Letnik XXX.
Številka 4. in 5.
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE = v Ljubljani.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom:
iiiininiiiiiiiiiniiiniiiiniTiifiiiiiiinin
Cela stran 300 Din, l/2 strani 150 Din,
'/4 strani 80 Din,
‘/s strani 40 Din,
’/i6 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1926.
Vesti starešinstva.
1.
Kraljeva zahvala.
Skupščina »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« je na svojem zborovanju dne 18. julija 1926 v Mariboru soglasno sklenila, da se Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. pošlje vdanostna izjava.
Na brzojavko je došla zveznemu starosti od prvega adjutanta Njegovega Veličanstva g. generala Hadžiča naslednja zahvalna brzojavka:
»Njegovo Veličanstvo kralj blagovolilo je sprejeti z zadovoljstvom srčni pozdrav in se zahvaljuje.«
2.
1. Starešinstvo JGZ je imelo dne 17. julija 1926 v Mariboru svojo sejo, v kateri so bila sprejeta v JGZ naslednja gasilna društva:
a) v Gasilsko župo Križevsko: ^
Selo v Prekmurju, p. Prosenjakovci,
Lončarovei, p. Križevci;
b)	v Gasilsko župo Ptujsko: v' Mihovce - Dragonja vas;
c) v G a s i 1 s k o ž u p o B e 11 i n s k o : v Gornji Lokos;
č) v Gasilsko župo Strukovsko:	t/
Sv. Jurij, p. Rogačevci,
Nuskova, p. Rogačevci,
Kuzdoblanje, p. Gornja Lendava;
d)	v Gasilsko župo Škofjeloško: v . Rudno pri Železnikih;
e)	v Gasil s k o župo Belokranjsko: v Tribuče, ok. Črnomelj,
Petrova vas, ok. Črnomelj;
f)	v Gasilsko župo Martjansko: ^ Bokrači, p. Pucinci;
g)	v Gasilsko župo Žalsko:	v
Trnava-Št. Rupert;
h)	v Gasilsko župo Trboveljsko: Rečica pri Laškem;
i) v Gasilsko župo Ribniško:*' Zdenska vas;
j) v Gasilsko župo Mariborsko:	V
Maribor (mesto).
2. Sprejem gasilnih društev Kamenče - Glinje, Ča* tež in Fara pri Kostelu se odkloni.
3. Na novo se ustanovi Gasilska župa Borovhiška, n kateri se uvrstijo gasilna društva:
Borovnica (iz Vrhniške gas. župe),
Breg (iz Vrhniške gas. župe),
Jezero (iz Ižanske gas. župe), f, Kamnik (iz Ižanske gas. župe),
Podpeč (iz Ižanske gas. župe),
Rakitna (iz Ižanske gas. župe).
4. Gasilno društvo Loka se premesti iz Posavske k Trboveljski gasilski župIT~
5. Gasilno društvo Žužemberk se premesti od Ga* silske župe Novomeške k Gasilski župi Krka.
6. Gasilni društvi Polzela (tovarna) v Žalski gas. župi in gasilno društvo Prvenci v Ptujski gas. župi se črtata iz JGZ, ker sta prenehali s svojim delovanjem.
3.
Gasilske potrebščine.
Gasilno društvo v Besnici nad Kranjem kupi dobro ohranjeno, lahko dvokolno snemalno brizgalnico. Dru* štvo, ki proda tako brizgalnico, naj se obrne neposredno na kupca.
Gasilno društvo v Mokronogu prodaja svojo briz* galnico in 50 metrov malo rabljenih cevi. Več pove prodajalec.
Gasilno društvo v Rečici pri Laškem kupi lahko brizgalnico. Dogovor neposreden.
Gasilno društvo v Laškem radi nabave nove mo* torne brizgalnice prodaja dobro ohranjeno četvero* kolno, kompletno brizgalnico po nizki ceni. Kdor je kupec take brizgalnice, naj se obrne neposredno na prodajalca.
Skupščina
»Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«.
»Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana« je imela dne 18. julija t. 1. svojo redno letno skupščino v Mari* boru, v dvorani Kazine. Navzoči so 'bili: a) starešin* stvo (4), b) župni načelniki ali namestniki (29), c) od* poslanci organiziranih žup (45), č) pregledovalci raču* nov (2). Tov. Turk in Hojan sta opravičila svojo od* sotnost.
1.	Otvoritev in poročilo staroste.
Tov. starosta konstatuje sklepčnost in otvori zbo* rovanje ob Mjll. uri dopoldne, pozdravi vse navzoče delegate, osobito pa mariborske ter jim častita k spre* j emu v JGZ, kar so zborovalci z navdušenjqpi in zado* voljstvom vzeli na znanje. Starosta poroča, da je bila JGZ z inozemskimi gasilskimi organizacijami, zlasti s češkimi, poljskimi, francoskimi in belgijskimi v naj* boljših odnošajih. Vsi ti se že pripravljajo na vseslo* vanski gasilski zlet, ki naj bi se vršil leta 1930. v Ljub* ljani. Na lanski skupščini za častne člane JGZ izvoljeni Cehi in Poljaki (Seidl, Vozab in Chomicz) so sprejeli častne diplome in častne znake JGZ, za kar so došle starešinstvu najlepše zahvale. Glede listov pofroča tov. starosta, da so po veliki večini naklonjeni gasilstvu, edino napako imajo, da se še vedno poslužujejo zasta* relega in zdavnaj zavrženega izraza »požarna bramba«. Požarnih bramb JGZ ne prizna. Nadalje poroča, da je dne 24. maja t. 1. umrl prvi podstarosta JGZ tov. dr.
Rihard Bergmann, ki ima neprecenljive zasluge za naše gasilstvo; danes pa leži na mrtvaškem odru dolgoletni načelnik Gasilske župe Škofjeloške tov. Fran Debelak. Zborovalci se dvignejo v znak sožalja raz sedeže in vzkliknejo blagopokojnikoma trikratni »Slava!«
Nato pozove tov. starosta zborovalce, da vestno sledijo razpravi in ne zavlačujejo zborovanja.
2.	Vdanostna izjava.
Po poročilu staroste se oglasi k besedi tov. Mrav* Ijak ter predlaga, da se odpošlje vdanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru na Bledu, kar je bilo z navdušenjem sprejeto.
3.	Zapisnik zadnje skupščine.
Čitanje zapisnika zadnje seje skupščine se na željo zborovalcev opusti, ker je bil v celoti objavljen v »Gasilcu«.
4.	Poročilo tajnikovo.
Tajnikov namestnik tov. Špeglič prečita poročilo tajnika tov. Hojana, ki se doslovno glasi:
Zopet je leto za nami in zbrali smo se, da pregle* damo delovanje naše vrhovne organizacije v preteklem poslovnem letu ter ji damo smernice za bodočo dobo. Danes je zbran tu največji forum naše gasilske orga* nizacije, zato je dolžnost slednjega odposlanca, da pride danes na dan z vsem, kar misli da bi koristilo razvoju in napredku naše gasilske organizacije. Ni lepo, da bi danes molčali, jutri pa na vse mogoče na« čine zabavljali in spodkopavali ugled gasilske organi* zacije. Ravnotako pa tudi ni lepo, da bi danes na vse mogoče načine govorili in stavili predloge, jutri pa bi se pred izvedbo teh svojih predlogov umaknili ter pre* pustili vse delo za izvršitev teh vaših predlogov drugim. Zavedati se morate, da je pot od besede do dejanja dolga in težka in da je ni mogoče prehoditi z naglico besede. To imejte pred očmi vedno, kadar prihajate na dan z raznimi izvedljivimi in neizvedljivimi pred* logi, to imejte pred očmi zlasti danes na našem glav* nem letnem gasilskem zborovanju.
Računajte z razmerami, v katerih živimo, premislite in sodite najpreje sebe, potem šele druge, ako hočete biti pravični. S tem pa nikakor ne smete misliti, da se morda vodstvo naše gasilske organizacije boji vaše sodbe ali celo obsodbe. Nikakor ne! Vodstvo naše »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« se v polni meri zaveda, da je tudi v minulem poslovnem letu 1925/26 storilo svojo dolžnost in ni opustilo nikdar nobene prilike, kadar je šlo za dobrobit vzvišene ga* silske organizacije. Poslovne knjige in cele kopice aktov pričajo o njenem delu v korist slovenskega gasilstva. Nebroj organizacijskega dela, nebroj intervencij, ne* broj poučnega in koristnega je -bilo tudi v preteklem letu storjenega od strani gasilske zveze za organizirano slovensko gasilstvo.
Vodstvo naše zveze je imelo v minulem poslovnem letu tri odborove seje in dve starešinski seji, v katerih je ponajveč razpravljalo o tekočih zadevah notranje gasilske organizacije in pa o sprejemu novih članov.
Na n$>vo je bilo organiziranih in sprejetih v našo zvezo 31 gasilnih društev. Na novo je bila organizirana Gasilska župa Krka.
Iz zveze ni izstopilo nobeno gasilno društvo, pač pa se je črtalo iz zveze 4 gasilna društva, in sicer:
a)	Goriče pri Kranju, b) Št. Janž na Dolenjskem,
c)	Prvenci pri Ptuju in č) Polzela (tovarna), ker so prekinila svoje delovanje in se razšla.
Naša gasilska organizacija šteje potemtakem danes: 544 gasilnih društev, 36 gasilskih žup z blizu 20.000 mož broječo gasilsko armado rednega članstva, kar je vse* kakor lep razvoj in napredek na polju gasilstva.
Res je sicer, da še ni povsod onega reda, discipline, enotnosti in nesebične požrtvovalnosti, ki jo zahteva vzvišena gasilska ideja, vendar pa smo prišli tudi v tem
oziru precej naprej, in le želeti je, da se započeto delo v tem pravcu nadaljuje.
Delovanje društev, kakor tudi delovanje posa* meznih žup je bilo v preteklem letu v splošnem zado* voljivo, treba je le, da se še v marsičem osamosvojijo in tako razbremenijo zvezo v stvareh, ki jih lahko urede in rešijo same ter zvezo kot tako prav za prav nič ne tangirajo.
Opozarjati je treba pred vsem na to, da pri našem članstvu že vendar enkrat izgine ona mnogoličnost, -bodisi v kroju, bodisi v uradovanju, poveljevanju itd. Treba je enotnega in sistematičnega dela, ki pa nikakor ni prepuščeno le zvezi sami, ampak mora se tega dela oprijeti vsako organizirano društvo, vsaka gasilska župa. Ako bi bilo vse to delo prepuščeno le zvezi sami in bi se niti včlanjena društva niti gasilske župe ne zmenile za tozadevne odredbe, potem bi bila organiza* cija brez pomena, kajti divjaki smo lahko tudi brez zveze, brez organizacije.
Treba je toraj, da gremo skupno pot in skupno delamo na tem, da bo naša organizacija res enotno organizirana gasilska organizacija.
Imeti moramo enotne poslovne knjige, toda nclc imeti, tudi voditi jih moramo enotno, po enotnem na* Črtu, da s tem olajšamo nadzorovanje istih.
Naš gasilski kroj mora odgovarjati postavnim predpisom, ako hočemo sploh veljati za člane resne gasilske organizacije. Vsak izgovor v tem oziru je ničev, ker se vso nepotrebno šaro lahko brez vsakih stroškov odpravi in to tem bolj, ker smo danes zbrani že na svoji osmi skupščini, toraj je že sedem let za nami in se moramo še danes ustavljati pri gasilskem kroju.
Naša gasilska poveljevanja, naše vaje, naši nastopi itd. morajo biti usmerjeni po naših skupnih enotnih predpisih.
Zveza opozarja dan za dnem na te navedene ma* ltnkosti, ki so pa pred oblastjo in javnostjo ogromnega pomena za presojo naše organizacijske moči in disci* pline.
Ni brez podlage trditev, da se imamo za velik del svojih neuspehov v javnosti zahvaliti ravno svoji ne* discipliniranosti in svoji neenotnosti; zato je treba, da podvzamemo v tem oziru strožje mere in nastopimo z vso ostrostjo proti onim, ki se ne bi hoteli oprijeti in držatj naših enotnih predpisov; enake pravice in enake dolžnosti za vse člane iste organizacije. Toraj v tem oziru enotna:
1. pravila,
2. poslovne knjige,
3. vežbovnik,
4. kroj in oprava,
5. vaje in nastopi itd.
Dolžnost župnih načelnikov pa bodi, da v tem pogledu strogo nadzirajo svoja društva in se prepri* čajo, imajo li vse po predpisu ali ne.
V preteklem poslovnem letu je že precej gasilnih žup napravilo red pri svojih društvih v oziru enotnosti, in prav je tako. Naj bi se zganila tudi ostala župna vodstva in začela z enotnim delom, kajti to bo v korist tudi njim samim, ker je na vsak način prijetneje živeti v redu, kakor pa v neredu ali mnogoličnosti. Zveza bo njih delo podpirala in podvzela vse korake, da bo to delo rodilo zaželjeni uspeh.
Z uvedbo novih zveznih pravil se je organizacijsko poslovanje naše zveze v nekaterih ozirih nekoliko spre* menilo. Tako se je razpošiljanje društvenih popisnic in pobiranje članarine preneslo na čas po vsakoletni zvezhi skupščini, na kateri se tudi določi višina čla* narine.
Takoj po današnji skupščini bomo torej razposlali vsem župnim vodstvom toliko popisnic in toliko po* ložnic, kolikor ima župa društev, da bo te razdelila med svoja društva ter jih opozorila, da takoj, najkafljpeje pa do v zveznih pravilih stavljenega roka, t. j. do L de* cembra, plačajo predpisano članarino ter izpopolnijo
društvene popisnice in jih do tega in tega časa vrnejo župi, da jih po pregledu skupno predloži zvezi s pred* Jogom k razdelitvi rednih letnih podpor, ki se dele koncem, odnosno začetkom vsakega leta iz 2% gasil* skega sklada, in ga upravlja veliko županstvo.
V minulem poslovnem letu so vplačala vsa gasilna društva predpisano članarino in sicer v skupnem zne* sku Din 33.340 za 16.670 svojih rednih članov, po Din 2 za vsakega člana. Od te članarine odpade polovica na zvezo (16.670), dve tretjini druge polovice (12.502-50) na župna vodstva in ena tretjina (4167-50) v blagajno Vatrogasnega saveza. K plačevanju predpisane člana* rine bi bilo omeniti, naj se plačuje isto takoj na prvi Poziv, kajti opominjevanje in čakanje povzroča poleg velikih stroškov tudi veliko dela in pa tudi veliko za* mudo, ker ni mogoče pravočasno zaključiti tozadevnih zbirk. Članarino mora plačevati vsako društvo in ker jo že mora plačati, naj jo plača takoj, ko prejme po* ložnico ter naj nikar ne čaka do zadnjega dne, ker s tem škoduje le samo sebi; kajti takega društva se ne Uiore upoštevati pri razdelitvi podpor in tudi ne v dru* Kih ozirih.
V preteklem letu se je razdelilo razpoložljivi ga* silski 2% sklad pri velikem županu v Ljubljani sledeče:
1. 297im gasilnim društvom
2. 19im gasilskim župam .
3. Jugoslovanski gas. zvezi
200.459 Din 22.650 „ 10.000 „
Pri velikem županu v Mariboru pa:
1.	224im gasilnim društvom	.	.	.	167.900	Din
2.	16im gasilskim župam	.	.	.	17.825	„
3.	Jugoslovanski gas. zvezi	.	.	.	8.000	„	■
Podpore so bila potemtakem deležna vsa do tega časa organizirana društva in župe, razen desetih dru* štev, ki so se sama odpovedala podpori v korist drugim društvom, to je devetero društev Gas. župe Korotan* ske in eno društvo Gas. župe Ljubljanske.
K razdelitvi podpor bi bilo omeniti, da razdeljuje iste veliki župan in ne, kakor mislijo nekateri, gasilska zveza. O gasilskem skladu obstoja zakon in treba je s tem zakonom računati.
Zveza se vsako leto pred razdelitvijo rednih pod* Por informira o stanju gas. sklada in na podlagi tega stanja določi količnik, ki ibi ga moglo dobiti vsako gasilno društvo pri enaki razdelitvi podpor. O tem obvesti vsa župna vodstva ter jih pozove, da stavijo predloge glede svojih društev. Te predloge potem zveza ponovno pregleda, na kar jih predloži velikemu žu* Panu, ki jih tudi po večini brez spremene sprejme, če so seveda sprejemljivi. Ako pa so ti predlogi pretirani in ne upoštevajo razpoložljivega kapitala in množice Prosilcev, ampak skušajo zadovoljiti le eno društvo ali le eno župo, potem se seveda takih predlogov na noben način ne more upoštevati in je pač vseeno ali je predlog stavljen ali ne; kajti predlagati več, kakor je sploh denarja na razpolago, ni resno.
Kar velja za predloge redne razdelitve, to velja tndi za predloge pri izrednih nakazilih podpor med po* kovnim letom. Treba je stvarno premisliti, ali je iz* redna podpora res potrebna in sploh mogoča po ob* stoječem zakonu; kajti sicer se nam lahko zgodi, da nam za redno razdelitev podpor sploh ne ostane nobe* nega denarja v skladu. Na to naj zlasti pazijo župni načelniki in naj nikar ne stavljajo izrednih predlogov, ako ni res skrajne potrebe za to. Gledati moramo na celokupno gasilsko organizacijo in ne le na eno ali dvoje društev.
Končno še o sklepih lanske skupščine! Lanska skupščina je sklenila nekaj važnih resolucij, ki jih je zvezno vodstvo takoj po skupščini odposlalo potom velikih županov na pristojna mesta. Zal, da so ostale tudi te naše prošnje neuslišane, kakor vse dosedanje. JGjub toplemu priporočilu naših domačih oblasti so bile zavrnjene naše prošnje:
1. po dovoljenju za srečolove in tombole, katere naj bi bile gasilnim društvom dovoljene brez posebnih prošenj na ministrstvo itd.;
2. po izpolnitvi taksne prostosti, ki naj bi obsegala tudi koleke na priloge in na rešitve;
3. po znižanju železniške vožnje za gas. prireditve in popolni prostosti v slučaju hitenja sosednim krajem na pomoč;	,
4. po poštninski prostosti za gasilsko uradno do* pisovanje;
5. po carine prostem uvozu gasilskih potrebščin.
Nov požarni red je zaenkrat še vedno- odložen,
dokler ne začno poslovati oblastne skupščine. Na uvedbo požarnega reda za celo državo ni misliti, ker čaka še cela kopica važnejših zakonov odrešitve. Na našo lansko tozadevno resolucijo sta velika župana ukrenila pač vse, kar jima je bilo mogoče. Izdala sta namreč potom svojih sreskih poglavarjev okrožnico na vsa županstva, da v največji meri podpirajo gasilna društva in skrbe v svojem kraju za zadostno požarno varnost.
Lanski predlog glede organizacije prekmurskega gasilstva si je veliki župan mariborske oblasti prisvojil ter ga skušal uveljaviti s tem, da je podpiral razvoj naše že obstoječe gasilske organizacije v Prekmurju in oprostil starega vpliva.
Predlog, naj bi se potom Jugoslovanske Matice vplivalo na našo inteligenco, da zlasti v obmejnih krajih pristopa k gas. društvom, se je sporočil Jugosl. Matici, ki ga je obljubila po svojih močeh podpirati.
Enako se je v zmislu sklepa lanske skupščine na* prosilo sindikat zavarovalnic, da gredo zavarovalnice gas. društvom na roko in jih podpirajo. Sindikat nas je obvestil, da je v tem zmislu poučil zavarovalnice, ki bodo po možnosti in po zasluženju gotovo rade volje podpirale gas. društva, ta pa naj gledajo, da pri gašenju ne bodo povzročala nepotrebne škode na zidovju itd., kar vse morajo potem plačati zavarovalnice, in pač ne morejo pri tem votirati še kakega zneska društvu, ki ni škodo zmanjšalo, temveč povečalo s svojim nepre* vidnim gašenjem.
Zvezno vodstvo je pač tudi v preteklem letu storilo svojo dolžnost napram dolgoletnim članom-gasilcem, ki zaslužijo odlikovanja.
Ker še ne obstoja gasilska svetinja za 25 in 401etno delovanje, je zvezno vodstvo tudi preteklo leto pred* lagalo vse tozadevne jubilante v odlikovanje s sveti* njami za državljanske zasluge; toda do danes, žal, še ni nobene rešitve. Ne preostaja nam zaenkrat drugega kot — potrpljenje.
Pričakujemo, da bo poročilo na prihodnji skupščini ugodnejše ne le v tem oziru, ampak v vseh ozirih.
Zvezno vodstvo si bo prizadevalo, da tudi v pri* hodnje ne zamudi nobene prilike, kadar bo šlo za dobrobit naše skupne gasilske organizacije ali pa tudi za dobrobit posameznega društva in člana.
Naj si prizadeva tudi vsako župno vodstvo, vsako društveno načelstvo in vsak sleherni gasilec, da se bo naša vzvišena gasilska ideja širila med ljudstvo, da bo rastla in se razvijala v korist in dobrobit tega ljudstva samega, njegovega imetja in premoženja ter njegove domovine.
5.	Blagajnikovo poročilo.
Tov. Špeglič prečita pismeno blagajnikovo poročilo, ki se glasi:
1. B 1 a g a j n a J G Z ob zaključku poslovnega leta 1925/26:
1. dohodkov.................................. 75.454-64	Din
2. stroškov  ................................ 33.762-99	„
3. prebitek.................................. 41.691-65	„
2. Podporni sklad J G Z se je v preteklem poslovnem letu 1925/26 pomnožil za 97.020-01 Din, tako da znaša njegova glavnica danes 163.148-77 Din,
3.	Blagajna Jufjoslovens'kejja V a t r o * gas n ega Saveza se je v preteklem letu pomnožila za 4230 32 Din, vsled česar znaša njeno premoženje danes 7246 '77 Din.
Prebitek zvezne blagajne je v znesku 30.000 Din naložen v Mestni hranilnici ljubljanski, ostanek pa je vložen v poštnočekovnem uradu.
Podporni sklad je celokupno naložen v Kmečki posojilnici proti 10% obrestim in 3/jletnim odpovednim rokom.
Denar Jugosl. Vatr. Saveza je naložen v Mestni hranilnici ljubljanski.
6.	Proračun.
Proračun za tekoče poslovno leto izkazuje:
1. zvezna blagajna 45.000 Din dohodkov in 30.000 dinarjev stroškov, vsled česar bi bilo zopet mogoče pri* hraniti ca. 15.000 Din;
2. podporni sklad se bo pomnožil za ca. 110.000 Din
ter
3. blagajna Saveza za približno 5000 Din.
Dodate k.
Pripominjam, da so vse hranilne knjižice vinkus lirane ter so dvigi mogoči le s podpisom staroste in blagajnika ter da je podporni sklad naložen v Kmečki posojilnici že od bivše gasilske zveze.
» Računi so bili pregledani dne 20. junija 1926 po štirih preglednikih in sicer tovariših Majcenu, Pristov* šku, Rojinu in Kaduncu, ki podajo današnji skupščini tozadevno revizijsko poročilo.
7.	Poročilo pregledovalcev računov.
Za preglednike računov poroča tov. Majcen ter izjavlja, da so pregledali knjige, primerjali priloge in da so našli vse v najlepšem in vzornem redu. Predlaga, da današnja skupščina izreče blagajniku za njegovo vestno delovanje zahvalo in mu da absolutorij. Sprejeto.
8. Poročilo o poslovnem redu.
Poročilo o poslovnem redu za skupščino, odbor, starešinstvo, odseke in razsodišče JGZ poda tov. Go* logranc, ki ga od točke do točke prečita. Pri specijalni razpravi so bili sprejeti nastopni dodatki:
členu 2:1 se doda: »ki si ga pa lahko zbor na predlog po potrebi spremeni.«
členu 9:2 se doda: »po vrsti prijave.«
členu 9 se doda še 17. točka, ki naj se glasi: »17. Ako se sklene konec debate, imajo besedo še vsi priglašenci, ki so se javili, preden je bil stavljen predlog na konec debate.«
Na to se poslovnik v celoti in z omenjenimi do* datki sprejme.
9. Poročilo o »Samopomoči«.
Predložena osnova določil za »Samopomoč« JGZ se sprejme z izrecnim dodatkom, da morejo biti člani »Samopomoči« le redni člani gasilnih društev, ki so združena v JGZ, ne pa tudi njih žene. »Samopomoč« bo upravljala JGZ. Prijavnina do 30. junija 1927 znaša 5 Din, po tem dnevu pa 20 Din. Člani plačajo za vsak slučaj smrti 1 f>in v blagajno »Samopomoči«. Ta dinar je dolžno plačati društvo.
10.	Poročilo tehničnega odseka.
Tehnično poročilo poda tov. Rus. Tehnični odsek je za nas gasilce velike važnosti, važen radi moderni* ziranja gasilske priprave, radi dobave cevi, radi enot* nosti kroja itd. Pri kroju naj se odstrani in opusti vse, kar ni predpisano v naših predpisih. Tehnični odsek naj bi se zanimal za razstave gasilnih in gasilskih pred* metov in potrebščin. Enotnost knjig naj se priporoča in nadzira, vodstvo knjig poenostavi in ev. veže v eno knjigo.
Tov. Grožan apelira na vodstva (zvezo in župe), da gledajo pred vsem na to, da se povsod nosijo le pred* pisani oznaki dostojanstev. Načelniki malih in velikih gasilnih društev nosijo po tri ploščine na naramkih, kar ni pravilno. Razveljavi se sklep, da je to prepuščeno društvom in uveljavi se staro določilo vežbovnika.
O titularnih dostojanstvih se razvije daljša raz* prava in naposled je bil sprejet predlog, da se vsa titu* larna dostojanstva odpravijo in odvzamejo. Vsak ga* silec sme nositi le odznake dostojanstva, katero res vrši, pa ne višjih in ne nižjih.
11. Določitev članarine.
Tov. Pristovšek poroča o odborovem predlogu, da se za bodoče poslovno leto določi ista članarina kot je veljala za preteklo leto, t. j. 2 Din na rednega člana.
12. Samostalni predlogi.
a) Predlog Križevske gas. župe, da bi se uvedla odlikovanja za-5, 10, 15, 20, 25 in 40letno delo* vanje se odkloni.
b) Predlog, da se ponovno prosi za polovično vožnjo k požarom, se odkloni, ker je vsako delo odveč.
c) Predlog o točnem reševanju prošen j se odstopi starešinstvu.
č) Predlog O' 'novih redovnih vajah se od* kloni, ker je sklenjeno, da ostanemo pri slovenskem poveljevanju.
d) Prošnja, da se odstranijo emajlirane napisne ploščice, se odkloni.
e) Predlog, da! se »Gasilec« izdaja vsak mesec, se Odstopi literarnemu odseku.
f) Predlog, da se podporni sklad zviša od 100.000 na 200.000 Din, se odkloni.
g) Glede plače pol. uradnikom pri gas. ve* selicah v Prekmurju se naroča starešinstvu, da po* trebno ukrene.
h) Predlog glede 50% vožnje k nož arom od strani občine se odkloni, ker je protizakonit.
i) Predloga, naj se vršita krajinska gasilska zleta prihodnje leto v Središču in v Brežicah, se sprejmeta.
13. Nadomestna volitev.
Tov. Majcen predlaga, naj se na izpraznjeno mesto prvega podstaroste JGZ izvoli tov. .Jernej Vengust in na izpraznjeno mesto prisednika starešinstva JGZ tov. Ludovik Musek. Sprejeto.
Tajnika tov. Hojana se na njegovo pismeno prošnjo razreši blagajniških poslov in za zveznega blagajnika se soglasno izvoli tov. Fran Pristovšek.
14. Raznoterosti.
Tov. starosta poroča, da je rajni dr. R. Bergmann zapustil oporoko, v kateri določa za glavno dedinjo svojo ženo, po njeni smrti pa pripada polovica njego* vega deleža podpornemu skladu JGZ, druga polovica pa Ciril-Metodovi družbi v Ljubljani, znesek 250 Din pa je takoj izplačati JGZ.
Po nekaterih pojasnilih prašanj glede kraljevega spomenika v Kranju, glede zletov, glede poveljevanja, glede konkurenčnih gas. društev, glede vojaških konj, glede veselic, glede zagrebške gas. slavnosti, glede po* žarov v obmejnih krajih, glede gas. zavarovanja, glede posojila gas. društvu Račje — tov. starosta zaključi
zborovanje z apelom na skupno in vztrajno delo.
NAROČAJTE „GASILCA“.
t Ivan Debelak.
Dne 19. julija 1926 smo spremili k večnemu-počitku tovariša-gasilca, čegar ime bo zapisano z zlatimi črkami v analih zgodovine škofjeloškega gasilnega društva. Tovariš Ivan Debelak nas je zapustil za vedno. Rojen leta 1859. v Škofji Loki, se je po končani šolski obveznosti učil klcbučarstva. Že kot mlad klobučarsto pomočnik in pozneje kot vesten in obče spoštovan klobučarski mojster je gojil v svojem srcu plemeniti čut človekoljubja. Pristopil je kot 19 letni mladenič k našemu, jedva dve leti staremu društvu in to leta 1878. Ker je bil gasilec z dušo in telesom, je bil kaj kmalu vodja brizgalnice, potem nekaj časa podnačelnik, a leta 1898. ga je društvo izvolilo za svojega načelnika in je v tem častnem činu deloval do svoje smrti. Bil je tudi večletni odbornik JGZ. Pri ustanovitvi Škofjeloške gasilske župe 1. 1911. je bil izvoljen za načelnika, katero častno mesto je vsled hude bolezni nekaj tednov pred svojo smrtjo s težkim srcem odložil. Ne le domači gasilci, tudi gasilci sosednjih gas. društev so ga globoko spoštovali in vpoštevajoč njegove velike zasluge za gasilstvo sta ga gasilni društvi Dobračevo pri Žireh in Sora imenovali za svojega častnega člana, letos pa tudi škofjeloško gasilno društvo. Tudi Škofjeloška gasilska župa ga je imenovala pri svojem občnem zboru meseca maja t. 1. za svojega častnega člana. Nemala zasluga njegova je tudi zgradba ličnega gasilskega doma v Škofji Loki. Ivan Debelak je bil jako simpatičen, obče priljubljen mož. Lahko se trdi, da ni imel sovražnika. Vsakdo ga je spoštoval in ljubil, kajti nikomur ni storil niti najmanjše krivice. Pomagal je po svojih močeh vsakemu. Staro in mlado ga je klicalo le po domače »Sta-lanikov ata«. Kot večletni mestni odbornik je tudi tukaj posvečal vse svoje moči v prid mestni občini. L. 1925. ga je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander odlikoval z zlato svetinjo za zasluge pri gasilstvu.
Napadla ga je huda bolezen vodenica. Voljno je pre- , našal grozne bolečine, dokler ga ni rešila smrt teh bolečin. Njegova dobra soproga mu je požrtvovalno stregla in mu lajšala trpljenje.
Vzornemu gasilcu, ki je neprekinjeno 48 let deloval za blagor bližnjega bodi ohranjen časten spomin.
F. Kramer.
Vprega brizgalnic.
Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal vsem sreskim poglavarjem ljubljanske oblasti naslednjo okrožnico:
Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana mi je v svojem poročilu z dne 13. julija 1926, št. 599, javila sledeče:
»V neki vasi v ljubljanski okolici je pred nekaj dnevi strela vžgala poslopje. Najbližje gasilno društvo je bilo takoj alarmirano in se je tudi takoj pripravilo za odhod. Ker pa vprežne živine, kljub prošnjam članov gasilskega društva nikjer ni bilo dobiti — gospodarji konj so se namreč poskrili — so došli gasilci z brizgalnico na požarišče šele po polurni zamudi.
Škoda je vsled zamudne dospelosti gasilcev nastala mnogo večja, kot bi bila sicer, kajti ognja na poslopju ni bilo mogoče več zadušiti in poslopje je pogorelo do tal.
Da bo v bodoče pravočasna pomoč gasilnih društev omogočena, morajo gas. društva že v naprej vedeti, kje bodo dobili vprežno živino.«
Radi tega naročam naslovom, da opozore vsa podrejena županstva na zadevne predpise požarnopolicij-skega reda (za bivšo Kranjsko § 13 in za bivšo Štajersko § 12).
Županstva naj tudi dogovorno z gasilnimi društvi določijo gasilski red za ravnanje pri ev. požarih na podlagi zadevnih določil požarno policijskega reda (za bivšo Kranjsko § 14 za bivšo Štajersko § 13).
Društvene in župne vesti.
A.	Društvene.
Radovljiško gasilno društvo si je nabavilo novo priklopno motorno brizgalnico. Dne 27. maja t. 1. se je na trgu vršila blagoslovitev in prva preizkušnja nove brizgalnice. Popoldne se je vršila veselica na prostem, ki je v vseh ozirih povoljno uspela. Prireditvi je prisostvovalo v velikem številu sosedno gasilstvo in starosta JGZ.
Gasilno društvo v Strugah je na svojem rednem občnem zboru dne 30. maja t. 1. izvolilo za načelnika tov. F. Andoljška in za tajnika tov. F. Strnada. Društveni blagajnik je imel pri tej priliki predavanje »o kulturnih ciljih gasilstva«. Društvo je kupilo novo brizgalnico in začelo z zidanjem novega gasilskega doma.
Gasilno društvo v Pišečah poroča:
»Leta 1922. se je oživelo tudi v Pišečah prost. gas. društvo. S podporo občanov in s sodelovanjem pridnih članov si je zgradilo v dveh letih lep gasilski dom. Slavnostna otvoritev novega gas. doma se je vršila ob navzočnosti župnega načelnika tov. Omerza in ob obilni udeležbi vseh bližnjih društev.
Posebno so se odlikovala gasilna društva iz Brežic in Podsrede s svojimi pevskimi zbori, iz Vidma s tambu-raškim zborom; jako številno je bilo zastopano novo ustanovljeno društvo iz Zakota in gas. društvo iz Bizeljskega, tako da je na veseličnem prostoru manjkalo prostora. Škoda, da je proti večeru dež prisilil marsikoga k odhodu. Uspeh prireditve je bil prav dober.
Dne 10. junija ob priliki birme je prevzvišeni mariborski škof blagoslovil stavbo in imel obenem lep in našim razmeram prav primeren govor na navzoče gasilce.«
Gasilno društvo na Vinici nam piše:
Naše gasilno društvo se je zopet oživelo, deluje z vso močjo. Popravili smo gasilski dom, toda ker je bilo veliko stroškov, smo se morali zadolžiti. Ali ljudstvo nam je zelo naklonjeno in nam pomaga. Dne 20. VI. 1926 smo priredili ljudsko veselico z igro »Izgubljeni in zopet najdeni mož«. Veselica je bila dobro obiskana, da smo dolg poravnali. Vaje imamo redno štirikrat na mesec. Ker moštvo po vojni ni imelo zadosti vaj, je pričel z učenjem načelnik tov. Franjo Lovšin ter poveljnik tov. R. Kavčič. Vse se giblje in dela ter se tudi vidi naše delo. Imamo dom, ki se lepo dviga in se lahko rostavimo ž njim v Belokranjski župi.
Proslava 50 letnice novomeškega gasilnega društva.
Novomeško gasilno društvo je proslavilo 11. julija. 50 letnico svojega obstoja. Proslava je bila združena z zletom JGZ. Na predvečer se je vršila bakljada, v nedeljo dopoldne pa je bila v kapitlju svečana služba božja, nakar so se gasilci formirali k obhodu po mestu. V sprevodu je korakalo nad 1000 gasilcev v kroju ter pet godb. Pred mestno hišo so bili zbrani zastopniki oblasti in raznih društev. Gasilce so pozdravili župni načelnik Preželj, mestni župan dr. Režek, sreski poglavar Svetek in prošt Čerin, ki so vsi naglašali velik pomen gasilstva za naše prebivalstvo. Popoldne se je vršila veselica, ki pa je radi slabega vremena bila slabo obiskana. Proslavi je prisostvoval tudi še živeči soustanovitelj društva tov. N i-f e r g a 1. Godba je svirala med drugimi tudi koračnico, ki jo je pred 50 leti skomponiral za novomeško gasilno društvo ob njegovi ustanovitvi pokojni skladatelj Raima.
55-letnica mariborskega gasilnega društva. iVaribor-sko gasilno društvo, ki šteje danes med najboljša gasilna društva v naši državi, je proslavilo 18. Vil. na slovesen način 55-letnico svojega obstoja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1871. in se je iz skromnih razmer prvih let povzpelo do današnjega visokega stališča. Od leta do leta se je oprema modernizirala, tako da razpolaga društvo danes z najmodernejšo avtoturbinsko brizgalnico,
poleg tega pa ima še dve motorni brizgalnici ter vso drugo potrebno opremo, kakor lestve, maske zoper plin, gasilno orodje za požare olja, za bencin itd. Leta 1908 je bil ustanovljen tudi rešilni oddelek, ki razpolaga danes z dvema avtomobiloma in vrši neprestano rešilno riužbo.
Mariborsko gasilno društvo, je ne le za Maribor, ampak tudi za vso okolico velikega pomena, kat se je že ponovno izkazalo o priliki večjih požarov v okolici, ko je baš mariborsko gasilno društvo s svojo moderno opremo preprečilo večjo katastrofo.
Ker društvo radi takratnih razmer ni moglo primerno proslaviti svoje 50-letnice, je tem bolj proslavilo danes svojo 55-letnico, ki je bila združena z razvitjem prapora in s skupščino Gasilske Zveze. Številni gostje iz vseh krajev Slovenije in tudi od drugod so dospeli deloma že v soboto. V nedeljo dopoldne se je vršila v stolni cerkvi ob prisotnosti zastopnikov oblasti maša za umrle člane, katere se je udeležilo več sto gasilcev. Po maši je bil na Glavnem trgu ob prisotnosti mnogobrojnega občinstva razvit nov prapor, kateremu je kumovala županja dr. Leskovarjeva. Ob tej priliki je čestital društvu v imenu mesta župan dr. Leskovar ter v imenu Gasilske Zveze starosta Barle. Razvitju prapora je sledila parada vseh Požarnikov pred predstavitelji Gasilske Zveze in zastopniki oblastev. Ob 10. uri se je vršila v veliki kazinski dvorani skupščina Gasilske Zveze, ki je razpravljala o raznih perečih vprašanjih. Med drugim je bilo tudi mariborsko gasilno društvo, ki doslej še ni bilo član, sprejeto v Zvezo.
Nad vse zanimiva je bila nato sledeča gasilna vaja, ki jo je izvajalo mariborsko gasilno društvo z vsem svojim orodjem na magistratnem poslopju. Vaja je ponovno dokazala, da je mariborsko gasilno društvo izvrstno opremljeno in tudi strokovno izvežbano. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo često vratolomnemu spenjanju gasilcev in občudovalo velikansko moč velike avto-turbinske brizgalnice, ki je po štirih ceveh metala ogromne curke vode do 40 m visoko. Zunanji gostje so si tekom popoldneva ogledali mesto in zlasti naprave mariborskega gasilnega društva, z večernimi in nočnimi vlaki pa se vrnili na svoje domove.
Rogaška Slatina. V soboto, dne 21. in v nedeljo 22. avgusta je praznovalo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo zdravilišča Rogaške Slatine slavlje, ki ostane v trajnem najprijetnejšem spominu domačinom, kakor tudi gostom. V nedeljo je bila slovesno blagoslovljena in razvita prekrasna, umetniško izdelana zastava, ki gotovo spada med najlepše in najdragocenejše zastave v Sloveniji. Izdelala jo je tvrdka Neškudla v Ljubljani. Zdravilišče, že samo na sebi prelepi biser divne naše slovenske zemlje, se je ta dneva odelo s še lepšo zunanjostjo, vse v cvetju, bogato okrašeno s slavoloki, z vseh hiš pa so plapolale zastave v počast gostom in vrlim junakom bratovske ljubezni. Tudi nebo je bilo, kakor bi se veselilo tega slavlja. Bil je prekrasen, vroč poletni dan, eden izmed najlepših letošnjega poletja, kar je podalo gotovo še večji sijaj izredni svečanosti in posebno ugodno vplivalo na že tako veselo, praznično razpoloženje, kar se je lahko bralo na obrazih brezštevilne množice. Že v soboto popoldne so začeli prihajati gostje, med njimi prevzvišeni g. škof mariborski dr. Andrej Karlin, podstaroste Jugoslovanske gasilske zveze tov. Vengust iz Celja in tov. Turk iz Ljubljane ter župni načelnik celjski tov. Gologranc. S popoldanskim vlakom je tudi prispel »Ljubljanski zvon« s svojim pevovodjem g. Z. Prelovcem. Ob 8. uri zvečer se je začel pomikati izpred gasilskega doma številen sprpvod z bakljado in godbo Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. majorja dr. Čerina. Krenila je pred Aleksandrov dom, da s podoknico pozdravi prevzviše-nega g. škofa dr. Karlina in dalje na pot proti domu ku-mice ge. Hvalec, ter se vračala zopet v gasilski dom. Vse zdravilišče je bilo razsvetljeno s stotinami lučic, kar je dajalo sprevodu še poseben sijaj. Občinarji zdravilišča so pač s tem pokazali veliko spoštovanje do svojih gasilcev,
ki so v svojem 46-letnem delovanju na polju ljubezni do bližnjega opetovano dokazali, da so vredni tega poča-ščenja. Tudi gostje letoviščarji in drugi so dajali duška svojemu vzhičenju pozdravljajoč navdušeno sprevod na vsem obhodu. »Ljubljanski zvon« je zapel prevzvišenemu g. škofu pesem: »Oj Doberdob« in »Jadransko morje«, ki sta nanj kot pregnanca slovenske škofovske stolice sv. Justa očividno vplivale, da je nehote čutil grenkobo spominov, z njim pa tudi narod'. Kumico je zbor pozdravil z »Rdečimi rožami« in z uspavanko »Lahko noč«, za kateri se jim je ga. županja Ilvalečeva prisrčno zahvalila. Sprevod se je nazaj grede ustavil še pred stanovanjem g. ravnatelja dr. Štera, ki je obenem načelnik jubilarnega društva, kjer ga je zbor počastil s pesmimi »Oj, Triglav, moj dom« in »Slovenec, Srb, Hrvat«, ki sta bili od gostov posebno živo pozdravljeni. Po bakljadi se je vršil v verandi hotela »Pošta« prijateljski sestanek, ki so se ga v glavnem udeležili gasilci, nekateri domačini, pa tudi gostje. V nedeljo ob 6. uri zjutraj je Slatničane iz sladkega spanja prebudila po daljšem razdobju zopet enkrat budnica. Ob 9. uri je šel sprevod pred kolodvor po večino udeležnikov, ki so prišli z vlakom. Na peronu je pozdravila zveznega starosto iz Ljubljane tov. Barleta v imenu Rogaške Slatine hčerka g. ravnatelja zdravilišča dr. Štera in ga obdarovala s šopkom krasnih svetlic. Sprevod je potem odšel na dom ge. kumice, ki je tik kolodvora, po njo in zastavo, ki so jo nosile v častnem špalirju slatinske belo oblečene deklice. Sprevod se je ustavil pred zdraviliškim domom, kjer so se izvršili oficijelni pozdravi. V imenu društva in zdraviliške uprave je pozdravil goste-gasilce g. ravnatelj dr. Šter, imenom občine pa župan g. Alojzij Hvalec. Odzdravil je zvezni starosta tov. Barle iz Ljubljane. Na to je skozi gasilske vrste vstopil prevzvišeni g. škof dr. Karlin z asistenco, ter se podal k zelo okusno pripravljenem in ozaljšanem oltarju na terasi mogočnega vestibula pred Zdraviliškim domom* kjer je opravil slovesno službo božjo, med katero je ubrano igrala godba Dravske divizije. Sirni prostor pred Zdraviliškim domom in vsa pota v parku, ter terasa se bile polne naroda in gostov. Na častnih sedežih so prisostvovali slavnostni službi božji poleg višjih gasilskih dostojanstvenikov g. okrajni glavar dr. Fran Hrašovec iz Šmarja kot zastopnik velikega župana mariborskega g. dr. Pirkmajerja, msgr. dr. Fran Bulič, Fr. Korošec, domači nadžupnik in konz. svetnik, preč. g. protojerej pravoslavne cerkve N. Trifunovič, g. župan Hvalec in njegova ga. soproga-kumica, dame domačega kola jugoslovanskih sester in mnogi drugi odlični gostje. Po sv. maši je g. škof slovesno balgoslovil novo zastavo, ter v kratkem govoru pojasnil pomen zastave. Sledilo je zabijanje spominskih žebljev z izbranimi izreki. Prevzvišeni g. dr. Karlin je zabil žebelj v svojem in v imenu presv. g. dja-kovskega škofa dr. Akšamoviča, g. okrajni glavar dr. Hrašovec za g. velikega župana, g. prota Trifunovič za pravoslavno občino. Novo blagoslovljeno zastavo je pozdravila s srčnimi besedami ga. kumica Hvalec, nato pa z lepim, navdušenim govorom g. poveljnik Oblak, ki jo je izročil v varstvo zastavonoše tov. Plemenitaša. Ob pol
2.	uri popoldne je bil slavnostni banket v veliki dvorani zdraviliške restavracije. Zdraviliški- ravnatelj g. dr. Šter je pozdravil s prisrčnim govorom p. n. funkcijonarje, vse navzoče in udeležence slavnosti. Govorili so še prevzvišeni g. škof dr. Karlin, msgr. Bulič, tov. Turk, tov. načelnik ognjegascev iz Krapine in drugi. Ob 4. uri popoldne se je vršila javna vežba gasilcev, potem pa velika tombola pred Zdraviliškim domom, kateri je sledila ljudska veselica. Tako je končala redka slavnost, ki nam bo vsem ostala v najugodnejšem spominu.
B.	Župne.
Gasilska župa mariborska si je na svojem občnem zboru dne 6. junija t. 1. izvolila nov župni odbor. Za župnega načelnika je bil izvoljen tov. K. Kukovič, za pod-načelnika tov. J. Pfeifer ml., za tajnika tov. A. Kaloh, za blagajnika tov. T. Kranjc.
Gasilska župa korotanska poroča:
V nedeljo dne 27. junija 1926 je priredilo spodnje okrožje Korotanske gasilske župe župno vajo pod vod-* stvoin župnega podnačelnika tov. Mravljaka. Društva spodnjega okrožja, izvzcmši Dravograd, so bila polnoštevilno zastopana in so se udeležila vaje z vsem orodjem.
Načrt za to vajo je izdelal podnačelnik tov. Mravljak. Pri tej vaji se je pokazalo, da so vsa društva tehnično dovršena, videlo se je pa tudi, kako so te vaje potrebne. Vsa društva so došla na mesto požara točno po navodilu, stopila so v akcijo pravočasno, ubranila vsa sosedna poslopja in dozdeven ogenj nepričakovano hitro udušila. Vse orodje je z malimi izjemami brezhibno delovalo. Po končani vaji je tov. podnačelnik zbranim društvenim načelnikom obrazložil pomen vaje ter jih pozval na nadaljno krepko, skupno sodelovanje.
Istega dne se je vršil tudi župni zlet Korotanske gasilske župe v Vuhred, kjer je tamošnje društvo slavilo svojo petdesetletnico. V ta namen so se udeležila vsa v župi včlanjena društva zleta v zadovoljivem številu (265 članov), par društev tudi z godbami (Mežica, Prevalje). Slavnost je posetil tudi sreski poglavar g. Koropec.
Tov. ing. Phherniku, Mravljaku Petru in Alieju Mihaelu iz Vuhreda je sreski poglavar pri tej priliki izročil društvene diplome častnega članstva kot priznanje za njih požrtvovalno udejstvovanje v gasilstvu vobče, posebno pa v domačem društvu.
Društvo Vuhred je skrbno pripravilo vse potrebno in si na ta način zasiguralo dober moralen in gmoten uspeh.«
Gasilska župa Borovniška je imela dne 8. avgusta t.
1.	ustanovni občni zbor. Za župnega načelnika je bil izvoljen tov. A. Drašler, za namestnika tov. J. Svete, za tajnika tov. H. Leber, za blagajnika tov. J. Mavec.
Zlet Trboveljske gasilske župe ob priliki 55-letnice gasilnega društva v Radečah pri Zid. mostu je sijajno; uSpel.
Kljub pričakovanju slabega vremena se je istega udeležilo nad 150 gasilcev v kroju iz sledečih društev: Rogaška Slatina, Gaber.je, Loka pri Zid. mostu, Vrhovo, Dol, Hrastnik, Laško, Rimske Toplice, Trbovlje 1. in Trbovlje II. s 6 prapori.
Po službi božji je g. župnik Lovšin blagoslovil novo mehanično lestvo, kateri je kumovala gospa Krišperjeva. Po nagovoru gosp. župnika in gospe kumice se je razvil sprevod po mestu do gasilskega doma. Pred gasilskim domom je orisal g. župan Pogačnik kroniko društva ter vzpodbujal navzoče k vztrajnosti na človekoljubnem delu gasilstva. Župni načelnik tov. Guček se mu je v izbranih besedah zahvalil.
Kmalu po drugi uri popoldne je zavrvelo veselo razpoloženje na veseličnem prostoru, žal, da je isto ob 6. uri preprečil nagajivi Jupiter.
Raznoterosti.
»Hrvatsko-slavonska vatrogasna zajednica« je praznovala dne 27., 28. in 29. junija t. 1. v Zagrebu svojo 50-letnico. Proslava se je izvršila v občo zadovoljstvo. Hr-vatsko-slavonsko gasilstvo se je zavedalo velepomembnega slavja in se je zategadelj prireditve udeležilo v velikem številu. Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana sta zastopala podstarosta tov. Turk iz Ljubljane in načelnik Gasilske župe Radovljiške tov. Rus. Poleg tega je bilo zastopano več gas. žup in gasilnih društev iz Slovenije.
Prireditev je bila velika manifestacija gasilske misli v pravem pomenu besede.
Listi so polni priznanja, le zagijfbški »Morgenblatt« pcrsiflira prireditev, pa si je s tem spisal ubožno izpričevalo.
Prestolonaslednik Peter kuni gasilskega prapora.
Gasilno društvo Bled 11 — Rečica si je'nabavilo nov gasilski prapor, ki ga je razvilo in blagoslovilo dne 4. julija t. 1. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je dovolil, da praporu kumuje prestolonaslednik Peter. Visokega kuma je zastopal personalni adjutant g. major Pogačnik. Prireditvi je poleg velikega števila gasilcev prisostvoval tudi starosta JGZ.
Požarna ogledovanja v Prekmurju. Sreski poglavar v Murski Soboti je izdal vsem županstvom in požarnemu nadzorniku v Kupšincih in Rankovcih naslednjo okrožnico :
»V zvezi s tuuradnim naročilom od 21. 1. 1926, št. 1355/1, opozarjam županstva, da sc morajo vršiti vsako leto požarna ogledovanja po občinah. To se naj izvrši komisijonelno in sicer meseca oktobra in skupaj s tem tudi ogled vseh dimnikov na vseh poslopjih in ogled vseh gasilnih priprav in gasilnega orodja v občini.
Skrbite, da se bodo ti ogledi temeljito izvršili. Županstva pozivam, naj tudi drugače striktno izvajajo določila gasilnega reda in naj tudi potrebno ukrenejo, da se ugotovljeni nedostatki v tem pogledu takoj odpravijo. Ü izvršenih ogledih, o ugotovitvah ter o event. ukrenitvah poročajte vsako leto do 10. novembra.
Revizijska pravica požarniških nadzornikov v občinah, ki še niso pristopile k Jugoslovanski gasilski zvezi, ostane slej ko prej nedotaknjena.«
Pogum, ki nima para. V Noršincih pri Ljutomeru so mlatili s parno mlatilnico. Vnela se je s slamo krita hiša in daleč naokoiu so padali prameni požara. Člani gasilnega društva v Noršincih so bili z bliskovito hitrostjo na po-žarišču in so ogenj omejili, da niti že goreča slamnata streha ni pogorela. Gasilni društvi v Ljutomeru in v Lukovcih sta prihiteli na požarišče, pa nista mogli drugega kot občudovati hrabro delo noršinskih gasilcev.
Gasilno društvo v Zemunu je dne 14., 15. in 16. avg. praznovalo 56-letnico svojega obstoja ter je obenem raz-yilü nov društveni prapor. Prireditve se je udeležilo veliko število hrvatsko-slavonskega gasilstva, gasilstvo iz Bosne, Hercegovine in iz Vojvodine. Slovensko gasilstvo so zastopali tov. Barle, Pristovšek in Rus. Tretji dan je zemunsko gasilno društvo s približno 300 gosti v sprevodu, z godbo na čelu, posetilo Beograd.
V Srbiji prostovoljno gasilstvo ni razvito in zategadelj je sprevod po Beogradu vzbujal posebno pozornost.
Prireditev je osvežila vezi med slovenskim in hrvat-skim gasilstvom, obenem pa dala stik z bosanskim, vojvodinskim in drugim gasilstvom naše države. Morebiti je vsejano tudi seme prostovoljnemu gasilstvu v Srbiji.
Smrtna kosa je znova posegla v naše gasilske vrste. Dne 8. junija t. 1. je umrl 16-lctni načelnik brniškega gasilnega društva tov. Josip Burger; dne 13. junija eden izmed najdelavnejših članov gasilnega društva Šalovci tov. Ludovik Štefancc; dne 29. avgusta t. 1. dolgoletni in zvesli član (četar) cerkljanskega gasilnega društva tov. Fran Erzar; dne 24. Vlil. častni član gas. društva v Kranju tov. Fran Špenko. O tov. Ivanu Debelaku poročamo posebej.
Klic iz Prekmurja.
1. Ker gasilna društva v Prekmurju razen brizgal* nice in ca 10 do 20 m cevi nimajo nobene druge opreme in orodja, naj sie v »Gasilcu« izda oklic na vsa bivša kranjska in štajerska gasilna društva, da odstopijo ne* potrebno orodje in opremo, četudi je v najslabšem stanju, JGZ, katera bo potem oddala podarjene stvari na gas. župe v Prekmurju.
2. V »Gasilcu« naj ^e iponovno opozori vsa društva, da je podpora iz 2% gas. sklada namenjena samo za nabavo orodja in opreme, m da se ne sme uporabiti v nobene druge svrhe.
3. Ker nekatere občine v Prekmurju sploh ne pod* pirajo gas. društev in ne dajo na razpolago niti po*
trebne priprcgc, naj se naprosi vel. župana v Mariboru, da izda tozadevni nalog sreskemu poglavarju v Dol. Lendavi.
4. Prosvetni inšpektorat vel. župana v Mariboru naj se naprosi, da dovoli onim gas. društvom v Prek* murju, katera vodijo učitelji, da smejo prirejati igre v šolskih poslopjih.
5. Po vaseh v Prekmurju obstojajo danes samo gasilna društva. Društva so pričela prirejati ljudske igre in sploh gojiti izobrazbo. Ker pa ni na razpolago potrebnih knjig, napreduje to delo zelo počasi.'Odpo* moči bi se dalo' temu na ta način, da bi se objavilo v »Gasilcu« in ljubljanskih dnevnikih oklic na občinstvo, predvsem na člane gasilnih društev, da podarijo razne knjige, ki jih ne rabijo več, Jug. gas. zvezi, ki jih bo razdelila na gas. župe v Prekmurju. V poštev pridejo vse knjige, predvsem one gospodarskega značaja.
Pozor, gasilci!
največja izbira gasilskih čepic, gumbov, naramk, znakov se dobi pri tvrdki
I. WANEK,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
na drobno in na debelo, po naj nižjih cenah.
TELEFON ŠT. 16 USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533.
01 UMILI
(GRADSKA ŠTED10N1CA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja preko 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvisje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestvo in menice.
Vežbovnik
za slovensko gasilstvo: GASILSKA KNJIŽNICA 1. in 2. zvezek, oba zvezka vezana v eno knjigo, je v zalogi pri starešinstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
■>	:	■	i	i
Cena Din 10 s pošto poštnino vež.
Knjigo priporočamo vsakemu zaved. in vestnemu gasilcu.
SUŠ
Gasina društva! E
m
at
O
N
O
O.
a
Preden kupite, oglejte si
posebno močne	^
Ö
N
impregnirane in garantirane po naj- ft nižji ceni‘pri tvrdki	m
IVAN ADAMIČ,	-
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31.
— Telefon 441. — Maribor, Ve- rp trinjska ul. 20. — Kamnik, Šutna 4. lE
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno.
Cene primerne, daje tudi na obroke.
I
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAM§A, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničev trg 18.
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: čepice,
Simbe, piščalke, naramke, znake za binze in pice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke ln rogove, lipove liste L t. d.
I Nepremočljive, obliko obdriujoče Se-I pice. Odlikujejo se po trpeinoati, J	lahkoti	ln	eleganci.
Naramkl vseh vrst, lastnega izdelka, lino izdelani in trpežni.
Podjetje je na novo moderno urejeno In povečano.
CENIK ZASTONJ
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepicH
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
ŠTAMPILIJE,
pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913.
Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. ži vij enaka zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
n
M. FROHL1H, celje,
KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 11.
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM* SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
ä
g Pri zavarovanju predmetov proti požaru ] in pri življenskem zavarovanju, zavaro-g vanju otroške dote in pogrebnih stroškov I
vpoštevajte edino-le
i VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
!
g ki Vam nudi najugodneje pogoje.
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17,
Ipeciialift »a gaiiltke žepiče
kakor vse druge potrebščine za gasilce
po najnliji ceni
dobavlja
Martin Orehove,
odlikovan krznar in izdelovatelj čepic.
CELJE, Gosposka ul. št-14.
Naročajte in širite naš list'
KDOR NE BERE, TA NE VE DA IMA
HERMAN ZUPAN
KNJIGOVEZ LJUBLJANA, GAJEVA UL. 2
(ZA PALAČO „LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE“)
v zalogi prav vse potrebne poslovne gasilske knjige in tiskovine po predpisih JGZ ter posreduje pri nabavi vseh gasilkih potrebščin.
GASILCI, OBRAČAJTE SE VEDNO LE NANJ I
Kupujte pri tvrdkah» ki imajo inserate v »»Gasilcu“.
„Brezalkoholna Produkcija“
Ljubljana m Poljanski nasip 10/26
pošlje vsakemu naročniku Gasilca zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
„SAVA“
Opce osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
Generalno zastopstvo za Slovenijo v Lilijani, Sv. Petra testa 2.
Poslue v vseh zavarovalnih stroka h.
Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce, kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici,
J. NEŠKUDLA
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ŠT. 25
Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici in Varaždinskih Toplicah je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva na Bledu, Rogaški Slatini, v Šmarju pri Jelšah, v Krašiču pri Jastrebarskem, v Lokvah pri Delnicah, v Daruvaru, Apatinu in za mnoga druga društva ima tre-notno v delu znana tvrdka:
SIEGEL & DRUG
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
WIEN
SVITAVY
(Č. s. R.)
\ =
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 31.
.
Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča
180 - 200 2/rain.
Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema curkoma, močen pritisk vode.
Vozna brentna točna brizgalnica, Jednostavno brizgajoča.
Normalna
spojka.
Dvokolna brizgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniSke zavode.
Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih od 200 — 355 2/min.
Gobčnik.	Ročnik.
 vtla,."vi,,,,ii!:iL'i,.ua'J.,j)ir.i—ii—'i'iiu"".M'j aiagi auuuuuittimiuuumai  .........................................................................................
Vsakovrstno gasilsko orodja pri najsolldnejii garantirani izpeljavi kakor: normalne Metzove spojk«, Rothove spojke, Knanstove spojke, ročnike in gobčniki najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolldneje izvršitve ter garantiramo za najboljšo Postreiba točna.	izdelavo.	Cene	zmerne.
OP =D USTANOVLJENO 1767. Q:
STROJNE TOVARNE m LIVARNE d.d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.	.	.	Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5.
Telefon št. 142 in 230.	-Brzojavi:	STIL.	Telefon	§t	9
 M.v..Tr.r:..........  u.tbbbt.1...........:........  i.i......  n......
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednostavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice Z in brez yetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.
★
Specijalno podjetje za gasilske potrebščine» brizgalnice, orodje, cevi. obleke« znake.
Specijaiist v vseh gasilskih zadevah
MILINKOVIC & CO
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 7
Priključeno: elektrotehnično podjetje, motorji, elektroma-terijal, žarnice i. t. d., i. t. d.
*
Gasilna društva pozor!
f«
RENAULT
i«
Avtobrizgalnica, 4 cil., 22/36 HP, dviga vodo 8 m In jo žene 60 m visoko, v 1 uri 60 kubltniti metrov. Cena: fco Ljubljana brez cevi 40.000 Din.
Zastopstvo „RENAULT“:
A. LAMPRET, LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 22.
miiisi
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
DelnISka glavnica:
Din 50,000.000
Skupne rezerve:
nad
Din 10,000.000
Centrala:
Liubllana, Dunajska c.
Podružnice:
Bretlce, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, MetkovK, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA
Telefon St. 261, 413, 502, 503 in 504.
m~ SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE. “VI
SSrfvoev -	'
sijmi
Tovarna gasilnega orodja
K. ROSENBAUER, Line ob Donavi.
Izdeluje motorne brizgalnice, dvokolne In četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila:
Četverokolna normalna brizgalnica.
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, mehanične lestve, gasilske čolne
□
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
Zastopstvo: Stjepan Javor, Zagreb, Gunduličeva 23.
Postrežba točna.
NaSa dewlza je:
Gasilstvo zadovoljiti!
Cevi: sesalne, spiralne in konopne (znamka E;) čelade usnjate, medene, ponikiane in črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gasilske znake in gumbe, sve-tiljke in blago za delavne in slavnostne Kroje odpošlje takoj s poäto ali železnico: JAVOR, Zagreb
Cene zmerne.
Zastopstvo tovaren:
Linz ob Donavi in
Četverokolna bencinska brlzgalnica.
ummm
Wien
in trgovina z gasilnim orodjem:
Stjepan Javor
Zagreb __________
Gunduličeva ul. br. 23
Ustanovljeno leta 1820.
Speciialna tovarna brlzgalnic, hidroforov» sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce* extinkterjev, avtomobilskih, motorskih In parnih brlzgainic z batnim ali pa s centrifugalnim črpalom.
R. A. Smekal d
Slatinany pri Chrudlnu
Z O.J.
čechy na Hanč Morava
osrednia tovarna:
Praga-Smichov
Priporoča svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje:
Podružnica:
Turi, Sv. Martin
Predilnica konopnih cevi
Predpisana žetverokolua brizgalnica na peresih z eniin ali dvema curkoma; močen pritisk vode
Novost, lahka konstrukcija, vleče in meče vodo z obeh strani, da ni treba obračati brizgalnice
Brizgalnica kombinirana z motorjem
S.A SAEIS1. '«;•:
Sr„.,, K
Smekal ovextinkter „METEOR“
Čelada
Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročen in motorski pogon, po zmernih cenah
Dvokolne snemalne brizgalnice
Avtomobilna brizgalnlca(
Motorna dvokolna brizgalnicu z btunim brzutekim Črpalom za visoki prltisek
Dalji izdelujemo im ostalo gasilsko orodje in potrebiline, kakor: hlide, pasove, sekirice, rotni in nehanilne lestve najnovijie vrste. Delavne in slavnostne obleke, tepite in gasilski mamki pi najniljih cinah. Vozovi zi Škropljenje oiic. vozove za eni in listvi. Tilividm orodji za ioli in drnitvi. — Obtinan in gasilnim drnitvom olaiSui pletilni pogoji. Nil zastopnik potuji vsak mistc v iogoslaviji; obisk istiga'
Postrežba točna.
Mehanična sukalna lestva (rotačna lestva)
Za vse stroje še jamči.	Cene	solidne.
Ustanovljeno leta 1820.
Zalofctl odbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, zanjo odgovoren Francd Štrukelj.