigurajte si vstopnice v predprodaji!
i
—lj Razne nesreće. V bolnišnico so pripeljali potujočega dninarja Karla Brešča-ka iz Vrhnike, ki ga je konj brcni! v trebuh m nevarno poškodoval. "*~ Jože Mcv kinda n Most je bil snoči v neki gostil o i, kjer as je nekdo med prepirom tako močno udaril po glavi, da je moral iskati zdravniško pomoč. — Jo*« Globočnik, 24 letni kovač iz Poženka, občina Cerklje, je tako nerodno ravnal z nabito patron o. da je eksplodirala in mu poškodovala več prstov. - V hokkico je moral tudi 25 letn potnik Evgen Vari is Poljan pri Kranju, ki se je včeraj doma po nesreči z nožem sunid v lev© roko.
— Trije samomor j  v  Sarajevu. Včeraj poročali o s tračnem samomoru strojnega stavca Ludvjka Juhanda v Sarajevu-
a istega dne pa eta si v Sarajevu končate življenje tudi 20 letni brivski pomočnik i z<*t Rnščinovič. ki si je pre.rezaJ žile ja rokah in nato vrat. Upravno-policijski uradnik banske uprave Dimitrije Stanovj-Jevič. ki « je ■»s.tra.pil z ocetiio kisrfino. Zvečer je v grobnih mukah umrl v boto'-šnici. Zapustil jc žeuo in štiri otroke.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spreunenljjVii oblačnost, zmerno hladno, precej stalno vreme. Včeraj je deževalo v LJabffsaK, Rogaški Slatini, Beogradu m SnHta. >Jagvišja temperatura je 2»a«aia v Spiitu 12. r Skopi ju 7, v Rogaški Slatini 6, v Lj*'uljaui 5. v Mariboru. Zagrel>u in Sarajevu 4f v Beogradu 2. Da-tj jo kaza) b^roim-ter v Ljubljani 767.'j temperatura je vnašalo 2 4.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v 6I&K1 (Telefon 33-87)
V sredo in četrtek ob 7. Lu 9., smeh, zabava, veselje,
WEISS F E R D L, slavni   komik   v   veseli komediji
Nj. Vis. Postreščefr
2   uri   nepretrganega   smeha in krohota.
V dopolnilo Fojtov zvočni tednik.
V petek ob 20. uri za ceno Din 3.— film        »PODMORSKI PEKEL«
V soboto nepozabna operetp
»T 1 Č A R*
la je namreč razpisana služba za hjšnika Na og-las se je prijavila  velika množica.
V trgovini so ugotavlja*!i. kdo je najpotrebnejši. Popisovali s0 osebne Podatke prosilcev, kj so čakaJi na to, kakor na odrešenje.
KINO UNION ■■
TELJQ«*OJN 22-21 Dane? poslednjič ob 16.. 19.15 in 21.15
Frančiška Gnal
v prekrasni veseloigri.
Mala mamica
—tj čigave so sreorne žlice? Snoči je Policija zaplenila nekemu moškemu štiri kavne žličke z monogramom H. Z. žličke ?o srebrne in so btte najtTŽe ukradene
Lastnfk naj se javi na poniji v sobi št 24.
—!j Vsd Vašfh Gčr si obvarujete le z oP-tično čisjmi brušonumi steKii, katere M nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajca, izprašan optik Stari trg1 9. Ljubljana.
Iz Maribora
— Na deželi gori! V noči na ponedeljek je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Bartolomeja Unuka v Pongercih na Dravskem polju. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki. Skoda znaša okoli 30.000 dinarjev. Poiar je podkurila zločinska roka.
— Na obisk« — izginila. Preteklo soboto je prišla iz Laškega na obisk 65 letna po-seatnica Marija Pfei fer jeva v Maribor, k jer pa je neznanokam izginila V soboto je bila zvečer Še v cerkvi pri spovedi. Od tam pa manjka za njo vsaka sled. Ksr se je Pfei-ferjevi zaradi prestane težke bolezni nekoliko omračil um. se njeni sorodniki v Laškem boje. da ni skočila v Dravo ali pa, da se ji je kaj drugega pripetilo. Za nesreeni-co poizvedujejo oblasti.
— Cepiča ga je izdala. Te dni je bilo vlomljeno pri posestniku Antonu Zimicu v Metavi pri Kosakih. Vlomilec je odn?sei razne ol.leke in perila v vrednosti okoli 2000 Din. Istega dne je poskušal srečo Lu-di v ZavrŠki vasi kjer pa so ga prepodili. Na bregu je vlomilec izgubil čepico, ki ga je izdala. Orožniki so po njej spoznali svojega starega znanca 23 letnega delavca Franca S. iz Jurj?vskega dola.
— Zepar v gostilni V F ram u pri Mariboru J3 v neki gostilni sedel.. Šofer' Henrik Šarler v živahni in pestri družbi. Ugodno priliko, ko so bili vsi dobre volje, j a izrabil Se ne zasledeni tepar in ukradel Sa<*-lerju iz suknjiča denarnico, v kateri je bilo nekaj desetakov.
— 0 bolgarski književnosti bo predaval drevi v mariborski Ljudski univerzi g. nrof. šedivy. Predavanje, ki spada v okvir Bolgarskega tddna. bo združeno s pradvajanjem skioptičnih slik.
— Jutri bo gledališče zaradi koncerta dr. R. Klasinca zaprte. Za zaključek >Bol«ar-skepra tedna-s pripravlja mariborsko Narod-
1 no gledališče komedijo bolgarskega drama* . tika St. Kostova »Zlati rudnik«. Kostov je t med najboljšimi sodobnimi bolgarskimi pi-J sci ter si je ustvaril lep sloves tudi izven j svoje domovine.
— Spored plesnega večera Katje Delako-ve. na katerem sodelujejo tudi njena plesna skupina, ugledna švicarska plesalka S. VVeber in znameniti dunajski, plesalec Fntz Berger. je izredno zanimiv ;in pester. Na sporedu so solUtični plesi, plesi v dveh ter skupinski nastopi Berger nastopi s plesom >Tiran^, s katerim je na dunajskem ples-n?m kongresu I. 19S4. dosegel zlato kolaino. V ospredju večeru pa bo vsekakor duhovito zamišljena groteska -Ko so Bulalci razvili zastavo«. Vsega skupaj nastopi osem sodelujočih. Pri klavirju Mirko Trost. Bloki ne veljajo.
— Pozimi pa rožice — cveto! Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je natrejal pismonoša g. Alojz Pavlovič sop?k dehtečih vijolic, kar je sredi zimn res nenavaden primer.
— »Mariborska tiskarna« se bo preselil;!.
Mariborska tiskarna, v kateri se tiskata »Večernik- in i Mariborer Zeitung-i: je kupila znani Scherbaumov mlin v Kopališki ulici. Visoka trinadstropna zgradba bo preurejena v eno najmodernejših ti??karn v Jugoslaviji sploh. Preurejevalna dela bodo kmalu zaceli. Tam bodo tudi uredniški prostori •Mariborer Zeitung«.
Ktimsi demaše blago!
Iz Lfubl}ane
—lj Sprejemni dnevi za    stranke pri
PredsednjKu ui<^tne občine osLaneJo isLi kakor □oslr<jJ v torek in Petek ob 11 do
—ij Jutri ob 6. zvečer bo otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava slik za-g-j-ebške^a akad«e»uiskega slikarja g. Slavka Tiuiierlina. Razstav 0 bo otvorii g, Saša Saniel, ki bo tudi raz tolmačil posamezna deia hrvatskega umetnika. G. Slavko Tonieriiii ljubljanskemu umetnost 1 ju Leče mu občinstvu ni neznan, saj je že piod U? tj prKrojii v Ljubljani dve razstavi svodih del. Razstavljenih bo okoli 80 slik, po Većini narodnih motiv0v iz Zagrebške okol1-Ce, Slavonije in Dacxnaeije. Razstava b?^ odprta vsak dan od 9. do 19. Vabimo k ohiinemu obisku
—dj HianrnaKi ples S PO bo v nedeljo 1. februarja t. i. ob 'Mi. v v«eh prostorih So-kolskegra doma na Taboru. Planinci se že przuino pripravljajo, da dostojno sprejmejo v sv0jo sredo vse, ki so željni razvedrila in zdravega smeha Planinci se drže stare šege, da se gostje na slovanski način dostojno sprejmejo in slavnostno po gostijo. Mnogo dobrega za želodec in slad* kega za grlo bo na razpolago. Vsakdo bo periše! na 6voj račun. Za sladkosnednez> bodo pripravljeni ala-dkj kolači, za mesojedce slastne gnjati. za abstinente >pia-ninski« maltoovec, za ljubitelje vinske kapljice pa skrbno rztarana in strokovno preizkušena vina rz najboljših kleti. Vsi prostori Tabora bodo dekorirani z zelenjem, sa mladino m ples ho skrbela godba »SHoge« to domače harmonike. Zato na veselo svidenje dne l. februarja ob 20 v SokoIeVo-m  <"r,mu  na Ta bran.
—lj Albina Erklavea poslednja pot. Vce raj ob M SO je bil iz hiše žalosti na Jegli-oevi ce9ti  pogreb priljubljenega operne
žalostne zgodbe
Tragična usoda Žrtve nasilstva — Hrbtenico si je zle mila — Italijanom bo pomagal
Maribor. 14. januarja Včeraj popoldne je prišla na kiručki oddelek tukajšnje bolnice 31-letna zasebnica Marija D. s Tržaške ceste. Zdravnikom je pripovedovala žalostno povest: Lani 7. julija je bila po opravkih v Rosah, kjer jo j€ napadel neki voznik in jo posilil. To jc nanjo tako vplivalo, da se ji je zmešalo in so jo morali oddati v opazovalni oddelek Ko so jo izpustili, je prišla večkrat v ma riborsko bolnico in zatrjevala zdravnikom, dj jc noseča. Vložila je tudi tožbo proti voz niku. ki jo je zlorabil, ki ga pa oblasti niso mocrlc najti. To je na njeno duševno stanj' še bolj porazno vplivalo in je sklenila, dr si konča življenje, že pred meseci je pogoltnila osem dolgih zarjavelih žebljpv kar ii je povzročalo silne bolečine, ki pa jih je potrpežljivo prenašala. Včeraj je pa morala oditi v bolnico, kjer jo bodo sedaj operirali.
★
Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah j€ snoči padla s podstrešja 47-letna poseAtnica Marija Toma žice va. Na stopnicah ji je ne nadonia spodrsnilo tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico. Ponoči so jo pripeljali v bolnico.
¥
18-letni mizarski pomočnik Bogomir Lang iz Maribora, stanujoč v Frankopanovi ulici je sklenil, da jo popiha iz Maribora in gre Italijanom na pomoč. Hčetu je vzel železniško legitimacijo in odšel z doma. pust^č listek, naj ga nikar ne iščejo, ker je odšel v Italijo; kjer i*1 bo javil za prostovolf v vojni s Abesinijo Ker doslej ni o njen: ne duha ne sluha, je verjetno, da se je tim tu res posrečilo   priti eez mejo v Italijo.
Najdba trupla utopljenke
Zagorje. 15. januarja. Včeraj proti večeru so iz Save pri Zagorju potegnili truplo neznane utopljenke. Neznanka je stara okrog  80 let 160 cm visoka, pristriženih Crnih ondotiranib las, ga pevca, prerano uanriega Albina Erklav okroglega obraza. Na sebi je imela tem-
nomodro avli eno obleko, svileno je bilo tudi spodnje perilo, na nogah sive nogavice in je brez čevljev. O tem so bili obveščeni orožniki, ki so odredili prevoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Lambertu.
Davi je bila o tem obveačena tudi ljub-janaka policija. Domnevajo, da bo utopljenka najbrž identična z g. Mtnko Struz-zijevo ki je 20. decembra skočila v Gruberjev prekop. Prišla je na obisk k svojim sorodnikom in jih ponoči neopaženo zapustila ter odšla na Spico, kjer je okrog 5. zjutraj odložila zelen klobuček in hišni ključ, nato pa je pognala v hladni objem Ljubljanice. Policija je obvestila o najdbi trupla Stuzzijeve.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Danes ob 4.. 7. in 9.15 uri Največji karakterni igralec sveta HAR*V BAUR v velefilmu
MLADOST ZA DENAR
Artistične produkcije iz naivečjih pariških Mušik — Hala
Premiera! Prvič v Ljubljani! Popolnoma uovo!
P R E M IE R N 1 KINO
Pri olimpijcih na Pokljuki
Pod vodstvom trenerjev Kuisme in Hagna so naii smučarski reprezentanti vidno napredovali
Kar velja za tekače, velja tudi za skakače. Tudi ti so pokazali    viden napre-
pokljuka, 13. januarja. Dobsr mesec   se že  pripravljajo naši fantje na zimsko olimpijado. V ponosnem domu SK Ljubljane je zbran cvet našega smučarstva. Okoli 40 tekmovalcev se je preselilo   tjakaj, 18 jih je   poslal JZSS, ostali so pa vojaki, ki se pripravljajo na vojaške smučarske   tekme Male antante, ki bodo od 1. do 4. sebruarja na Pokljuki. V pritlični shrambi za smuči je videti le dolge in ozke tekmovalne smuči, širših turnih je malo — v domu je le malo gostov, kar pa spričo neugodnih snežnih razmer ni nič čudnega.   Snega je sicer dovolj, vendar pa ni prvovrsten. Smuka je na takem snegu utrndljiva in kdor se prav dobro ne spozna v skrivnostnih mazanja, ne bo imel posebnega užitka.
Vprašal sem trenerja Kuiiimo glede snega Rekel ml je da so imeli nekaj dni idealen pršič, da se pa je sneg stalno menjaval in so morali uporabljati najrazličnejše maže. Zatrjeval je, da je to le. v korist naših fantov, ker se bodo dodobra
dek. Kakor vsi dosedanji Dorvca^i nerji, ki smo jih imeli, je tudi Hagen specialist za skoke. SkakaJe je najprej vadil na mali 15 metrski skakalnici. Ko so bili na tej popolnoma sigurni^ jih je poslal na 25 metrsko. Sedaj so se poizkusili tudi na veliki, ki dovoljuje skoke do 60 m. Ta skakalnica je zaradi visokega mosta in razmeroma položfiega doskočišča jako težavna. Kljub temu so padci le redki, če je sneg le količkaj ugoden. Seveda odpove sigurnost pri južnem snegu in mora biti skakač kova, kakršnega je Ha gen, da izvozi skok brez padca.
Hrana, ki jo dobivajo tekmovalci, je obilna in tečna. Tako je tudi prav, kajti naporno delo zahteva dobro in izda tro hrano. Tekmovalci sicer nikdar ne trenirajo s polno sile in bodo zaradi tega prispeli v Garmisch v vsakem pogledu vfitc, kakor se pravi strokovno. Kui^ima zastopa pravilno načelo,    da se sme tekmovalec
I KinoppuNioN Pri bel em kou ličku I
I     Šlager sezone! _■
izpopolnil v mazanju, vrhu tega pa pridobili v vztrajnosti, ker je smuka pač naporne jsa, V Garmischu bo gotovo drugačen sneg, najbrže boljši kakor na Pokljuki. Sicer je pa Kuisma glede mazanja brez skrbi. S seboj je namreč prinesel 400 za-bojčkov finskih maž in jih dal na razpolago našemu savezu. Pravi, da bodo naši tekmovalci mazali prav tako kakor finska reprezentančna vrsta. če se bodo Finci >zamazali«. se bodo torej tudi naši fantje. Po vsem tem kar sem videl pri Kuismu me tega ni strah, ker je strokovnjak ne le za trening temveč tudi mazanja. Pravilna maža je za tekmovalca polovico uspeha.
Finec je z napredkom naših olimpijce v zadovoljen. Večina že popolnoma obvlada finski tekmovalni korak, ki se znatno razlikuje od norveškega ki so ga do3lej uporabljali naši tekmovalci. Finci, ki so na glasu kot najboljši tekači na svetu, so tudi smučarski trening podredili v vsakem pogledu lahikoatletskim načelom. Zastopajo namreč stališče, da morajo biti vsi gibi mehki in mišičje nikdar preveč napeto. Energije se ne sme nikdar po nepotrebnem trošiti, zato mora biti vsak gib smučarja ekonomičen. pri pogledu na norveškega in finskega tekmovalca se takoj vidi razlika. Dočim zasadi Norvežan palico pri konici smučke in se odrine šele, ko je sredina smučke pridrsela do krpljice, zasadi Finec palico ob sredini smuoke in se takoj odrine. S tem prihrani energijo, ki bi jo porabil, če bi vrgel palico pred smučko. Vsakemu bo razumljivo, da ima skrčena roka večjo moč kakor iztegnjena in da je zato finski tekmovalni korak na vsak način bolj ekonomičen in logičen kakor norveški.
Rekel sem že, da naši tekmovalci ta korak že precej dobro obvladajo. To velja po zatrdilu Kuisme zlasti za Smoleja za katerega je prepričan, da bo na 50 km zasedel dobro in častno mesto in bo vsekakor med najboljšimi Srednjeevropci. Tudi ostali so močno napredovali. Med najboljšim in najslabšim utegne biti na progi 18 km največ 4 do 5 minut razlike, kar je razmeroma malo, če pomislimo, da še ni dolgro, odkar je Janša pustil drugega najboljšega Jugoslovena za 10 ali celo več minut za seboj, da ne govorimo o ostalih. Sistematičen trening je pripomogel, da smo dobili kader prilično izenačenih tekmovalcev.
šele na tekmi popolnoma izčrpati in ne sme že pri treningih pustiti polovico svoje energije.
Tako torej vadijo naši fantje. Kakšen bo uspeh, bomo videli v treh tednih.
WL Fevaiek.
SPORT
Skupinski  smučarski  izlet  na  Vršič bo
priredilo Slovensko planinsko društvo v s0t>oto in neleljo 18. in 19. t. m. Odhod z glavnega kolodvora v Ljubljani v soboto z vlakom ob 15.42, prihod v Kranjsko goro 38.51, oh i koder se takoj ua«daljuj« pot ob Pišenei mimo ruske kapelice «U> £>rja\-čeve koče na Vršiču, kjer bo že priprav-loena večerja ter toplo kurjena ležišča. V nedeljo zjutraj Po zajtrku črnuški ulet na Sleme pod Mojstrovko. Smučišča fto izvrstna in snežne razmere prav dobre Met bo tem vabtljivejši, ker bo p od vodstvom izvedbenega smučarja. Ker v dolini ni sn,^-ga, prjdejo smučarji pri teh izletih na, s\'oj račun. vVeekend'—vozovnice in ceneno prenočišče v Erjavčevi koči omogočajo vsem slojem udeležbo pri tem skupinskem izletu. Priaave »prejema plsam:i SPU do Petka zvečer. Izleta «e morejo udeležiti dobro in manj izvežbani smučarji. Povratek v nededjo z vLakora ob 17.28
iz Kranjske gore, prihod f
20.35.
Ljubljano o->
— Zvočni kino Ideal mm
Danes ob 4., 7. in 9^ uri zvečer riLM SENZACIJE IN NAPETOSTI
Tarzan nenstrasnr
POPOLNOMA NOVO.
NEKAJ ZA VAS.
>Paramountov zvočni tednik!« »MIKI V AFRIKI«!
Vremensko poročilo
dne 15. jan.
Bistrica—Boh. jezero: 1 C, odlačno, mirno, snega v dolini ni.
Bled—Jezero: 1 C, oblačno.
Pokljuka: — 5 C, megla, mirno, na 30 cm podlagi 3 cm suhega snega. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. Rateče—planlca: 3 C barometer se dviga, pooblačilo se je, vetrovno, 10 cm sren ja.
MALI OGLASI
beseda 0.50 para, davek Dir 8—, beseda 1 Din, davek s Din,
preklici
£a pismene odgovore enot mami offiaeot je trefie pcllotiu anamao — popustov sa malt
RAzno
Beseda 90 par. davek S> Dto Najmanjši znesek S Dto
j3 p.
eo
S 3
g
i
O 03 -
mm
s
w8
e
2*
2
SO par entlanje
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din. »Juli jan t c, GosposveUka 12.
l/T
GRAMOFONSKE PLOŠČE
zamenjavamo Za 2 stari in doplačilo sci Din 20.— dobite eno • asa najo novo po izberi.
SLOVENSKE PLOŠČE
šaljive, kupleti, petje z godbo, harmonike že za Din 25.— samo pri
VSEGA V IZOBILJU
za malo denarja v veliki izbiri rimskih sukenj. oblek. Hutertu-sov, pnmparic itd. pri Pra-3kerju, Sv. Petra ceata 14. 67T
Din 39.—
pri znani tvrdki ALEKS OBLAT, Ljubljana. Sv. Petra c. 18. Trgovci popust. 8/R.
žEnrrcv
Beseda ftO par. davek §> Din Najmanjši znesek 8 Din
POSESTNICA v letoviškem kraju na Gorenjskem se IHi poioČiti z bol;žim in starejšim gospodom z nekaj gotovine. Samo r^sne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo lista pod *ResnosU. 33(3
SLUŽBE
Beseda 50 par davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din
MLA.TS! SEDLAR kateri hi imel veseli« do deia pri avtomobilih in da ima f j gotovini 2000 Din. za katero J dobi popolno jamMvo, na-top ! takoi.  Ponudbe na upravo S!.
INaroda«  pod    Redka prilika.
Telesno vzgojne, planinske, športne in kulturne organizacije so temeljito opravile svoje delo. Delo v obratihr pri ogromnih strojih, visokih pečeh in v valjarnah. kjer švigajo žareče železne kače, kjer ogromni žerjavi po jo svojo monotono pesem — vse to je iz proletarske mladine napravilo močne in pogumne ljudi, ki mirno in kljubujoče gledajo v obraz vsaki nevarnosti.
Poglejmo Čopovega Jožeta, ki je nedvomno eden najdrznejših jugoslovenskih. alpinistov in plezalcev. On skoraj vedno visi med življenjem in smrtjo, bodisi pri delu v žični valjarni, bodisi v prostem času ki ga večinoma prebije v gorah in •pleza ter često prenočuje v strnih stenah nad globokimi prepadi špika, Jelovca in Skrlatice. On je neštetokrat prehodil vse nase planine, preplezal   vse nase gorske
CIRIL PRAČEK
orjake, naskočil pa je tudi že Matterhoro. Koliko njegovih plezalnih tovarišev že krije hladna zemlja, koliko jih je on spravil z nedostopnih pečin v dolino in kolikim je v burju in viharju reševal življenje! Kljub silnim naporom m nevarnostim pa je Jože vedno zidane volje. Povsod ga dobiš nasmejanega s cedro med zobmi, pa naj bo to v dolini Sedmerih jezer, v stenah
HUBERT HEI31
Najmočnejša tekmovalca v alpskih disciplinah sta Jeseničana Praček Ciril in Heim Hubert. Prvi je večkratni podzvezni in zvezni prvak, drugi pa slovanski prvak ■v alpski kombinaciji in jUgoslovenski državni prvak v smuških likih.
Kateri od teh dveh je danes boljši, je zelo težko reči. To bodo pokazale izbirne tefcme za uvrstitev tekmovalcev v olimpijsko vrsto. Ne ve se Se, ali bo pri tekmah odločevala silna pračkova žilavost in drznost ali Heimova tehnika in previdnost. Vsekakor bo med njima odločevala sreča ter sekunde in centimetri. Oba borca je dala planina Rožca, na kateri se v prostem času mudila več nego doma. Jeseniška Skala iz katere so izšli najdrznejši jugoslovenski alpski vozači, jima je veliko pripomogla k dosedanjim uspehom. Toda oba morata delati v tem pravcu dalje, ker jima slede drugi mlajši. Cela vrsta jih je, ki ae vsako soboto in nedeljo z bliskovito naglico pode po strmih in zasneženih pobočjih poTiosne planine Rožce.
Uspehi, ki So jih doslej dosegli naši fantje, se niso pojavili čez noč. Treba je bilo silnih naporov, jeklene volje, vzdržnosti, časa in tudi gmotnih žrtev. Prekaljeni v borbah mrazu in viharju bodo štirje izmed njih zastopali našo domovino v naj-
binet mti parlament niso odredili posebnega sodišča samo za telesne grebe bivšega finančnega ravnatelja. Ti Siis-sovi grehi niso ogražali vladarja niti dežele. Poleg tega kazenski zakon, ki do-loča za spolno občevanje Žida s kristjan-ko smrtno kazen, ni sicer formalno odpravljen, toda že dvesto let se praktično ne uporablja tako, da je zapadel pozabi. Dal.ie je treba pomisliti, da bi moral po tem zakonu umreti na grmadi ne- samo žid. temveč tudi kristjanka- s katero je grešil. Treba je dobro premisliti vse posledice, predno bi kaj ukrenili v tem pogledu.
Tajni svetnik Pflug je odgDvorH s hladnim fanatizmom, da gotovo ni treba opozarjati modrih in skromnih gospodov kolegov, da niso zato tu. da bi uganjali politiko, temveč da sodijo strogo po zakonu. Tu ne gre za politiko, temveč samo za pravico ne glede na osebe.
Drugi so ta čas pretehtali vse razloge za in proti. Spogledovali so se. drug drugemu ie iskal v očeh njegove tajne misli, tajno sporazumevanje. Ce se preiskava razširi tudi na telesne zidove grehe, ah, potem bodo imeli v rokah usodo in dobro ime tolikih žen tolikih rodbin! Znana so jim bila imena. To so bfle velike, daleč naokrog razpredene rodbine. Taks
večji areni sveta in na največjih telovadnih in športnih tekmah. Čeprav njihovi uspehi morda ne bodo zadovolji v i, vendar bomo lahko ponosni, da bo med tisočerimi najboljšimi borci sveta tudi nekaj naših, ki se bodo s drugimi jugoatovenakimi prvaki norm na svetovni športni prireditvi za čast In ugled nase mlade drzsr/e.
Roman angleške aristokratke
Iz glavnega mesta angleške kolonije Ke-nya v vzhodni Afriki je" prišla vest v London o smrti hčere edinke lorda Furnessa Aroville RattraVeve. Mlada dama, podjetna in bogata, saj ima njena rodbina bogate rudnike, je odpotovala z očetom na lov v Afriko, kjer se n zaljubila v vodjo ekspedicije 51 letnega lovca Andrewa RottraJa. Starši so odločno nasprotovali njeni ljubezni toda njihov odpor*ni mogel streti vroče hčerine ljubezni. Tudi grožnje z razdedi-njenjem niso nič zalegle; dekle se je na skrivaj zaročilo s svojim izvoljencem in končno sta se tudi poročila.
To je pa pomenilo popoln prelom i rc> bino. Mlada zakonca sta živela v pragozda romantično življenje ki pa žal ni trajalo dolgo. Čez dve leti je moža pobrala tropi-čna mrzlica. Po moževi smrti ?o hoteli ?iar-ši vzeti hčerko v London, pa nI hotela zapustiti kraja svoje sreče in zdaj je sledila možu v večnost,
Transameriška avtomobilska cesta
Vlada severnoameriških Zedinjenih držav proučuje načrt-'velike avtomobilske ceste preko vse Amerike od vzhoda na zapad. To bi bila najdaljša avtomobilska cesta na svetu in po načrtu bi bila brez večjih ovinkov, večinoma ravna. Dolga bi bila nad 3000 milj. gradbeni stroški bi pa zna5ali 4.000 milijonov dolarjev. Na vsakih lo milj bi bila cesta zvezana z najbližnjim mestom | ali naselbino. Na vzhodni obali bi se cepila,
razširitev njihovega pravomočja bi pomenila za Vsakega neizmeren prirastek moči, važnosti, vpliva* Viseli bodo nad deželo liki črn oblak in udarijo ali pa prizaneso po svoji volji. In koliko skrivnosti se jim odkrije, ki jih ne bodo mogli porabit: takoj, pač jih bodo pa lahko izkoristili po svoji volji pozneje. Skrivnostni in mogočni bodo kakor španska inkvizicija,. kakor tajni svet beneške republike. To je bala velika privlačnost, to jrh je mamilo in mikaJo. Kako važne m pomembne se hoato delali. Koliko ljudi se bo plazilo okrog njih v plahi pokorščini in v napetem pričakovanju, ati tih zgrabijo ali jim milostno prizaneso. In koliko pikantnih podrobnosti bndo slišali, s katerimi bodo najprej pozabavali v vsej zaupnosti prijatelja, brata, ženo in ljubico, a pozneje vzbude z njimi vshar smeha v krogu svojih tovarišev. Lahen nasmeh je zaigral na grobem obrazu tajnega svetnika Gaisberga. Mladi gospodje se niso delali več tako stroge in nedostopne, začeli so mežikati z očmi in se pomembno spogledovati. Spreieli- so predlog tane ga svetnika Pfluga.
Siissa so zaslišali o tej zadevi najprej na plenarni seč. Profesorja SchSpf in Harpprecht nista bfla navzoča. Suss se ie b:! zredil, rtf- se držal več tako pokonci. I
Dobr© s« je odrezal
~KaJ °* odgovorili, gospod, če b: vas prosila, da uganete, koliko *em tiara?
—Milostiva, obra* imate 17 letnega dekleta,   postavo 30 :etn*»*ra.   polt 15 ietne-
—to?
_Hm, okupaj torej 5-2 k*t.
ena v?ja bi vodila v New vork. druga pa v Boston. Na zapadni obali bi šla cesta v San F ranci sco in dalje v Los Angele«.
Transameriška avtomobilska cesta bi bila široka 14 m in razdeljena tako, da bi vozili avtomobili po eni strani v eno. po drugi pa v druge ssjer, kakor je mi cesti Adolfa Hitlerja v Nemčiji, ki je znatno Širša. V sradmi bi stali brzojavni in telefonski drogi. Vsa cesta bi bila cementirana. Gradilo bi jo 200.000 delavcev dve loti. Seveda bi prinesla mnogo naročil tovarnam cementa in industriji železa vobče.
„Matin nikoli ne popravlja
Pred dobrimi 40 leti je priobčil pariđfci >Matin« vest o smrti znanega aotcudnika aristokratskega >Pigara« Emila BI avet a. Navzlic nekrologu vedno dobro informiranega -Mat ina« je bil BI a vet živ m zdrav, grel se je na soAncu na francoski rivijeri. Ko je čital v >Matinu«. la >e umrl, se je brz odpeljal v Pariz m odšel naravnost v uredništvo preklicat svojo smrt in svoj pogreto. Glavni urednik *Ma-tina< mu je prisrčno čestital, da je živ, in izrazil upanje, da bo minilo se već let, predno 90 izpremeni preuranjena vest v žalostno resnico. Blavet je bil tudi zelo prijazen in pred odhodom je dejal: >Jutri torej priobčite popravek?« — Popravek, se je začudil glavni urednik. — >Matirx nikoli ne popravlja tega, kar je objavil. Iskreno me veseli, da ste se živi, toda za nas list ste žal — mrtvi.
In ko je Blavet osa 16 let ras mri, je
bil >Matin« edini pariški list, ki ni priobčil o smrti slavnega novinarja niti vrsti-ce. >Matin« namreč nikoli ne priobčujc popravkov, pa tudi nobeno vesti ne priobči dvakrat niti po 35 letih. Princip je prta-cip. pri naa bi seveda ta princip ne bil princip, ker bt ga kaj hitro pokruatala popravkarska praksa, oprta na neko drugo prakso.
1
Prvi tibetski roman
Znamenita francoska raziskovalka Aleksandra David-Neel je bila doslej edina med tujci, ki je predrta ▼ vso ta£*e lamafetičnega llitjauja gorskih. teaVo dostopnih tibetskm samostanov, kjer je prisostvovala verskim obredom in prourV-vala redka cerkvena dela Posmovfla je sina mladega, omikanega lame Jon rde-na in potovala z njim po samostanih, kamor je imela dostop kot prrvrženka budnima. Mladi lama, ki je dototl sčasoma v rake knjige tujih pisateljev o Tfeetu i« njegov* prebivalcih, je našel v njih mnogo netočnosti in neresnice. Sklenil je s pomočjo svoje donrotnice napisati verodostojno knjigo o svoji domovini v obriki romana. Njun skupni roman je izšel ne-dejvno pri Drof*rltsjnau v Leipzigu pod imenom >M3pcun<, kar pomeni >lama s petimi sssosasesste.
V taj mnjnirvi knjigi opisuje tJbetaki lama s svojo dobrotateo življenje in du-BeMMii opet tlbstskai menihov, poftMdfentrt ssketov m prst« laaam hinavcev, živečih na raJkm naivnih vernikov nadalje življenje preprostih kmetov, šege m navade domačih knezov, pastirjev, kupcev, pu-SDZvnscov. čarovnikov ki sveadoaloveev. Opisuje mesta in vasi % vsemi njihovimi zeaaaSveatsaf. f—'uulfti-a bitja SI božanstva posegajo tu seprttMano v usodo ljudi v dotirani ta ski, vidno in skrito. Preprost kmetski fant MJpam, Junak romana, čuti v svoji |ii>ibsii rstl, <ia je se prod tisoč beti stiSni od očenesja lame o petin mod-TeeetSv *3 je po SsaaSSSSl kamaetji šaman sfcsasl prodreti V afibovo tajno, ker je Ml 1 srcem psavae priklenjen na posvetne dobrote. Bo (tete« tavanju is kraja v kraj, pa mnogih razočaranjih najde končno uteho v samostanu Ngo-vong, kjer je tali večitrat opat v svojem prejšnjem življenju. Njegova mlada žena Dohma. hfti bogatoga tibetskega trgovca nastopa v vsakem njegovem življenji prihaja vodno snova na svet rn *<rrtv\ njegovo SNljeusko pot«.
PO
Gospod mladi dami na ukci: Oprostite, če se nc motim ste rieta dama. ki sem jo snoči na maskeradi poljuba. ssj
Ona zaupijrvo: Ko&ko je bala takrat ara?
VODILNO MESTO
— Hvala bogu, končno sem le dosegal vodimo mesto.
— Oestftsm, prljsterj,  ▼ kateri stroki
P*?
— Psička vodim na izprehod.
Lion Feuchtwagner: 129 V
2td Suss
Roman
Gospodje so v zadregi inolcali. To je bila kojljiva zadeva. Ce ugriznejo v to kislo jabolko, kakšne bodo posledice? Ali ne bodo s tern kompromitira i mnogih vjsok;h gospodov in dam? Bilo »e zelo mikavno pogledati za zaveso in pod odeje, zvedeti cd a do z vse podrobnosti. In na obrazih poedninih gospodov se je že kazala crlodaicča radovednost. Toda omogočit: vsej rimski državi pogled v to blato, to je bil korak, ki ga jc bito treba premisliti. Kdo bi mogel vedeti, koliko rodbin je zup'etenih v to in ko.iko sovražnikov si nakoplje>D, oe bi odredH? tako preiskavo. To je bila zelo kočljiva zadeva.
Slednjič je povze! besedo Johann Dn-we\ Harpprecht. ki so mu bfli taki pomislek: povsem turi in dejal je. da po n^e-Jeki povsem tuji in dejal je, da po njegovem mnenju ni treba, da bi slavna komisija vtikala svoj nos v to blato m svinjarijo. Seveda je pa žalos*rno, ds se »c toliko krščanskih deklet in žen prodalo Židu. Gotovo pa niti vojvoda vladar t#ti ka-
ramena so se mu bila povesila. Njegov obraz se je zdel širši, rjave oči niso bik več tako žive, gledale so bolj utru-eno. Na 6e4u so se mu zadele delati gube. Njegove kretnje so bile počasnejše, ves je bil nekam lokavo miren.
Ko so ga vprašali, ali je imel ljubavno razmerje s kristiankami. se je najprej začuđeno ozrl na svoje sodnike. Ni se srx>rrnrH na zastareli zakon, ki ie orepo-vedoval tako spolno občevanje r*>d smrtno kazni?}. Smatral je to vprašanje za porogljivo radovednost, s katero nai bi zlomtK njegov odpor. N: vedel, k.^m sodniki merijo in molčal ie. Tajni svetnik Gaisberg ga je nahrutil. naj ne igra komedije, temveč naj takoj našteje vse ženske, s katerimi je spal. 2id ;e pozom-) pogredal gospode, njegov vprašujoči pogled ie ošlnil drugega za drugim. Potem je pa dejal mirno in brez vsakega posmehovanja, da ne razume, kaj ima to skupnega z veleizdaistvom ;n izdelovanjem slabega denarja. Pflug se jc zadri nanj, da je to njihova stvar in da naj kroti svojo židovsko predrznost.
Suss je stal. maJ2l z glavo- razmislili. Kar se je spomnil na tisti člen kazenskega zakona, ki ga že cela stoletja niso jemali resno m na katerega so #a nekoč opozorili v Šali. Kaj? Pa ga vendar niso
I hoteli ubiti s tem starim, zarjavewm karnevalskim orožjem? Mar na« umre na tako neverjeten način? In takoj ie bil zopet tu stari lokavi Suss. Vzravnal se je, premeril svoje sodnike z naglim, prodornim pogledom m deial trpko, por^ ljivo:
— Da sem sna! s krščanskimi ženam', tega ne tajim. Ce me hočete gospod'? za to obsodit na smrt, naj me kar obs« -tiV.io. Vsa rimska država se bo smejala. Kar naj me obs\xiiio
r>očim so ga ogorčeni gospodje nbsni: S psovkami, izražajoč svoje ogorčene nad njegovo predrznostjo, besneč >n krčrC drug čez drugega, je stal Suss mirno m nepremično. Videi ie svo^e sodnike, viđa] ie njihovo mržnjo, njihov napuh, bre/-srčnost in nadutost Spozna! je drzno, hladno tzsjHievalno igro- ki so jo hotel: igrati z ženami. Videl je. kako so padle z uradmkov človeške maske in zagied<! je p»xl n.'imi razgaljene volčje gobce in svinjske rilce. Obšb ga je divla jeza, toda zatrl jo je v sebi in te podle duševne reve ie samo pomrlo val. Na ustnih mu je zopet zaigra! Jokav nasmeh, ko je deial: Z imeni nočem na dan! Gospodom ne bo p reos tajalo d m 70. ne »o da sami p »iščejo te dame.
štirje, ki nas bodo zastopali na olimpijadi
Na Jesenicah, kjer se kuje železo, se kujejo ter klešejo
tudi značaji
Jesenice, 13. januarja. Med manjšimi mesti in trgi naše banovine težko najdeš katerega, kjer bi bilo kulturno življenje in telesno vzgojno gibanje doseglo tako velik razmah in take uspehe, kakor so jih dosegli društva, klubi in posamezniki na Jesenicah. Medsebojno trenje v društvih in klubih je dolga leta utrjevalo ljudi, postavilo izmed njih oblikovalce našega telesno vzgojnega in kulturnega življenja vzgojilo iz prejšnjega mehkega in z vsem zadovoljnega domačina novega, večno nezadovoljnega človeka — zmožnega najhujših življenjskih borb in stremečega za stalnim napredkom in izpopolnitvijo.
JOŽA ČOP
Jalovca ali pa v prijetnem salonu Ilirijan-skega doma v Planici.
Vse drugače kakor Jože živi znani so-koski prvak Janez Pristov. Narava ga je obdarila z visoko in prožno postavo. Diči ga brezprimerna vztrajnost, jeklena volja in izredna skromnost. Večino svojega prostega časa prebije v sokolski telovadci, kjer vztrajno vežba težke obvezne in prostovoljne sestave na orodju za berlinsko olimpijado. Kljub vztrajnim vajam na orodju pa pridno vežba tudi vse važnejše panoge lahke atletike, kar ga usposablja za dobrega in solidnega tekmovalca tudi za najtežje mednarodne telovadne tekme. Toda on sam s seboj ni zadovoljen, vztrajno vežba nove in težke vaje največ pa one za pridobivanje moči. Janez je mojster v lepotni telovadbi, če ne pride kaj vmes, bo gotovo šel na olimpijado v Berlin.
Tretji jeseniški gad je Smolej France večkratni državni    smučarski   prvak na srednje in dolge proge. Narava ga je obdarila s proznim telesom   in z zavidanja vrednimi živci. Kot tovarniški delavec še ni imel dosti prilike, da bi posecal tečaje za smučarske prvake. Je samonikel, zra-' ste] je čez noč kakor njegov železni pred-> nik, dolgoletni državni    smučarski prvak i Ješko Janša. Letos pa vežba med prvaki na Pokljuki, kjer se bo gotovo v smučarski tehniki še bolj izpopolnil. Upajmo, da mu letos ne bo treba teči   iz službe na vlak, da ga popelje na zimsko olimpijado kot druga leta, ko je tudi po povratku iz tujine takoj   moral   zopet teči   na »šint«. j Smolej je najresnejši jugoslovenski kandidat na srednje in dolge proge za olimpijado v Garmisch-Partenkirchnu.
Belgijski kralj posreduje
Tudi njegovo drugo pomagati Italiji, da bi
Belgijski kralj Leopold m. se je med svojim bivanjem v Londonu z veseljem spominjal časov, ki jih je preživel med vojno v kolegiju v E10*1*1, ko je bil poprej služil v belgijski armadi in se udeležil bojev v strelskih jarkih. Se iz časov svojih študij goji prijateljske stike z mnogimi sošolci in pri enem se vedno ustavi, kadar pride v London. Dr. Amater ki je bil zdravnik dijaškega kolegija, je pripovedoval v zvezi z drugim posetom kralja Leopolda m. v Londonu zanimivo zgodbo iz njegovega dijaškega življenja.
amiPP
Nekega dne je prišel takratni belgijski prestolonaslednik k njemu in zdravnik je takoj spoznal, da je pil in kadil. Opozoril ga je, da krši pravila, ki jih mora vsak dijak v kolegiju spoštovatL Vem to, je odgovoril princ, toda glejte, gospod doktor, pravkar sem obedoval z angleškim kraljem in v takem primeru mi vsa pravila in predpisi Etona ne morejo nalagati, da bi se drznil odkloniti čašo vina m ci-
▼ London je imelo namen svoj pohod v Abesinijo
gareto, ki mi jo ponudi Njegovo Veličanstvo.
Kljub vsem demantijem ni nobenega dvoma da je kralj Leopold in. na prošnjo svoj sestre, soproge italijanskega prestolonaslednika princesa Marie-Jose drugič odpotoval v London, da bi posredoval pri angleški kraljevski rodbini za mirno poravnavo italijansko—ssaaaaOaaa spora. Na prvem pose tu je iaroeal angleškemu kralju osebno pismo italijanskega kralja. Takrat je imela diskretna intervencija Jurija V. za posledico to, da sta zunanji minister Samuel Hoare in angleška vlada sprejela francoski načrt.
Temu važnemu koraku sledeči dogodki 00 pa pokopali vse nade in zato je kralj Leopold HI. poskusil pomagati dobri stvari do zmage drugače. Dobro informirani angleški listi so že priobčili vest, da bo na prihodnjem zasedanju Društva narodov Belgija sprožila mirovne predloge. Na te predloge bo baje že vnaprej pristal Mus-soiini. a belgijski kralj je bil v Londonu, da bi dosegel tudi soglasje angleškega aiafjs,
V svojem prvem pismu angleškemu kralju je italijanski kralj Vittorio Bma-nuele m., " * * po zadnjih dogodkih v Abesiniji, prosil kralja Jurija V., naj bi posredoval, da bi Italije ne tirali v skrajnost bodisi z novimi sankcijami Sil pa z zavlačevanjem vojne. Italijanski kralj je doslovno pisal svojemu bratrancu: >Naj sprejmeta Vaša vftada in Vaš narod koristni mir. ki ga bomo kmalu potrebovali. Ne moremo več trositi 40.000.000 dnevno«. Kralj Jurij V. se je dal prepričati m takoj je šel na delo. Bilo Je sklenjeno žrtvovati Samuela Hoarea jat mošnja in puUpieti Bakhvtna, mira, da bi bilo ustreženo žetji italijanskega kralja in pripravi jena tla za sklenitev miru. To je tudi politika, ki se vodi zdaj s podporo konservativcev m kateri se Eden ne bo mogel upreti.
TJrejoja Josip aapanCin, — Za »Narodno Usaaiaos rran JssirlU. «*- Sa upravo to ananas del ihta Oton Chrtatot. — Vat v Iflrtajsn.