300. Številka. Ljubljana, vtorek 31. decembra. SLOVENSKI XI. leto, 1878. ?"ifaHJA v nas dan XI če rj leia \ dom n.- račun* 10 kr. sa motne •liovt _ . u la.&idtn, ^. rešja tioit ;t"ejcso*& &a ivj;ro-'JK«rika debele *a oelo ie*.u in i>ia. ia p>i tttta 8 gL, ** » • na doa - ji... leto r - ftefert ietft 8 gld. 30 kr., ca eo aio«eo 1 gld. 10 kr. Za po*i.j..nje rs .,, . :- • *■ — *■ 6*&ele toliko 7ei, koliko? po.1tr.ioa isnaia. — Za «o*pode u&iteljo na ljudskih ii;l*h'in za 41 jake velja mitaDi cena m sicer «a LjaJiJjnn-a -a tart let? 9 gld 60 k-.-., p u po« ti prejeman ca totrt leta 3 gld. — Za oznani h: se plaen e od _ 8«ttr»B.'»piie petit-vrste 6 kr., de se -v-cap-io enfcrai tiaks, 6 hr., se dvakrat in 4 kr. oe ne tri- ali večkrat tiska. DopiBi naj imvole irankirau. Rokopisi se no vračajo. - ITrednžIivo jo v Izbijani v Frane Kjl-nanoVBJ hifii |\ 3 ^glcdaliSka stolha" up. a vii i a j^o, na katero naj se blagovolijo posipati Daročnine, reklamacije, osnanila, t. j. ad luSifatrsvtivtie roAi, je v ,Narodni tiskarni" v Koluianov«- hiSi. „Slovenski N.rod" na starega leta dan. S prihodnjo številko stopa „Slovenski Narod'' v dvanajsto leto svojega izhajanja. Naj pri tej priliki zopet enkrat ponosimo, kar Bino uže prej včasi naglašali, kar se pa menda T obče v narodnoj stranki še rmirom premalo uvažuje. Prvo je važnost narodnega novinarstva ali naše žurnalistike in dolžnost, ki iz tega izvira za vsacega, k dir se šteje za narodnjaka. Stranka brez novinarskih glasil je dan denes nit. Brez novin Slovenci nehamo biti političen faktor. Novine so vzbudile slovensko narodnost, a narobe je vzbujena slovenska narodnost zopet slovensko žurnalistiko povzdig sila tako, da ko Brno imeli še pred nemuogo leti jeden jedin tednik, imamo zdaj uže d nt v sik in več razširjenih tednikov, ter je na rodna zavednost vsa širja tla, vso razdalj-žano podlogo zadobila, in korenine globočje v narod pognala. V tem lezi vsa važnost na rodne žurnal.stike. Iz izpoznanja te važnosti pak izvira dolžnost za vsaga naroduega moža, ki koiikai moro in hoče pomoči, kar je kot ud svojega naroda nravno hiljeo inut. rijalno in du cevno podpirati žurnalistiko svojega naroda, svoje stranke. Najprej materijalno. Kdor hoče v zve cdo gledati, ta mora imeti 11 a pod nogami. Če hoćemo novinstvo imeti, moramo ga plače vati. Svoboda je draga. Vsaka borba terja žrtev. In tu nij prav, da se zanaša mnogi le na druge, a sam ničesa ne stori. Koliko narodnjakov in prijateljev našega lista je, ki bi lehko utrpeli goldinar na mesec, ali nijso naročeni na „Slovenski Na Metek. Na odmoru starega leta. (Fantazija; sp. Danilo.) . . . Ura jednajsta! — Še nekaj trenotjev do zadnjih zvokov večno vračajoče se melodije ! Sveča skoro dogori — tožno . . . Čuj! kako stoka ostrešje pod grozo i silo zimske burje pisal Čuj! kako sopiha i žvižga skozi temote prostorov ! Skoro da jek i stok človečki . . . JSpreletava me mraz . . . čudnih pošastij mi žumi krog glave, pred očmi, da zatisniti mi jih nij moč v mirno spanje. Spomin, spomin milo tožni zvihral mi je sedaj, ko se poročiti preteklost in bodočnost, Se jedenkrat prah razpadlega mi, čudnega stebra v srci kvišku, da me skli in peče v obup. Pikre OBOde stru peni piš podrl mi je steber ta, ki sem si ga rod", češ saj ga lehko berem v kavarni, gostilni, v čitalnici, pri tem in tem. Tega pa ne pomislijo, da s tem nij pomagano sloven sktmu novinstvu, da mora dnevnik od svojih dohodkov živeti in izhajati, ne od branja. Naj bi bilo v tem oziru v novem letu bolje, naj bi vsak zaveden naroden človek povsod skušal jedini slovenski dnevnik širiti, vedno več naročnikov pridobiti mu, ter tako podlogo ustvariti pomagati, da se naš list sam z b o 1 j š a in poveča. Doati narednih ljudij je namreč pri nas, ki nijso zadovoljni s tem, kar je. Oni pravijo: Ko bi bil „naš" dt-evnik „Slovenski Narod" večji, ko bi več prinesel, ko bi bil ceneje, potlej bi dobil tudi več naročnikov. Ti narodni poštenjaki bi radi, da bi „ naš" dnevnik („naš" dnevnik posebno taki naglašajo, ki nijso niti naročeni, niti voljni ali pa ne smožni duševno kaj zanj storiti) — ti bi radi, da bi naš dnevnik toliko vsak dan prinesel, kakor dnevnik veličin narodov, dasi se „Slovenski Narod" tiska zdaj v 1000 iz-tU h, a oni ruski, nemški, francoski i. t. d. v 30 000 do 40.000 eksemplarih in še po več. Slovenski narod, ki ima le poldrug milijon duš, in se je še le zatedati začel, materijalno ne more takoj zmoči tacega dnevnika, kakor na pr. nemški s 45 milijoni, da niti ne kot češki s 6 milijoni. Pio lukcijski stroški našega dnevnika so recimo 14 000 gld. kolikor je dohodka, torej ne moremo tacega vel:cega in mnogovrstnega časnika producirati, kakor so oni, ki imajo po 300 000 ali ce!6 pol milijona na leto na razpolaganje. To naj imajo naši kritikarji in dobri »svetovalci" pred očmi, pa bodo bolj pravično sodili, in zahtevali, kar je pri nas možno. „Ubogi ljudje kuhajo z vcdo,tt pravi uemšk rek. In kdor je pravičen, kdor sodi po rečeoih raz navdušeno stavil v onem času; ko sem sanjal mnogo, mislil malo ! — Jutri, ko snežno bela ostrešja zablesto v žarkih vzhaji jočega solnca, tako lepo prerojenega suh,ca, prekinjale bodo svet tisočere želje. V začetku novega leta podaja bi človeštvo roke, plete, prenovlja, oživlja venec cvetlični, ki naj vtže, meči, ogreva srca v novo, ljubezni polno živenje. Jaz, lovo Uto, pričakujem te miran, pripravljen, — brez željd, brez strahu! Če me hteš iztrgati mojcem, dobro! Da mi dovoliš, muditi se še nekoliko tukaj — tudi prav l Upati, želeti ! Bedak želi, izkušen se tvega. Hrepenenje, upanje je najnevarnejši sovražnik zemljakov; zadnjo Brago krvi mu otrova, grize mu živce, razkopava možjane, kakor grobar giudo grobišču. A čemu to — Vi imate prav, ki voščite, in hočete, da se Vam vošči, i Vi, ki upate! Modrovanje tako opalilo vam bode vso naivnost, vso priprostost, meriih, kdor premisli malo nazaj, in vidi, od kako malih početkov smo izšli, in kako daleč smo uže prišli, ta bode rekel, da primerno smo svojo dolžnost storili, več nijsmo mogli. Če delamo vsi in z združenimi močmi dalje, če vsak svojo dolžnost stori, prišli bo-demo po naravnem po*u do boljšega, do večjega. Naraven pot za povzdigo in zboljšanje naše žurnalistike je tedaj vzrast in po množitev materijalne podpore ali pomnožite v naročnikov, ker le iz te materijalne povišane podpore se morejo osnovati in pomnožiti zopet povišane duševne moči. En urednik ne more toliko kot bi mogli štirje, delo bi bilo treba bolj deliti, za vsako stroko posebne moči imeti, — to ve znamo, ali tu se zopet začne „c'rculus vitiosus", kakor zgoraj rečeno s številkami. Kakor materijalne tako tudi duševne podpore iz rodoljubja potrebuje slovenska žurnalistika. Brez poslednje ne bi bil slovensk dnevnik mogoč. Pri na3 nij novinstvo še posel ali trgovina, kakor pri Nemcih uže, temufi stvar stranke, nsroda. Zato mora slovenski list računati na probtovoljne rodoljubne sodelavce, dopisnike, poročevalce. „Slovenski Narod" se neče pritoževati v tem obziru On je v pretočenem letu, kakor prej, dobil in priobčil več malih in večjih dopisov, člankov in drobtin, nego vsi drogi žurnali obeh jezikov v deželi vsi skupaj. Da n. pr. omenimo samo jedno: iz časa bosenske okupacije nij z bojišča nobeden provincijalcu list imel primerno to'iko originalnih poročil, kakor „Slovenski Narod" od slovenskih oficirjev, zdravnikov, podoficirjev in proBtih vojakov. In pri vsacem vprašanji, ki je bilo v našem listu sproženo, prijel je ta in oni rodoljub za pero, ter svojo misel povedal. Ia kar je gotovo najlepše: vsi naši dopisniki in i stročjo mladost Vašega življenja ... i vendar si je želimo! — A vendar pišem, — naj je tudi to del moje osode! — Osoda nas ne slu'a. Če nam po dolz h bridkih bojih pomoli prošeno, tedaj je prepozno . . . sama nogajivost! Bil som sedem let star. Na našem dvorišči zbirala se je vsa vaška mladezeu. Ia rajali smo dan za dnevom. Nekoč prinese sosedovi soboj piščal. Kako smo se zavzeli nove igrače ! Nijsmo se mogli precuditi njenim mi-lobnim glasovom. — Zvečer nijsem mogel zaspati. I kako bi tudi? Kakor besna čarovnica mi je plesala pred očmi piščal! Kaj bi vsega ne dal, da bi jo le imel, imel! Izslikal sem si zaprečeno srečo z najbolj gorečimi barvami. Dolge dnove sem lazil krog oglov, kakor potrt sanjavec. Koncem stopim pred očeta in sodelavci so delali in dopisovali zastonj, le iz ljubezni do domovinske stvari, katero zastopamo. Hvala jim lepa v imenu te svete naše narodne stvari, in naj nas jednako podpirajo T bodočem novem letu, naj nam stari zvesti ostanejo in novi dopisniki in poročevalci do rastejo, ter dejansko list zboljšati pomorejo. Beda ali reva Slovenstva, in njegova boljša bodočnost. IV. V slednjem članku sem bil malo dolg, pa sem reči razpravljal, katere se na Slovenskem vsak dan vidijo. Pa navajal sem nalašč tako konkretno, da mi ljubljanski nemški žurnalibtični štorklješ ne more z neumno frazo prihajati: „znanje nemškega jezika je vez, ki veže Slovenca na njegovo večjo domovino Avstrijo" — in da lažje iz tega rtflleksije delam, katere bo tako ljubi;anski „Tagblatt lažje raznmel. — Vsak človek količkaj zdrave pameti bo rekel, da tako, kakor sem tretjem članka povedal, osnovana ljudska šola ne more ljudstva omikati in ne blažiti. Z znanjem par nemških stavkov, ia recimo: znanjem celega nemškega jezika, ia pritrdimo, z znanjem več jezikov se človek Še ne more svati kultiviranim. Poznam Ijudij, ki so Bi znanje treh, štirih jezikov pridobili, in zraven so v omikanej družbi le za malo rabo. Oni umejo brati, pa ne bero ni Scbillerja, ni Danteja, ni druzih tacih. Pa ne glede tega, vzemimo: človek naše ljudske šole gro po letih, v katerih je učitelj njega in on učitelja do zdvojenja mučil, domov za plug, za črev-Ijarsko mizo; malo, prav malo jih hodi dalje. Kdo (razen morda urednika ljubljanskega „Tag blatta" in „Laibacherice") misli, da ima ta človek čas, se po znanju nemškega jezika dalje omikavati! Prvič nema časa, kruh, kruh mu je glavna stvar, pa če ima čas, mislite, da razume kako boljšo knjigo! — In veste, učenosti „Dorfbotea" ali ljubljanskega „Tag blatta", boga mi, ga ne spravijo za šilo na boljše; za razumljenje take vrste lektire je pa res škoda, da se toliko časa za naučenje tujega jezika porabi; bolje je, da otrok krave pase in si na paši telo krepča, vsaj dobi dr žava krepke vojake. Pa je druzega razumlji vega berila v nemškej literaturi dosti, poreče kdo. Vse lepo, jaz pa trdim, da se naš mož, ki je v ljudskej šoli [0 večjem le v to pose dal, da se je tujega jezika učil, nij misliti učil, da se je sploh prav malo nauč 1, tako malo, da tudi za tako berilo nij sposoben. Jezika ne zna dobro, in ljudska šola mu nij pojmov razbistrila, ampak zmedla. (Eklatanten primer je n. pr. ljubljanski „Tagblatt", ki glede pojmov kar le, kakor pustni vtorek šeme, nor-čevo paradira in je njegovo zamenjan je besede „renegat" z besedo „Nemec" še najodpustlji-vejše.) Dajte jedenkrat kako poslednje sporo-Čilo, koje je kak Slovenec, ki je samo našo ljudsko šolo pohojeval, v nemškem jeziku tedaj materinščine ne bode negovala, facit tega je tedaj, da otrok prav za prav po dovršenoj ljudskej šoli nobednega jezika dobro ne zna, ia jo njegov jezik tako pomešan, kakor pojmovi v ojegovej glavi, „šala, šola, po tebi morajo narodu boljši ljudje priti!" Po našei gotovo! — Sicer učiteljica-Nemka v slovenske} ljudskej šoli na spodnjem Štajerskem, učitelji na nekaterih naših šolah, ki bo še pošteno slovenski pridušiti ne morejo, kar je spisal, brati; če traven ne popokate ol smeha, petem ste vsaj žalostni zaradi učitelja, ki je tako glavo učenca zmedel. Pa učitelj je nedolžen, on hodi zvezan. A če bi ta eksemplaroa šola vsaj jednega jezika otroke naučila, n. pr. domačega, slovenskega, tudi to ne. Materinščina je le sredstvo v naučenje tujega jezika. V tretjem in celo četrtem razredu bo jej reče: „ zamorec ti si svojo dolžnost storil, zamorec pojdi". Kako tudi drugače; teorija, ki le v tem mogočnost kultivacije našega ljudstva vidi, da se po naučenju tujega jezika našemu ljudstvu pot odpre do nemške omike, mora negovanje domačega jezika dosledno kolikor mogoče zatirati, ker drugače paralizira vspeh učenja nemščine. Dokaz tega, da se ta princip uvaževa, so naše učiteljske pripravnice Učitelji za slovensko ljudske šole bi se morali v njih izgojevati, in če človek vanje pride, misli, da gredo ti mali ljudje gori na trdo Nemško nemško deco učit. Par ur je v teh šolah milostljivo slovenskemu jeziku privošče-nih, in Še s temi nij prave resnobe. Če učitelj nij prijatelj slovenskega ljudstva, na mojo po štenost, fantje ne pridejo črez deklinacije. — Učitelj naj otroku kako reč razjasni; on sam se je nje le nemški učil, nemški misli, in po tem hoče otroku kateremu mora, če z nemščino ne gre, v domačem jeziku reč razjasniti, v njem to storiti! — Jezika sam prav ne zna, prave besede za pojem mu manjka, otrok ga gleda, kakor vol nova vrata, in tako gre nauk tako „luštno" od rok, oh tako, da če otroka vprašaš, kaj si se pa denes učil, tak odgovor dobiš, da boš dejal, naš učitelj mora nčuden mož" biti. Pa nij morebiti; sposoben za slovenske šole je izpoznan. — „Wem Gott das amt gibt, dem gibt er auch den verstand," je pri njem taka resnica, kakor le kaj. — Tako si učitelj sam misli: kaj si bom glavo belil, nemški se odrežem, pa je. Oh, slišal otni učitelje, in še mlade, slovenski kake reč razjasnjevati; moj Bog, čuden jezik sem slišal! — Večina tako izgojenih učiteljev vendar lehko. Laž je to, bode „Tagblatt" dejal; daj protidokaz, Jaž se samo uniči", pravi Thiers. Rad bi sam videl, da to vse nij res, ali je. Odprite oči in s poštenim očesom poglejte vi čestilci te naše ljudske šole v njo; če v tem vidite srečo slovenskega ljudstva, potem ste vi norci, ali jaz, ki vidim v tem stanju črva, ki steblo narodnega drevesa znotraj gloje. S—c. Politični razgled. MotrianJ«*) «i>*ol>. V L i u b 1 i a n i 30. decembra. (mf>sjntftsJci€ zrttnrtticn je 28. dec. sprejela postavo o podališaoji vojne ali bram-bovske postave. Grof L°o Thun je pri tef priliki govoril za obdržnnie armade in dejel, i!a vojske in strašnih stroškov za armado pač ne bode prej konec, predno ne bode velika občna vojna odpravila revolucionarno krizo, ki gre skozi Evropo. M'nister de Pretiš je upanje irrekel, da bomo finančno skoro v red ali ravnovesje nrišli, če ne bodo nove nesreče zadele našo državo. ČeStci listi, zlasti „Pokrok" in „Politik", so te dni kaj mehki in prezaupni. Ker je „Neue freue Presse" na božični dan napisala članek, v katerem izpo?nanje izreka, da bi vstop če« ških poslancev oživil državni zbnr, da se mora s češkimi poslanci dotika najti itd. — odgovarjajo Čtfhi ravno tako pomirljivo. Ali bode kaj iz tega, ali je mogoče s to nemško-ustavoverno stranko kake kompromise delati? To je vprašanje, ki si ga ne upamo odločno potrditi. Da vidimo! Pregovor hrvatski pravi, da volk dlako menja, a ne svoje čudi. Jfrtuit*? i sabor se je 28. decembra seSel. Ban je predložil postavo, po katerej se nagodba z Ojiersko poda1j!uje za jedno leto. Poslanec Vrbančć je pozival hrvatsko vlado, naj dela na to, da se bode v prihodnjič rabil na kraljevskih dekretih naslov „kralj hrvatski". Itiis' i carjev adjutant, general Le vaše v je prišel te dni v London z depešo o prihodnjem bolgarskem knezu. Car da je baje ukazal knezu Dondukovu, da ne sprejme kake volitve. Največ upanja ima knez Bitenberg. Iz .IFffrnije poročajo, da ho tamošnji glavači sklenili ustavljati se z orožjem v roci mu odkrijem z ginljivo besedo svojo ponižno željo . . . nE, čemu to," — odgovoril je prijazno. BTo ne gre, si prevelik uže, — kaj druzega če hočeš, ti kupim, — kake bukvice !a Zmuzal sem se iz sobe, sedel v kot, milo se i/jokal. Tako sem bil nesrečen, tako ue-utešljiv, kakor bi bila s tem vsa moja sreča ob tla. Zakaj naj bi ne imel jaz piščali! So I Bedovi je leto mlajši od mene, i celo veči od mene. Oh, piščal, piščal bi me lehko osrečila. Pozneje sem prišel v mesto. Učil sem se glasbe, igral in pel na svojem glasoviru, a zraven — stokali Kaj mi je bilo sedaj na vseh glasovinh celega sveta, na vseh piščalih celega sveta? — Spomnil sem se na domače igrališče, na sosedovega piščal. Tedaj bi bil izkopi ne!, da bi se mi bila izpolnila srčna želja, a sedaj, kaj je bilo meni to? Druge misli, drugo hrepenenje! Bil sem v višjih šolah, v vsem mladostnem ognji in navdušenji. . . . Napajal sem si žejnega duha, polnil b'i prazno srce s čutili raz nih pesnikov, i — vnela se mi je iskra poezije . . . Prijel sem bil za „piščal rezljano", nijsem bil brez vsega, imel sem čistih idealov, a v razburjenosti in ognjevitosti prevelikoj, dajal sem teško i nepopolno mislim svojim podobo in živenje. Neskončno sem trpel; tožiti pak nijsem smel, nijsem mogel. Pozneje sem premagal te zapreke in ubi ral lepo in spretno na piščal; vsaj tako sodili so. Natisnene so bile vse, drago sprejete od rojakov. Kaj tacega bi me bilo preje dvi gnilo v sedmo nebo, — a sedaj? . . . Prosil sem osodo česa druzega! V jeden i dvajsetem letu sem jo izpo znal . . . Njo imeti, radost i tugo ž njo de liti, njo, jedino objemati na veke — to mi je bil najvišji, najsrečnejši sanj, ki je kedaj prešinjal Živo dušo človekovo. Tresel sem bo radosti, kakor otrok. A žalibog, da okolnosti nij se uresničile nebeških sanj. Srce mi je krvavelo — a pozabiti sem jo moral. — V osem in tridesetim letu bi se mi bile lehko spolnile vse sanje mladeuiške. Druga je bila, kakor prva, mlada, cvetoča, duhovita, nagnena .... A oh! čutil sera prebritko da se mladosti majnik podaljšati ne da umetno! Sedaj sera imel, kar sem nekdaj v blaznej strasti tako neutešljivo hrepenel ... Le jedino je manjkalo: ravno strastnost jeden in dvajsetletnega mladeniča! — Okusil sem bil sad izpoznanja in ostrupil mi je živo, mladostno krv. Zakopal Bera se v kupe knjig in iBkal v njih tešila in modrosti. Ia gojiti sem začel druge misli! Hrepenenje, sprehajati se po klasičnih livadah Hesperije, naraščalo je bolj i bolj. — > izvršenju berlinskega dogovora, kar se tiče odstopa jednega dela Albanije, zlasti Podgorice Črne j gori. Agitacija za zvezo Albanije z Italijo tudi nij ponehala. V Durazzo, Biloni in drugod so bile v tem smislu demonstracije trgovcev. Iz Cnrifirttrtt* p iroča „Pol. Corr.", da po izrekih generala Totlebna bode ruska vojska skoro zapustila Rumelijo. Iz Mlimn poročajo, da se v Vatikanu mnogo pečajo z vprašanjem, kako v Basni katoliško hierarhijo organizovati. V tem oziru se vrše dogovori z avstrijsko vlado. Angleške „Times" poročajo iz Lahora 27. decembra, da je **ff/ntiMket/n emira sin Jakub Khan prišel v Džellalabad, kar se smatra kot udanje. Ali je s tem res uže ko nec afganske vojske, ne ve se §e dozdaj. Sploh BO te stvari še nejasne. NentMki kronprinc je na božični dan, ko so se mu bili v Berlinu konji splašili, z voza vržen bil, vendar se nij nič poškodoval. Domače stvari« — (Silvestrov večer) praznujejo ljubljanska narodna dru'tva drevi v čitalničnej dvorani in gostilnici. — (Vreme) je pri nas v nedeljo in po nedeljek (ko ta list v tisk gre) južno, vsled tega se sneg hitro topi in veselje ledodracev je uničeno. — (Nesreča.) Tukajšnji kanonik gospod irimajer je pretečenega tedna na opolz-lem tlaku tako nesrečuo izpoddrsnil in pal, da si je roko pod ramenom zlomil. — (V Kamniku) se bode naselil kot advokat dr. P i mat, narodnjak. — (Prof. M. Valjavec) je 28. t. m. v jugoslovanske! akademiji čitul svojo razpravo: o akcentu v srednjem spolu. — (Dr. Janeza Bleiweisa) so razen uže v našem listu naštetih slovenskih občin imenovale za svojega č as t n eg a občana dalje tudi še sledeče občine: Videm pri Velikih Laščah, Boštanj, Št. Rupert, Adlešiče, Kom polje pri Dobropoljah, Velike Lašče, Lužarje pri Laščah, St. Gregor pri La BČah, Tribuče in Turjak. — (Domači Turki) Blizu Trzina bo se pijani fantje stepli in jednega ubili, druzega pa na tla potolkli in mu na svet jednega „zaznamovajmo ga po turško" — košček nosu odrezali. Takih surovcev nij mogoče preveč kaznovati. — (Naši uradniki v Bosno.) Slišali Bmo, da je prišel ukaz, vprašati naše slovenske narodnega jezika zmožne zlasti politične uradnike, da li kateri hoče iti v službo v Bosno. Dakle začenja se vendar zopet izprevidati, da brez narodnega jezika ne ide in Bamo v tem se da kultura nositi na jug in vzhod, ne pa v magjarščini ali švabščini. — (Nabiranje voznikov za Bosno na Pivki.) Piše se nam: Na en zvijačast način se po našej Pivki vozniki za Bosno in Hercegovino nabirajo. Po večkrat se mora voznik prav v kup iti, predno je od agenta vpisan, ker dovolj je meSetarjev, ki avetovajo, kaj je storiti da bode vpisan, a še vedno dva manjkata ali trije. Posebno pri voljenji „kon-dutov" in „šafarjev" je dvomljivo, ker tukaj se ne ozira na značaj, sposobnost, zvestobo in na kaj temu enacega. le nekaj druzega je potrebno, kdor hoče to službo doseči. — — (Politično društvo „Edinost") za Primorsko bo imelo 0. januarja, na svetih treh Kraljev dan, XX. občni zbor v dvorani tržaške čitalnice (via alle Poste N.° 10), in sicer ob 10 uri dopoludne. Program: 1. Vo litev odbora; 2. Predlog letnih računov; 3. Taj-nikovo sporočilo; 4. Volitev prepdedovalcev računov. Naj se č. udje v obilici zbora udeleže, ker 8e bode pri tej volitvi poseben ozir na Istro jemal, da Be v odbor zbero dobri ister ski rodoljubi. — (Iz Sežane) se nam piše 29. t. m: Niša Čitalnica je imela denes občni zbor. Na dnevnem redu je bilo: 1. Volitev odbora za pregledovanjo iaČunov. 2. Volitev čitalničnih časopisov; sklenilo se je naročiti se na sle deče časnike: „Slovenski Narod*, „Novice", „Soča", „Naša Sloga", „Zvon*. „Elinost", „Cittndino", „Triester Zeitung." 3. Volil se je novi odbor, ter je bil izvoljen za prvosednika g. vitez Valentinčič, za tajnika g. A. L^ban, in za blagajnika g. Delena. Pri zadnjoj točki: prodaja Btar*h Časopisov, se je dala odboru pravica, prodajati jih po lastnem sklepu. — (Št. Ruperta na Dolenjskem) se nam piše: Dne 5. januarja 1879 ob 5. uri na večer igrala se bode: Tombola s petjem in godbo na korist revne šolske mladine on-dotne dvorazredne ljudske Sole. — Uljudno vabi k tej slovesnosti vse prijatelje šolske mladine Odbor. — (Bralno društvo „Sloga" v Kropi) imelo bode 5. januarja 1879. leta ob 3. uri pop61udne v društvenih prostorih bvoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo blagajnikovo in polaganje računa. 3. Volitev novega odbora za tekoče leto. 4 Povoljni nasveti po- A službovanje dovolilo mi je le tri tedne na uslugo. — Leto za letom je preteklo. Ko uže nijsem mogel več berzdati svojih želja, odpo toval sem, sklenivši, vsaj toliko vživati. ko likor dopuste okolnosti. Povprnil Bem se — a nenasiten. Peklo me je prepričanje, da sem si ogledal le po vrhu, misel, ki more prijatelja umetnijam mučiti kakor Bvest učinjenega hudodelstva. Štirideset let sem neumorno deloval, pro sil si pokoja, dobil ga. Torej le v večni Rim! Oh! ono hrepenenje nij bilo več tako Žarno. Potoval sem. Prežil sem jedno zimo na obrežji Tibera. Opazoval sem podrobno, z ve Beljem, — a kalila mi je je misel, da je vse to — prepozno! — Kedo bi to verjel? Dihal sem zrak rajske dežele, kopal se v sladkosti in ljubkosti, — vse v obilici, telesu in duhu! A bil sem prestar! Trestar! — Kakor z Italijo, godilo se mi je z vsem, kar je kedaj srce mi želelo i ljubilo ... S časom se privadi zemljak celć mukam prevar najbridkejših ... S časom! . . . Beseda težka, tehtna! Zakaj ne stopi tedaj iz plenic kot fi lozof mej svet, udan v osodo, oborožen so ščitom hladnokrvnosti! Zikaj nam osoda razboli takoj v zibeli kri, da nas tembolj pretresajo ledeni nje udarci? Zakaj živimo vedno le bodočnosti, mesto da ponosno i pogumno prepotujemo sedanjost? Bedak, ki si borni kruh pritrgava brez namena pravega, da bi le pozneje tem požrešnejše i potratnejše se veselil ? Kar deneB tako hlastno želi, se spol-neno razvali kot ničevost, publost, prevara. Sreča nij, kar bi bo prijelo i 8 perotimi dr žalo . . . sreča je le stanje, ki so ravna po značaju človeka samega . . . Prav govori Artur Schopjtenhauer: „Ži-venje je opravilo, ki se ne izplača". Glede na besedni pomen, na zvunanjost živenja, mu pritrjujem. Le misel v najvišjem pomenu besede nas osvobodi iz zatirajočega hlapčevanja, sameznih udov. Ker bo bo pod 4. točko sklepalo o važnem nasvetu, da bi se v Kamnef gorici ustanovila podružnica, vabi vse čestite p. n. domače in vnanje ude k obilnej udeležbi odbor. — (Premeščen.j a učiteljev na Kranjskem.) G. Ignacij Vencais postal je nadučitelj pri sv. Križi poleg Thurn Gallen-Hteina, g. Lov. Letnar učitelj v Dobu, Franc Breznik učitelj v Trsteniku; definitivnim bo imenovani učitelji: F. Kaligar v Toplicah, J. Gostiša v Treb. iu F. Šetina v Črnomlju. G. Janez Gantar učitelj pri Belej cerkvi premeščen je na Studenec. Gspdna. Neža Zupan, izprašana učiteljska kandidatinja namestila se je kot učiteljica na privatnoj šoli v novej ženskej sirotišnici v Ljubljani. G. Bogomir Krenar, izprašan učitelj, kandidat prišel jo na šolo ▼ Vokljah pri Kranju, in M. Kob v Veliki Gaber pri Litiji. Izprašana učiteli. kandidatinja gpdna. Ana Bauer začasno v Mokronog. — (Sarajevski katoliški župnik) o. Maric se v „Bosansko-H^rcegovačkih Novi-nah" zahvaljuie za pre'etih 20 gld. katere je za zidanje nove kat. cerkve daroval g Peter Merlin „iz Klagenfurta." Do Sarajeva torej naš „Celovec" ne seže še. — (Sprejem naših rekrutov v Bosni.) Starejši slovenski vojak piše iz Gla* moča: Vojaške novince, ki so prišli iz domovine namestu odšbh reservistov smo sprejeli 8. t m. zvečer, kateri dan bo namreč prvikrat skusili, kako se pri tešč želodcu 8 ur koraki, maršira. V polajšanie zadnjih ur njih smo jim šli naproti in iih prenevaie in vriskaje pozdravili, da bi jim prvo žalost odpravili; drugo polajsanje je bilo, da smo jim odvzeli Remtertie kako puško ali kaj druzega, ker mnivikatori se je nže v dve gubi držal; ko so prišli v stanovanja, čakala jih je kuhana južina in večerja skupaj. Razne vesti. * (Z D oboj a) je telegrafiral Jakšič-Kaisenvehr, ki se vo?i po reki Bosni, da bi dokazal možnost ladijeplovja, da je uže skoro njegovo moštvo ustavilo se delati na ladiji dalje, le odločnost vndie je prisilila io vožnjo nadaljevati. Osem mož je zbolelo. Drugi bo po noči 25. dec. večjidel ubecnili. Ekspedicija je štela od kraja ko je Jakšić šel na vodo 41 mož, a zdai je še šest jih. Delaio skoro le Bošnjaki, ki ne razumejo ladijenlovia. * (Nesreča na morji.) Iz Londona se poroča telegrafično, da je poštna ladija „State of Louisiana" 24. dec. zjutraj vsled velike s katerim nas mori svetovni kapitalist, umazana materija . . . . . . Čuj! Zvon doni resno i slovesno v nočno tišino! Ropot, tresk, grom...... staro leto se je pogre/nilo v prepadno brezdno večnosti: nov vzhaja, kakor Fenis . . . Skrivnostno vrščenje perot njegovih vre tudi v mojo tiho, samotno sobico . . . Proč z vami, vo tužne, kalne podobe! Še mi bije sreo gorko, živo za človeštvo. Naj oni Bkrivni voditelj osod človeških vsem zemljanom podari oni nebeški zaklad, Čegar osreče-vajoči čar je uže našim pradedom plaval pred očmi, ko so iskali kamenja modrosti, oni biser, ki se ne da kupiti z vsem zlatom zemlje — biser zadovoljnosti! „Ne skrbite", dO bv. pismo .... Ne skerbimo! Bodočnost naj je v rokah kneza, ki nas je poklical v Živenje! Živimo sedajnosti, brez strahu, živimo svojemu dobremu geniju 1 megle na irsko obalo trčila. Mornarji in popotniki so se če rešiti mogli. * (Velikanska tatvina.) V Opavi je te dni nek uradnik „kreditne ustanove" to opeharil za 230.000 gld.; ko se je tatvina izvedela, se je dutitni uradnik obesil. * (Premoženje šir Alija.) Premično imetje sir Alijevo računa se na 30 milijonov rupij (jedna rupija == 1 gold ) v zlatu, srebru, dragocenostih ter indijskih državnih pHpirjih Šir Ali igral je tudi na iudi|skih borzah, ter je imel svoje bankirje v Bonibavju, Delhiju in Kalkuti. Svoje zaklade je hranil v Kabulu v jednem stolpu svoje palnče s pozlačeno streho. Poleg tega ima šir Ali tudi več tovarn in po sestev na k uit tih. Na njegovem dvoru Be je jedlo le iz zlatih in srebrnih posod. Napol........... 9 „ 36 C. kr. cekini........ 5 „ 69 Srebro.......... 100 „05 Državne marki....... -r>7 „80 Zahvala. Za prisrčno sočutje izkazano mej dolgo boleznijo naše zdaj umrle Ij ubij one tete, oziroma Bfaro ti te in pra eto, gospo Terezije Gferkmann, kakor tudi za mnogobrojno udeležite v pri njenem sprevodu, ter izrazom obžalovanja nam doslim, izrekam vsem našioa sorodnikom, prijateljem in znancem v svojem in v imenu svoje rodbine najuljudnejso zalivalo. Mekinje pri Kamniku, dne 28. decembra 1878. t mrli ▼ lx|ul»IJttiil. 20. decembra: Mika Urbančič, hišni posestnik, 67 let, v ilovikem predmestju št. 30, na raku. 21. decembra: dr. Janez Sojka, zdravnik v tovarni v Dvoru, i.6 let, na dunajske) cesti št. 4, vsled odteka krvi. — Albert liernot, sin krojaškega mojstra, 6 let 19 dnij, v slonovih ulicab št. 00, vsled difterite. — Josip Krause, upokojeni finančni nad-itražnik, 80 let, v Kurjej vasi št. 10, na ulici je umrl vsled mrtuda. 22. decembra: Marija Muhar, 50 let, v semeni Ikib ulicah št. 2, vsled jetike. 24. decembra: Johaua Sojka, prepotujoča zasebni ca, 24 let, na dunajskej cesti št. 4, vsled mrtuda v živcih. — Urša Kos, vdova uradniškega sluge, 76 let, v gospodskih ulicah št. 14, vsled al..bosti. 25. decembra: Elizabeta Čuk, vdova c. kr. re glstratorja pri armadi, 70 let, na poljanskem trgu it. 1, vsled katara v želodci. 26. decembra: Tomaž Jenko, gostilnar, 65 let, v žabjih ulicah Št. 6, vsled mrtvlce na pljučah. — Jeni Lukman, vdova gruntarja, GG let, na sv. Petra eesti št. 3, carcinoma veutrieuli. — Marija Urbančič, postrežkinja, 73 let, na cesarja Josipovem trgu št. 13, vsled mrtvice na pljučah. Otmajaka borza 30 decembra (Tivirno telegrafiono porodilo.; Enotni drž. dolg v bankovcih . . 61 gld. 50 kt Enotni dri. dolg v srebru ... 62 K 80 a Zlata renta.........73 „ K) 1860 dri. posojilo......113 „ 80 , Akcije narodno banko .... 781 m — „ Kreditne akcije.......221 „ 10 „ London..........117 _ 05 (431) Alojz Praschnikar. Stev. 7233. Razpis (428—8) službe inženirskega asistenta. Pri stavbenem uradu kranjskega deželnega odbora se vzame na pogodbo proti pol letnej odpovedbi v začasno službo z letno plačo 1000 gold. inženirski asistent za stavbeno-tehuičua opravila. Prošnjiki za to službo imajo dokazati, da so teoretično izučeni v cestnih, vodnih in visokih stavbah, in da so praktično izkušeni vsaj v visokih stavbah (na izurjenost v risanji stavbenih in legopismh črtežev se bode po sebno gledalo); dokazati imajo tudi svojo starost, narodnost, in katerih jezikov so zmožni, in svojo dozdanjo službo in opravilo (dokazi praktične izkušenosti v cestnih in vodnih stavbah bili bi posebno veljavno priporočilo). S dotičnimi spričali in dokazili obložene prošnje naj se izročč v 4 tcdnlli po tretjem razglasu tega razpisa v „Laibacher Zeitung* deželnemu odbora kranjskemu. V Ljubljani, dne 17. decembra 1878. Karel S. Till trgovatvo a knjigami in papirjem, pod Tranio it. 2r zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo|5 zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega pa~ jirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirju), sli— «arjo in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilno knjige. Izdeljujejo su tudi monogrami na pisemski papir, visitne kartu in pisemske zavitke. (158—130) Fosetmo važne za Slovence bo „Pučke novine", katero v obliki slovenskih „Novic" Biopajo z novim letom v 3. tečaj. Izhajajo vsako soboto in veljajo za vso leto 4 gld. GO kr., za pol leta 2 gld. 80 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Komur je resnobno mar, da so nauči hrvatski jezik, in da se seznani sploh s hrvatskimi razmerami, naj ni ta časopis naroči, ki je pisan tako lahko umevna, da ga vsak Slovenec razumi. Uredništvo sprojoina tudi HlovcuHke dopise, ter z vsemi močmi dela, da se bratovska naroda hrvatski in slovenski čim bolje seznanita. Tudi oglase sprejemajo „Pučke Novine" po posebnem ceniku. Naročnino sprejema podpisani. (432—1) Ljudevit Tomšič, urednik, marovska ulica br. 20 v Zagrebu. — Wir empfehlcn: gnsi;tiiltst." : alj Bestes und Prelsvvurdlgstea Die Regenmantel VTairenđecken (Plachon), Brlteinlagen, Zeltsiufle -ler W. k. pr. FnGrik I von NL J. Elsinger & Sohne M in Wien, Neubau, Zollergasse 2, Uicfrranten de« k. und k. Krlertminilterium«, Sr. Maj. Kriegsmarlne, vider Hum»nTtMtt»nitalten ctc. ete. (136-136, Tujci. 29 decembra: Evropa i Schutz iz Gradca. Pn Nionui Savaršnik iz Mengša. — Svoboda iz Novega mosta. — Gressel iz Gradca. — Gebhart iz Brna. — Prolini iz Trsta. — Dralka iz Radovljice. — Guerra ii Trsta. — Nagy iz Ogerskega. Pri Malieus Polak iz Gradca. — Stampfl iz Kočevja. — Kunde iz Brna. — Seblemba iz Trsta. ■Loterij ne irečke. V Trstu 28. decembra: 41. 50. 39. 37. 75. V Linci 28. decembra: 30. 19. 40. 41. 13. Originalni Howe-jevi in (433—1) originalni fUnger-Jevi Šivalni stroji poleg druzih skušenih sistemov najboljše kakovosti, po fabriških cenah in s petletnim jamstvom v glavnej zalogi za Kranjsko pri Franc Detterju y Ljubljani, |»o