Jatraaja Udaja. 161. Itevlim. o mulini, v jmb. ut 13. imoi m. Crna 4 rturje. Letnih XU11. Jutranja izdaja ▼ Ljubljani: vse leto............... K 12— pol leta...............6*— četrt leta...............„ 3*— na mesec...............„ 110 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličja levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zjutraj. številka 4 vinari«. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jatraaja izdata po posti za Avstro-Ogrmko: vse leto...............K 18-— pol leta...............m 9"— četrt leta...............„ 450 na mesec.............t . „ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28" — Upravtiištvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti. Šusteršic hoče odnehati? Dunaj, 12. julija. Po listih kroži porodilo o nekem razgovoru, ki ga je :iM i dr. Šnsteršič neznano kje in s kom o notranjepolitičnem položaju. V tem razgovoru je dr. Šustersie tr-da težišče ritnvacije pred odločitvijo poslanske zbornice, ni bilo v nacrta o italijanski pravni fakulteti, nego v finančnem odseku. Kakor znano, se je pa vlada v ovojem ofiei-jelnem komunikeju npvodotn odgo-\lit ve poslanske zborni« ravno na-sprotno izrekla, da je namreč zaradi fakultete poslala parlament domov. Politični krogi komentirajo zgoraj omenjeno izjavi- dr. Susteršiča tako. da so slovenski klerikalci pripravljeni odnehati. Klerikalna »Reichs-post«, ki ima najtesnejše zveze s slovenskimi klerikalci, je to danes tudi •no povedala. Čuje se pa. da okrog" Reieh.-}K>st« zbrani krogi eelo že vedo. pod katerimi poboji bi bili slovenski klerikalci pripravljeni odnehati od obstrukeije in dopustiti ustanovitev italijanske fakultete. ne da bi Slovenci dol ili kako kompenzacijo za to. Dopolnilne volitve na Moravskem. Brno, 12. julija. V volilnem okraju Pribor na Moravskem je pri dopolnilni volitvi za deželni zbor po češkem agraren, Ninku, zmagal danes pater Horak (klerikalec) proti agrarcu Baverju, in sicer s 1310 glasovi proti 1180. Klerikalna agitacija je bila kolosalna. Sam nadškof Baner se je te agitacije udeležil na ta način, da se je odpeljal med volilno agitacijo birmovat v kraje tega volilnega okraja. Adresna debata v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 12. julija. Danes je govoril poslanec Štefan Tisza, kateri j«' v svojem govoru razpravljal o ogrskem narodnostnem vprašanju. Trdi, da je življenskega interesa avstro - ogrske monarhije, da obdrže na Ogrskem Madžari večino. V svojem govoru se obrača posebno proti federalističnim tendencam Slovanov, ki bodo po njegovem mnenju s svojim postopanjem izkopali monarhiji prezgoden in nečasten grob. Poudarja, da nemadžarski narodi na Ogrskem sistematično delujejo na to, da je ostala Evropa poučena o madž. postopanju le s slabe strani, nad katero se potem evropska javnost zgraža. To politiko zasledujejo nemadžarski narodi samo radi tega, ker še niso prišli do tega, da je bila odrska država ustanovljena sa-mo o< 1 enega naroda, namreč od Madžarov in da se ima za cel svoj razvoj samo temu narodu zahvaliti. Nemadžarski narodi se smejo razviti na Ogrskem samo v okvirju, ki je dopuščen na podlagi državnonstav-nih ogrskih zakonov in naloga vlade je, da kar najstrožje nastopa in postopa proti agitatorjem in agitacijam, katerih namen je, te meje prekoračiti. Ta agresivni govor bivšega Brzojavna in telefonska poročila »Slov. Narodu". ministra je napravil na nemadžarske poslance najslabši utisk in upanje, da bi sodelovali z Madžari slovanski, romunski in nemški poslanci, je radi lega govora šlo skoraj po vodi. Najetje posojila na Ogrskem. Budimpešta, 12. julija. Vlada je predložila zbornici načrt glede najetja posojila v skupnem znesku 650 milijonov kron. Pokritje tega posojila naj bi se izvršilo s 4% rentnimi obligacijami, bodisi v kronski veljavi, l)odisi v denarni veljavi kake druge države. — Vzrok za najetje tega posojila je: 1. Da se odpravi pomanjkanje železniških vozov, ki se radi vedno večjega prometa danzadne-vom vedno bolj občuti. Ker je letošnja žetev posebno dobra, je vlada že naročila 2100 tovornih železniških vozov. 2. V pokritje obresti najetega posojila iz leta 1906 do 31. decembra 1910. 3. V pokritje onih izdatkov, ki so nastali vsled zakonov, ki so se sprejeli v zadnjem času. Boromejska enciklika na Ogrskem. Budimpešta. 12. julija. Višja katoliška duhovščina se trudi, da bi izbrisala med ogrskim prebivalstvom utisk, ki ga je napravila objava znane boromejske enciklike v pastirskem listu, in sicer s tem, da trdijo, da se je to zgodilo že 9. junija, torej v času, ko še ni bila enciklika razglašena na Nemškem. Pod vplivom teh navajanj in pa vsled energičnega nastopa vlade, je razburjenje nekoliko peleglo. Prihodnje dni pa se bo o zadevi razpravljalo v ogrskem državnem zboru in ogrski protestanti pripravljajo veliko akcijo, ki bo po njih mnenju imela isti uspeh, kakor svoj čas na Nemškem uprizorjena tozadevna akcija. Madžarska nasilnost > Bosni. Sarajevo, 12. julija. Nastop v bosansko-hercegovskem saboru zoper nasilnost Madžarov, ki so na bosanskih železnicah utihotapili madžarske napise, je napravil velik utis. Ogorčenje proti pritepenim Madžarom in Nemcem, ki so itak skoro sami pustolovci ali sleparji, je splošno. Cuje se, da pride v saboru še do prav resnih pogovorov o teh vladnih protezi rančih. Ponesrečena vožnja z zrakoplovom. Dunaj, 12. julija. Poskus trajne vožnje z zrakoplovom »Libandi« se je danes zopet ponesrečil; radi defekta pri motorju, se je moral zrakoplov po 15 minutah zopet spustiti na tla. Kakor znano, prevzame vojaška oblast ta zrakoplov, ako se mu posreči vsaj 10 ur trajajoča vožnja. Slovenci v Belgradu. Belgrad, 12. julija. Danes so si slovenski izletniki ogledali kraljevski park. Dvor jim je priredil bogat zajutrek. Izletnike je prišel obiskal v park prestolonaslednik Aleksander z raznimi dostojanstveniki in si dal predstaviti gospo dr. Tavčarjevo in nekatere druge dame in gospode ter se z njimi razgovarjal jako ljubeznivo, povprašujoč jih o posamič-nostih njihove domovine. Belgrad, 12. julija. Slovence, mudeče se v Belgradu, so prišli iz Sofije pozdravit tudi došli udeležni-ki slovanskega kongresa grof Bo-brinskij, Gižicki in Gučkov. Sokoli v Sofiji. Sofija, 12. julija. Včeraj se je vršila tekmovalna telovadba med bolgarskimi Junaki in ruskimi Sokoli. Cehi in Hrvatje ter Sokoli drugih slovanskih narodov se tekmoval ne telovadbe niso udeležili. Zvečer se je vršil v »Slovanski besedi« slavnostni obed na čast Sokolom in Junakom, nato pa v mestnem parku velika vrtna veselica, ki je bila naravnost velikansko obiskana. Huda toča v Mariboru. Maribor, 12. julija. Včeraj popoldne smo imeli silno nevihto, tekom katere je mahnila tudi čez vzhodni del mesta in bližnjo okolico huda toča. Vihar je bil v meljskem predmestju tako hud, da je ruval drevesa iz tal in lomil kostanje. Vr-te in vinograde je toča grozno poškodovala. Štrajk s stradanjem. Trst, 12. julija. Zadeva radi štrajka s stradanjem, o kateri so poročali nekateri listi, je sledeča: Nekako pred 14 dnevi aretirani obdolženci veleizdaje, so hoteli vprizoriti štrajk s stradanjem, da bi na ta način preiskavo pospešili. Pretečeno nedeljo sta dva od osumljenih tudi res pričela s tem štrajkom, toda to svojo namero sta že včeraj popoldne opustila. Ostali osumljenci pa se te namere niso poslužili. Boj proti mesarjem na Ogrskem. Budimpešta, 12. julija. Tudi na Ogrskem se je začel boj proti mesarjem, odnosno cenam mesu. Razširjajo se letaki, ki poživljajo gospodinje, naj se organizirajo v boj za znižanje mesnih cen. Žetev na Ogrskem. Budimpešta, 12. julija. Danes popoldne je izdalo poljedelsko ministrstvo tretje poročilo o letošnji žetvi, ki se sme smatrati kot zaključno in definitivno. Po tem poročilu se je pridelalo letos 54*84 milijonov me-terskih stotov pšenice, proti 32 milijonom lanskega leta. Rži se je pridelalo 16*04 milijonov meterskih stotov, dočim se je lansko leto niti 16 milijonov ni. Ječmena se izkazuje 14-64 milijonov meterskih stotov in ovsa 11*048 milijonov meterskih stotov. Smrtna obsodba. Ljubno, 12. julija. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je bil danes obsojen na smrt na vešalih premogar P?ibyl iz Češkega, ki je umoril in oropal dne 1. aprila pri Judenburgu neko starinarico. Zaroda v Carigrada. Carigrad, 12. julija. Včeraj so zopet aretirali 62 oseb radi udele-žitve pri odkriti zaroti reakcijonar-cev. Volilna reforma na Francoskem. Pariz, 12. julija. Včeraj se je izvolila v poslanski zbornici posebna komisija, ki naj izdela načrt, po katerem naj se izvede volilna reforma na Francoskem na podlagi splošne in enake volilne pravice. V komisiji je večina, ki se vnema za proporcijo-nalni sistem. Kolera na Ruskem. Petrograd, 12. julija. V Rušču-ku je obolelo v enem samem mesecu na 2000 oseb na koleri. V Jekateri-noslavi je obolelo 180 oseb, od katerih jih je umrlo 66. Med ondotnimi delavci v rudo- in premogokopih vlada radi tega prava panika. Delo zapuščajo brez vsake odpovedi in be-že pred boleznijo. V okrožju Rječisk je prišlo radi tega do velikih nemirov med kmetskim prebivalstvom. Ko je prišel zdravnik v kraj Ruče-jevska, so kmetje takoj zahtevali, da se mora odstraniti. Ker se pa tej zahtevi zdravnik s svojim spremstvom ni uklonil, so kmetje napadli bolnišnico, razbili vse medikamente in hoteli ubiti tudi zdravnika ter sanitetno odposlanstvo. Le z največjim naporom so rešili zdravnika in njegovo spremstvo. Tudi iz drugi« guber-nij se poroča o številnih pojavih bolezni. Kretsko vprašanje. Carigrad, 12. julija. Današnji izredni ministrski svet je razpravlial o predložitvi suveritetnih pravic na Kreti m o vprašanju, kaj je v tej zadevi še storiti. Dva člana bojkotnega komiteja sta bila poklicana v ministrstvo in pozvana, naj komite deluje na to, da se odneha s protigrškim bojkotom. Carigrad, 12. julija. V vseli turških listih se pojavlja pesimizem radi dogodkov na Kreti. Prav nič namreč ne upajo, da bi mirno zborovanje narodne skupščine in sklep, da se prepusti Mohamedance k zborovanju, kaj pripomogla k miru. Carigrad, 12. julija. Raz sriaša se, da se bo protigrški bojkot kljub prevratu na Kreti še nadaljeval in da se ga ne namerava opustiti, četudi vlada deluje na to, da preneha. Nemiri v Perziji. Teheran, 12. julija. Višja duhovščina je izdala na ljudstvo oklic sledeče vsebine: »Že dalj časa sem se pod pretvezo prijateljstva vsiljujejo tujci v Perzijo, ki si na tihotapski način pridobe zaupanje ljudstva, da ga potem do skrajnosti izkoriščajo. Skrajni čas je že, da se tem tihotapcem zakliče: »Vuu iz naše dežele!« Končno se pozivlje ljudstvo, da v tej zadevi enotno postopa. — Bati se je, da bo ta oklic izzval nove nemire in težkoče v Perziji. Vročina t Severni Ameriki. New York, 12. julija. Vročina še neprestano traja dalje. V New Torku sta danes umrli 2 osebi na soln-čarici, v Filadelfiji 8 in v Pitsburgu 3 osebe. „Mini" in dr. Brejca. Zadnji »Mir« i>oroča, da napravi v bekštajnski občini »Schulver-ein« šolo ter pristavlja: »S tem korakom bodo Slovenci vsaj sedaj spoznali, da se gre za obstoj ali neob-stoj, to je za narodno življenje ali smrt tukajšnjega dobrega in delavnega slovenskega prebivalstva. Uvideli pa bodo tudi, da bo gospodarska odvisnost od Nemcev vedno večja, z eno besedo: Slovence se hoče spraviti v tisto stisko, iz katere sledi narodna in gospodarska smrt. Nemški šul-ferajn hoče izj>odriniti od sedmega stoletja tukaj živeče Slovence . . . Pomemben migljaj je pa tudi slovenskim strankam, da na Koroškem niso tla za prepir, ampak za delo.« — Pošteni dopisnik je mislil s tem dregniti Brejčeve ruvarje, a »Mir« je enostavno pripomnil: »Zapomnite si to, liberalci - razdiralci!« Sedaj pa poglejmo, kdo je razdiralec. Ko je »liberalna« Ciril - Metodova družba izvedela za nevarnost, še preden se je »Schulvereinu« kaj sanjalo, je bila takoj pripravljena, ustanoviti v l»ck-štanjski občini (v Diči vasi) triraz-redno šolo ter je že tudi stavbišče kupila. Pri tem družba ni vprašala, ali so prebivalci lil>eralci ali klerikalci. Ko pa je izvedel dr. Brejc za blago namero družbe, je pisal ondot-nemn najvplivnejšemu možu ter ga svaril k opreznosti napram družbi. Neki duhovnik, dr. Brejčev pristaš, pa je še izjavil, da družba ne bo dobila za svojo šolo kateheta med slovenskimi duhovniki. »Schulvereinu« bodo seveda takoj na uslugo! Sedaj pa slovenska javnost sodi. kje so razdiralci in koliko odkritosrčnosti je v »Mirovih« jeremijadah. Vabijo jih v cerkev. Pri pridigah v šenklavški cerkvi pogrešajo žensk. Xa nedeljskem shdu v »Unionu« je župnik Kalan vabil slovensko ženstvo, naj vendar hodi k pridigam v šenklavško cerkev. Toda mi ne razumemo tega župnika, kako more zahtevati od našega narodnega ženstva, da bi hodilo v cerkev. Saj vendar glasilo ljubljanskega Škota. »Slovenec«, napoveduje, da se bo to narodno ženstvo dejansko napadlo in pometalo iz cerkve. O narodnem ženstvu pravi »Slovenec«: »Takih jaz še v cerkev nisem pustil. Pred vratmi so morale ostati. S prižnice sem jih po imenu ožigosal! Ko bi jaz bil danes ljubljanski škof.bi drugače govoril ž njimi!« Kaj je to dru£"e«ra. nego hujskanje? Vsaka naša narodna žena, ki prestopi prag cerkve, bo kmalu v nevarnosti, da se jo po imenu napade s prižnice, ter zasramuje, da pride kak cerkve- ni hlapec, ter jo na povelje škofovo vrže iz cerkve, ali pa morda sam škof s svojo zakrivljeno palico. Toda pes drugam taco moli. Župnik Kalan dobro ve, da je ravno narodno ženstvo bilo jako radodarno in da so razne cerkve in cerkvene naprave ravno iz rok narodnega ženstva dobile največ darov. In po teh denarcih jokajo. Naše ženstvo se je začelo zavedati, da so s tistimi darili, ki jih je dalo za razne cerkve, inisijone, znamenja itd., podpirali predvsem tisti faktorji, ki sedaj na nizek in podel način sramote in blate ravno to ženstvo. In prav je, da so naše narodne ženske začele izvajati potrebne kon-sekvence. Tudi mi pravimo, naj naše narodno ženstvo rajše daruje tiste denarje, katere je namenilo za podpiranje raznih duhovniških naprav, za našo obmejno slovensko deco in za druge, ljudstvu koristne naprave. In večje bo njegovo zasluženje — pred Bogom in ljudmi! Donesek k zgodovini korupcije. Na Dolenjskem je bilo razpisano nadučiteljsko mesto za Št. Vid. Kraj je lep in ob železnici, zato je bila tudi vojska huda. Kompetentov je bilo na izbiro. Zmagal je neki protege nadzornika - Slomškarja, ne glede na to, da so bili tudi starejši prosilci. Kvalifikacija pa se dandanes pri toliki pravičnosti niti ne upošteva. Protekcija, pa pismen re-verz, ki se ti pošlje v podpis, sta odločilna. Podpiši reverz — služba je tvoja, pa če bi bilo tudi sto starejših in značajnih kompetentov pred teboj. Jako bi nam ustregel, če bi kdo za zgodovino korupcije — ki obeča biti prav obširno delo — poslal še prepis tistega reverza, ki ga je gotovo sestavil kak rimski dohtar. Bog povrni — in zaslepljeno ljudstvo! Škofovo glasilo prinaša med dnevnimi novicami zahvalo »Kranjski špar-kasi«, ker je darovala iz ogromnih dobičkov slovenskega denarja borih 200 K »Delavskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Tržiču«. — »Slovenec« zaključuje zahvalo z vzklikom: »Bog povrni!«, pozabili pa so pristaviti: »In zaslepljeno slovensko ljudstvo.« Nemčurski napad v Hrastniku. Nemci so se zopet za eno stopnjo povzdignili, napadati so jeli žene. Kakor znano, je bila preteklo nedeljo na Dolu pri Hrastniku veselica, katere se je udeležila tudi rodbina G. iz steklarne. Vračajoč se domovje bila ta rodbina napadena od Nemcev, katerih pristno nemštvo pričajo imena Zupan, Pire itd. Pri tem je nekdo udaril gospo G. v prsi, da je padla nazaj na hrbet. Sokolsko - požarno-brambovški izprevod je bil od Nemcev mnogokrat fotografiran. Pa menda ne zato, da bi nekatere — denuncirali?! Žalost in veselje borovniškega mesarja. Iz Borovnice se nam piše: Ravno 1. julija t. 1. se je poslavljal od nas naš med vsemi najbolj priljubljeni Joško. Ta pobožni sin vrlega očeta nas je zapustil in je šel daleč, daleč na Dolenjsko v neki samostan. V naših srcih je po njegovem odhodu nastala velika žalost in bilo nam je dolgčas po njem. Še hujši udarec je bil ta odhod za njegovega očeta, ki je predstojnik cele občine, vrh tega pa še mesar in vnet klerikalec. Odhod njegovega ljubljenega sina ga je tako bolel in vlival v njegovo dušo toliko gorja, da si svojih bolečin ni mogel drugače olajšati, kakor s tem, da je takoj podražil meso za 8 vinarjev pri kilogramu, tako da je zdaj cela občina ž njim jokala. Cez osem dni pa je iz mesarjevega srca izginila vsa žalost in tuga in v duši njegovi se je naselilo rajsko veselje. Ljubljeni sinko se je zdrav in vesel vrnil domov. Kaj je naravneje, kakor da je hotel celi občini pokazati, kaka radost je v njegovi družini nastala vsled sinove vrnitve. In zopet je podražil meso za štiri vinarje pri kilogramu. V osmih dneh je bilo občinstvo deležno dvakratnega po-draženja mesa. Delilo je torej žalost in veselje s svojim mesarjem, in je nesreča le ta, da minejo mesarju vzroki za žalost in veselje, podraže-na cena mesu pa ostane. Občinstvo bo moralo torej paziti, da mesarjevega sina ne popade zopet hrepenenje po samostanu, sicer zna — ker ima mesar še več otrok — postati sčasoma meso v Borovnici tako drago, kakor žafran, zlasti ker je sedanji mesar edini v Borovnici. Borovniča-ni prosijo tihega sožalja! Realčno poslopje v Ljubljani. »Nemška šparkasa« hoče realko postaviti pod kap, da bi v realčnem poslopju nastanila nemško gimnazijo. Kakor čujemo, se je šparkasa, pred-no je storila svoj sklep, vreči realko na cesto, dogovorila z deželno vlado, ki ji je dala zagotovilo, da ostane realka tako nemška, kakor je sedaj, četudi ne bo več v hiši nemške špar-kase, nego ji bodeta morala mesto in dežela plačevati prostore. Deželna vlada in šparkasa torej menita, da morata dežela kranjska in mesto Ljubljana brezpogojno skrbeti za prostore in učne potrebščine, in naposled morda še za to nemško realko sezidati na svoje stroške novo palačo. Kaj pa, ko bi se deželna vlada in »Kranjska šparkasa« motili? Kaj pa, če bi dežela kranjska in mesto Ljubljana rekli: »Mi hočemo, da se realka tako in tako uredi in potem bomo preskrbeli prostore, če pa tega nečete, pa zaprite celo butiko!« Hudi boj za krajni šolski svet v Toplicah pri Zagorju se je končal, in sicer z zmago Slovencev, kajti nasproti štirim Slovencem stojita samo dva nemčurja. To je po občinskih volitvah drugi udarec, katerega je zadobil v Zagorju nemški »Drang nach Siiden«, kajti podrl se je zopet en steber tistega mostu, kateri naj veže Nemčijo z Jadranskim morjem. Tu naj sledi kratek popis tega boja: Lansko leto (pomlad) bi se moralo vršiti v krajnem šolskem svetu (takrat Schiiller, Ro-bavs in Walla) predpisano izžreba-nje, katero se pa ni vršilo. To pomlad je pa okrajni šolski svet ukazal popolnoma novo volitev za krajni šolski svet v Toplicah, kljub temu, da je bil Peter Robavs po božjih in človeških zakonih še vedno član šolskega odbora. Volitev se je vršila in izvoljeni so bili sami nasprotniki Slovencev. Zoper to volitev so se pritožili župnik, Robavs in namestnika Bajcer in Cencelj. Zahtevali so, da stopita na izpraznjena mesta Bajcer in Cencelj, a Robavs, preko katerega so šli kar k novim volitvam, naj ostane v odboru. Okrajni šolski svet je sedaj nameraval mej Robavsem in drugim namestnikom žrebati. A možje so bili na svojem mestu, ter so se tej nakani uprli. Zahtevali so, da morata namestnika Bajcer in Cencelj vstopiti kot odbornika v krajni šolski svet, a Robavs naj ostane naprej v odboru. Po dolgem boju je vrgel okrajni šolski svet puško v koruzo ter se udal pravični zahtevi. Od sedanjega odbora pa pričakujemo, da bode ravno tako spretno, kakor je branil svoje pravice, znal tudi uporabljati svoj zakoniti vpliv in svojo moč v prid šole in slovenskega naroda. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Ukradeni puran. Ponosno je hodil okoli hiše, šopiril se je kakor bi bil ves svet njegov, ošabno se je oziral na okrog — ni pomislil, da »dolgost življenja našega je kratka«. Ko se je Hittijev puran na domačem dvorišču na Selu najbolj veselil svojega življenja, je že Uršula Dolinar-jeva, 4:61etna delavčeva žena, brusila nož, ki je napravil konec na depolnemu puranu. Ker pa do purana Uršula Dolinarjeva ni imela nobene pravice, se je morala zagovarjati včeraj pred okrajnim sodiščem. LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz linblianske preteklosti. VI. V hiši i>olslepe in polgluhe ženice v Pasji ulici je vladalo zadovoljstvo. V kuhinji je sedela posestnica sama in polju bo vala masten škapu-lir, ki ji ga je izročil gosposki človek, češ, da ji ga pošilja pater Angelik v zahvalo, ker je na njegovo prošnjo v pozni nočni uri vzela tujo žensko pod streho. Ta gosposki človek, ki je rekel, da je brat tuje ženske, je starki tudi povedal, da je škapulir posebno dragocen, Jfer je v njem zašite nekaj dlake tistega kozla, ki je na gori Libanon, ko se je Judež obesil, tako meketal, da so se tresli stolpi v Damasku. Ženica je bila srečna in vesela tega škapulirja, spoštljivo ga je stiskala na srce in v duhu blagoslavljala daritelja patra A u gel i ka. Med tem je pa tuji gosposki človek sedel v njeni sobi in na kolenih mu je sedela ubegla nunica in oba sta se poljubovala, se smejala in objemala v neskončni sreči. Vmes sta se tudi menila o svoji prihodnjosti in delala načrte, kaj jima je storiti. »Najprej si moram zagotoviti < kak zasužek,« je menil Angelik. »Nekaj denarja imam in za nekaj časa sva brez skrbi. Ali misliti je na pri-hodnjost ... E, če bi jaz še kaj drugega znal kot samo tercijalke za norca imeti, bi že šlo. Tako bo pa težko.« »Saj si vendar študiran človek,« je pripomnila Adelgunda. »Ah, lepo te prosim! V šolo sem pač hodil, učil se pa nisem nič. Zmerom sem mislil, da me bo pamet že tako srečala brez učenja. Zdaj se pa kesam. Ko bi smel vsaj povedati, kdo da sem. Pa ne smem. Skrivati se morava, drugače bi naju vtaknili zopet v samostan in to bi bila nesreča vseh nesreč.« Kar žalosten je postal Angelik in povesil glavo. Toda le za trenotek, zakaj Adelgunda ga je prijela za obe ušesi in mu dala tako gorak poljub, da je hipoma pozabil na vse gorje. »Bo že kako šlo,« je rekel nekako prešerno. »Dokler boš ti pri meni, ne izgubim poguma. Tu ne moreva ostati, kajti babnice bodo hitro izvedele, da je ušel pater Angelik in da je izginila sestra Adelgunda. Premislil sem že vse in napravil svoj načrt. Nastopiti morava seveda kot tujca in ker nimava poročnega lista, se bodeva izdajala kot brat in sestra. Rekla bodeva, da sva doslej živela na deželi.« Adelgunda je bila z vsem zadovoljna. »Izročam usodo svojega življenja tvojim rokam, moj zlati kapucinar-ček,« je rekla nežno in je svoje mehke roke ovila Angeliku okrog vratu. »Jaz te ljubim in upam, da postanem srečna s teboj. Združila sta se v vročem, dolgotrajnem poljubu. »Zdaj pa na delo,« je vzkliknil Angelik in se sredi sobe široko raz-koračil. »Jaz pojdem kupit kovčeg in nekaj obleke in perila, potem po-iščem stanovanje in pridem potlej z vozom po tebe, kajti v tej obleki, ki sva si jo izposodila, ne moreš na cesto. To je za danes najino opravilo. Zvečer pa pojdeva v »Pekel«, da vidiva, kako se ljudje dobro imajo in da se kaj lepega naučiva,« Angelik je svoj namen brez težav izpolnil. Preskrbel je sebi in Adelgundi, kar sta potrebovala in tudi stanovanje je našel prav primerno v Križevniških ulicah. »Ko bi imel kaj več denarja, bi si že še drugače pomagal,« je modroval sam pri sebi. »Kar za barona bi se izdal in bi že prišel do kakega boljšega kruha. A denar mi kar kopni pod prsti in varčevati boni moral, kar se bo dalo, drugače pridem lahko v stiske.« Preselitev je šla hitro iz rok. Adelgunda je bila sicer nekam neugodno presenečena, ko je zagledala skromno sobo, ki jo je bil Angelik najel, a pomirila jo je Angelikova obljuba, da se bo kmalu vse obrnilo na bolje in da bo imela lepo stanovanje in kuharico in hišino in na zadnje celo kočijo. Adelgunda se je dala toliko lag-lje pomiriti, ker je bil Angelik zanjo kupil obleko, ki sicer ni bila več nova, a tako lepa, da je bila Adelgunda z njo jako zadovoljna. Izposodila si je pri sosedi šivalne potrebščine in se takoj lotila dela, da popravi na obleki kar je bilo potrebno, da bi ji bolje pristojala. Angelik je sedel kraj nje in je razmišljeval, kako naj bi se imenoval, kajti strah, da ga ločijo od Adel-gunde in ga zopet vtaknejo v samostan, je bil tako velik, da bi za nobeno ceno ne bil izdal svojega pravega imena. Naposled je izmed izkaznic, ki jih je imel, izbral papirje, glaseče se na ime nekega umrlega tovariša in sklenil, da za Adelgundo sam napravi krstni list, saj si je bil že v samostanu preskrbel potrebnih tiskovin za take slučaje. Zavedal se je sicer, da te izkaznice ne bodo popolnoma zadostovale, a upal je, da si ž njimi pomaga vsaj v sili. V mraku je šel z Adelgundo na izprehod. »Prvič v svojem življenju grem kot gospod na izprehod. Se nikoli nisem z nobeno mlado žensko javno nastopil. Kar na Cojzov vrt pojdiva. Tam se v mraku izprehaja vsa ljub-ljanska gospoda in midva, Špelica, se bodeva med njo pomešala. Škoda, da te ne morem voditi pod pazduho! \ Kot priči sta bili poklicani delavčeva žena Krna Kamnarjeva in Ivana Prelovškova. — Uršula Dolinar, ali ste res vzela lani oktobra Hittiju purana? — Res sem ga vzela; po veži je letal, pa sem ga vzela. Jaz sem ga zaklala, ona (Ema Kam nar) pa ga je osnažila. — Kdo ga je pa pojedel? — I, vsaka pol. — Ema Kam-nar, ali ste res vzela od Uršule Do-linar pol purana? — Res sem ga vzela. — Pa ste vedela, da je ukraden? — L seveda sem vedela! — Okrajni sodnik je odmeril Uršuli Dolinarje-vi zaradi prestopka tatvine 3 dni, Emi Kamnarjevi pa, zaradi soudeležbe, dni zapora, i>ovrh pa še vsaki po en post. Ker sta en dan predobro jedli — bova pa enkrat malo siabeje — je končala Uršula Doli-narjeva. Po krivem obdolžen. V novozgrajeni hiši uradniškega kons. društva v Hilšerjevi ulici je bilo zadnjič opoldne pobitih več šip. Sum je padel na I. Spacierja, delovodjo neke tukajšnje steklarske firme, ki je v oni hiši prevzela steklarska dela; obtožnica, trdi, da je Specier iz hudobnosti pobil tiste šipe. Obravnava se je vršila deloma že zadnjič, pa se je morala preložiti, ker je bil Spa-cier tako razburjen, da ga ni bilo mogoče zaslišati. Včeraj se je obravnava nadaljevala, priče pa niso mogle povedati proti Spacierju nič pozitivnega: zato je izrekel sodnik oprostilno razsodbo. V silobranu. V Sn. Kašlju so zadnjič delali neki delavci, pri njih je bil poslovodja Mat. Gleis. Sporekel >e je nekoliko s posestnieo Terezijo Dobroto. Ta je zavzdignila proti njemu motiko. Gleis pa ji je moti ko vzel iz roke — pri tem se je motika zlomila. Dobrota je nato vzela drugo motiko in spet šla nad Gleisa. Ta je pa Dobroto udaril, ona je padla in se na glavi lahjvo ^škodovala. Sodnik pa Gleisa vendar ni obsodil, ker se je prepričal, da je Gleis ravnal v opravičenem silobranu. Samo razbito motiko bo moral Gleis Dobroti plačati. Razne stvari. Maščevanje ogoljufanega soproga. V Cantagaru na Laškem je iznenadil ondotni bogati župan : vo-j< /r:u> z nekim svojim prijateljem. Svojega prijatelja je na mestu ubil. ženi je pa prerezal z britvijo vrat. Na to je sam prijavil oblastvu. * Nemčija hoče graditi utrdbe. Kakor poročajo iz Hamburga, je nemška vlada sklenila, zgraditi utrd-\h ob Severnem morju od Nizozemske pa do Jutlandije. Vse nemšk'* toke v Severnem morju prezidajo v i rdnjave. * Poneverjenje gledališkega tajnika. Bivšega višjega tajnika štutgartskega dvornega gledališča, Viktorja Hringerja, so zaradi številnih ]x>neverjenj obsodili na eno leto in šest inesecev zapora. * Žrtve znanosti. Učenjak Har-ry Kox v Londonu je umrl na grozovitih posledicah kožnega vuetja, povzročenega po Rontgenovih žarkih. Dr. Kox se je že pred petnajstimi leti pečal s temi skrivnostnimi žarki. Že \h> dveh letih je dobil grozovito bolezen in sicer vsled tega, ker je slučajno držal Rontgenovo cev preblizu obraza. Od tega časa je trpel dr. Kox velike bolečine. Pred-včerajšnim je umrl v 46. letu. Tudi nek drug angleški učenjak Edvard Hali trpi vsled posledic, po Rontgenovih žarkih povzročenega kožnega vnetja. * Avstrijskega dezerterja prijeli na Francoskem. Iz Đoulogne sur Mer poročajo: Pred nekaj dnevi so tukaj prijeli mladega moža, ki je bival tukaj pod raznimi napačnimi imeni. Zdaj so njegovo identiteto dognali: Je gotovi Peter Julij Ker-mann. ki je menda avstrijski oficir in katerega iščejo kot dezerterja. Pri njem so našli veliko vsoto bankovcev. Zaradi krive prijave svojega imena je bil obsojen na 14 dni. * Velik štrajk v Sarajevu. V Sarajevu so začeli štrajkati stavbin-ski delavci, zidarji, tesarji in dninarji. Število štrajk u jočih je okoli i:>00. Govore, da se začne splošen štrajk. * 200.000 kron poneveril. V Budimpešti je policija aretovala advokata dr. Jos. Vilagossvja, ki je i>one-veril 200.000 K. Vilagossv je znan klerikalec, ki je hodil vsak dan k maši in vsak mesec k obhajilu in se je udeležil različnih romanj v Lurd, v Rim in celo v Jeruzalem. Zaradi njegove verske gorečnosi in klerikalne zagrizenosti ga je izbral stolni kapitelj v Ostrogonu za svojega pravnega zastopnika. S pomočjo duhovščine, ki mu je zganjala klijente, si je Vilagossv pomagal do velikega premoženja. Še pred nekaj leti so ga cenili, da ima štiri milijone, prišel je pa vsled nesrečnih spekulaci.1 na borzi ob vse in zapravil tudi 200.CMM) kron denarja ostrogonskega kapite-lja. Ker je Vilagossv tudi za korarje špekuliral na borzi, so mu nekaj časa prizanašali in le zahtevali, naj Vilagossv vrne poneverjeni denar. Vilagossv pa tega ni mogel storiti in vsled tega ga je stolni kapitelj ovadil in je bil Vilagossv aretovan. * Železniška nesreča. Pri postaji Kisil-Arvatu v transkaspiški provinciji na Ruskem j»* skočil s tira vlak. 19 oseb je bilo usmrćenih, 31 pa ranjenih. Potem bi me ljudje šele prav zavidali.« Adelgnnda je bila izprehoda prav vesela, a to njeno veselje se je izpremenilo v resnično blaženost, ko je zapazila, da se zlasti oficirji kaj radovedno po njej ozirajo. Iz same hvaležnosti, ne da bi si kaj mislila, se jim j«* kar mogoče ljubeznivo smejala in se ceh) za njimi obračala. Nič ni zapazila, da se vse čudi njenemu vedenju in preslišala je v svoji za-•iovoljnosti popolnoma glasne opazke, ki so jih delale nekatere dame /a radi njenega nespodobnega vedenja. Angelik pa, ki je imel prav tako malo pojma o svetu in njegovih navadah, kakor ubegla nunica, je hodil poleg nje ves plah,i tako tujega se j«' čutil med šetajočo se gospodo, in povešal poglede. Oh. kako se mi ti oficirji »loparje jo,« je šepeta je zavzdihnila Adelgnnda in s tem pripoznanjem prehudih« Angelika iz njegove prepa-denosti. Kakor strela, tako so zadele te besede Angelika v srce. Kaj boš že koj prvi dan začela?« -koro jok a je za klical. >(), Špelica, ali -i že pozabila na svojo prisego, •'•■i mi 1m>s zvesta do groba in da boš ljubila samo mene?« Angelikova užaljenost je Adel-gundo vendar ganila. Saj imam samo tebe rada,« mu j«' tiho zatrjevala. >^Tebe in nikogar drugega. Oficirji se mi dopadejo sa- mo zaradi uniform. Nič se zame ne boj! Kako naj ti postanem nezvesta, ko francoski ne znam in vsi ti ljudje govore francoski.« Adelgundino prijazno zatrjevanje je sicer precej pomirilo Angelika. a popolnoma ga ni prepričalo. » O, Špelica,« je tarnal, »kaj ]»omagajo vsi dobri nameni, če je pa meso slabo. Jaz sem inel tudi najboljše namene, ko sem obljubil ubo-štvo, i»okornost in čistost, pa sem jih vse prelomil, in če si ti postala nezvesta svojemu nebeškemu ženinu, bi se pač lahko zgodilo, da se izneveriš tudi meni, čeprav ne znaš francoski. O, Špelica . . .« »Nikar ne pridiguj, saj nisi več kapucin,« ga je nevoljno prekinila u h«-g 1 a nuna. »Jaz vendar nisem ušla iz kloštra, da bi samo tebe gledala.« Angelik je sicer u videval, da ima Adelgnnda prav ali sprijazniti se vendar ni mogel z mislijo, da 1k> Adelgnnda zdaj občevala tudi z drugimi ljudmi, ne samo ž njim, da bo hotela živeti in od življenja še kaj več imeti, kot samo njegovo srce. »Kuto sem slekel ali kapucinar-skega duha še nisem iz sebe izgnal,« je sam pri sebi rekel, glasno pa je dejal svoji spremljevalki: »Špelica, moja d tiša je do vrha polna žalosti, pojdi v a v gostilno, da se potolažim.« (Dalje prihodnjič.) * Poševni stolp v Piši v nevarnosti. Poševni stolp v Pizi se je nagnil. Inženirji se noje, da se stolp ne podere. Vlada je poslala posebno komisijo v Pizo, da preišče stanje stolpa. Za zdaj je tehnična komisija prepovedala, zvoniti z velikimi zvonovi, samo z malimi se sme še zvoniti. Poslanec mesta Pize, Toscanelli, ki je po poklicu inženir, je poslal vladi brzojavko, v kateri zahteva, * naj se potrebno ukrene, da se ne zgodi ista nesreča, kakor s stolpom v Benetkah. V Pizi je ljudstvo zelo razburjeno. * Umor ali samomor. V Dobra-vici pri Blanskem so našli vdovo Emilijo Šankovo v kuhinji obešeno. S tem naj bi se obudila sumnja, da se je vdova sama obesila. Toda bila je umorjena, ker so bile vse omare ulomljene. * Smrtonosni pik muhe. Pred dvema dnevoma je pičila muha 64-letno ženo Marijo Buhalovo v Popo-vicih in sicer v nos. Buha lova je od začetka dajala na zatekel nos le domača zdravila. Šele ko se je stanje žene poslabšalo, so poklicali zdravnika. Ta je mogel pa edinole konstati rati zastrupljanje krvi. Kmalu na to je žena umrla. * Umor prostitutke. Predvčerajšnjim so našli v stanovanju nekega Fah da prostitutko Njelsen umorjeno. Fahda so prijeli, toda ta je rekel, da je nedolžen. In res se j" i/k; zalo, da je morilec prejšnji ljubimec dekleta, neki Olšinskv, ki je sledil paru v Fahdovo stanovanje ter prostitutko ustrelil, ko je Fahd odšel. Morilec Olšinskv se je naslednjega dne ustrelil. Olšinskv je sin nekega dobro situ i ranega fabrikanta. * Usmrtitev morilca lastnega otroka. Iz Ratiborja poročajo: Rudarja, Jožefa Tanneberga, ki je do smrti mučil svojega štiri mesece starega otroka, katerega ni hotel za svojega pripoznati, so v soboto usmrtili. Delinkvent je bil popolnoma potrt. * »Crna roka«. Laško-ameriška roparska družba »Crna roka« je v Siciliji izvršila zopet roparski umor. Nekega posestnika iz Mussomili, ki se je s svojo hčerko vračal domov, so trije roparji napatili, pobili ter oropali. Umirajoča sta mogla še priznati, da so bili morilci člani »Črne roke«. Borzna poročila. Za kratek čas. Župnik Janez: Kaj imaš zo]>et novo kuharico? Župnik Matevž: Da, prejšnjo sem odslovil. Župnik Janez: Zakaj pa? Saj je prav izvrstno kuhala. Župnik Matevž: To že, ali. veš, ponoči je imela mrzle noge in tega jaz ne morem trpeti. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoši emšek. Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. julija 1910. T • r mn i n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 25 Rž za oktober 1910 . . . za 50 kg 7 08 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 546 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 7 19 E f a k 11 v. 10 vin. ceneie. „Kreditna banka v Ljubljani* Oralni karzl anajske fcorze 12. jalijft lila, papirji. 4"/« majeva renta .... 4-2#/„ srebrna renta .... 4°/. avstr. kronska renta . . 4*1% ogr. »» *• 4°/0 kranjsko deželno posojilo 4°/0 k. o. češke dež. banke . Srečke iz I. 1860 •/• . . m »* •> 1864 .... „ tiske .... „ zemeljske I. izdaje it »» nt »p „ ogrske hipotecne . dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . „ avstr. rdeč. krila ogr. „ „ „ bazilika . . . . turške..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Valut«. Cekini Marke Franki Lire Rublji. Sesani Blaf«val 94-15 9435 97-80 98 — 9410 94*30 9210 92 30 96-50 — 94-25 9525 237 — 243 — 324 - 330-— 155-50 16150 296 25 30225 275 15 281 15 248 — 254 — 532- 542- 529-— 539"- 79-50 83 50 6450 68-50 3840 4240 28 65 32 65 259*50 260-50 446-25 447 25 666-75 667-75 542 50 543-50 103-90 104 90 73950 740*50 741-75 742 75 232- 234 — 261- 262 — 11 36 11-38 117-40 117-60 95 25 95-42«/, 94-75 94.95 253 - 254 — Zahvala. Za ljubeznivo sočutje povodom dolgotrajne težke bolezni in smrti našega nepozabnega sina, oziroma svaka in strica, gospoda 36 Jeana Faleschinija kakor tudi za prekrasne vence in Šopke in končno za častno spremstvo predragega rajnika k zadnjemu počitku, izrekajo najtoplejšo zahvalo žalujoč! ostali. V založbi 1 m k k m k k k k v Ljubljani je pravkar i z že I zgodovinski roman izza francoskih časov : x ljubezen :-:: Končanove Klare Spisal Fr. Remec. Cena fcro*. ■ 1-50, vos. ■ 2-50, po posti 20 ¥ več. Ta roman je vzbudil 2e v podlistka „Slov. Naroda" občno pozornost ter se je moral na splošno zahtevo ponatisniti. Naznanilo. Slavnemu občinstvu, gostilničarjem, trgovcem i. dr. uljudno naznanjam, da imam v zalogi 37 vsakovrstnih mesnin lastnega izdelka, na razstavi v Parizu 1904 najvišje odlikovanih. Opozarjam osobito na veliko zalogo bruniviikih satom........kg a K 1-40 salam iz ««jati......... 2-40 tanke la vezanih plečet kres koatl „ „ „ 2-20 Zunanja naročila proti povzetju. Za solidno in sveže blago, kakor tudi točno postrežbo jamčim. Z odličnim spoštovanjem kuj,*.: M* SiiU. FRANC GOLOB Telefoi M* 183. pri LJnblJanL ti 158 Christofov učni zavod se nahaja Sodna ulica it 2. Vpisovanje 7 od l do 15. juliji vsak du ti 12. do 3. pop. milji ii pUji p pnvj pralji Iv. Bonač v Ljubljani. Cema sliki S 2073 ]0C Ustanovljena loto 1M2. 23 posojilnica ljubljanske okolice registrovaaa zadruga s neoaieieao zavezo v lastnem začražnem domu ¥ Ljabljani na Dunajski cesti št. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 03,116.121-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-50 obrestuje hranilne vloge po 4,f20|0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje pasajilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekočI račun v zvezi o čekovnim prometom in jih obrestuje od dno vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000 Pesojuje na zemljišča po 5'4° z 1« ,° 0 aa amortizacijo ali pa po 5 brez amortizacije! na menice pa Ou. Posojilnica sprejema tudi \^ak dru^i načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon it. 185. Postne hranilnice račun it. 82S.405. V w y^ Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 g » ta zslusm Jm Mniinske uvarovaiDite. * JnJ Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno ^ X IW vsakovrstna posojila in kredite x 3( kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. K j* Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. j* xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 0 11 v 44 registrovaaa zadruga z omejenim jamstvom Uradni prostori: »obupa ulica št. /, nasproti glavne poste. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41 ./ ,; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12., od 3. do 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA M uubliahi Delniška glavnica K 5,' IHIlHUlil Stritarjeva UliCa ŠteV. 2. I Rezervni zaklad: , Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po | K 450.000-41 > % čisto. — Kupnje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzih. IFociTiJLŽi:.3.:ce tr Spi]etup Celovcu. Tist\i lxx £3prstjopru._____. ][ 1p Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 3. .'• Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet do 31. Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven i zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso SVOJO močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4l/4°/Q brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema decembra 1909 nad 518 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Ei-[5] Posola na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V4V0 na let°- Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. ■ 4t^l2.Tt7- |aačl|o sa popolmo varaoit a Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje Življenja. razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljeni« za Starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom.---■- razdeljuje ves Cisti dobiček svojim članom.- „SLAVIM" „SLAVIM" „SLAVIM" „SLAVIM" „SLAVIM" „SLAVIM" gmotno podpira narodna dobrodelnim namenom. - zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno Upravo, društva, organizacije in prispeva k narodnim stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje ralnl zastop banke „Slavlje" v LjnblJanL Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju 1 Ne podcenjuimo sel Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! LAfttnima Is tisk »Narodne tiakarne«. ^047 QX 9A 30 29