£j°L^^ LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO IX ŠTEVILKA 74 APRIL 1981 ,vksjT——,- s Trdno stopamo Po Titovi poti 11P 4- "laja 1980 je umrl veliki re-Jj?c'°nar, veliki človek in gradi-va yugos/aw/e tovariš Tito. . a e,f" maj je bil mračen in de-'■r' T'e" dan, kot da bi tudi narava ■mav1'9, da se b0 z9ocWo nekai' >rfrpam bo prizadelo bolečino. televizija objavila vest, daje V* tovariš Tito, smo nemosklo- ,9'ave in med nami je zavla- L^ovefc /zraža bolečino z be-;!£°aW, to pa vsega ne znajo in ; /nore/o fcraz/tf. gegove misli in besede, nje-■r* načela bodo vedno ostala z T1'- Spoštuje ga ves svet, saj je 'fiv("t0 neuvrščenosti pokazal frs/7am, da smo ena izmed C *žav, to hočejo živeti sa-I fsto/no. Po n/egov/ pot/ so ga ^""M// naš/ starš/ /n pod nje- J9°s/i vodsrvom zgradili novo mohS^vi'0- 'V/egova por /e por v '.ima-' brez izkoriščanja, hi-/*„c,"e ''n pomanjkanja. naprei po njegovi °sta// bomo zvesf/ ny'emu /n j W/n m/se/ nan/ ne bo ni- ?+Z- OBČINSKI PRAZNIK V soboto, 10. maja, se srečamo v Bistri Letos bo osrednja občinska proslava za občinski praznik v soboto, 10. maja, v KS Verdv gradu v Bistri. Manifestacija bo Imela resnično širok in javen značaj, saj bo slavnostna seja občinske skupščine na prostem v gradu. Na slavnostni seji bodo podeljena srebrna priznanja OF in Cankarjeva plaketa. Slavnostni govor pa bo imela predsednica Občinske konference ZKS Marija Iskrenovič. Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije vabijo prav vse občane, da se udeležijo te manifestacije. Seveda pa vabijo vse občane tudi -na številne prireditve, ki bodo v dneh praznovanja. PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU .3.5. 1981 ob 8. uri Razorska dolina Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe 6. 5. 1981 ob 16. uri Pri gostilni Turšič Kolesarska dirka po ulicah Vrhnike ob 20. uri Zadružni dom Verd »Brezjansko polje«, gledališka predstava dramske • skupine Verd 8. 5. 1981 ob 20. uri Zadružni dom Verd Koncert pevskega zbora LIKO Verd 9. 5. 1981 ob 9.' uri Dom JLA Šahovski turnir v počastitev obč. praznika 10. 5. 1981 ob 10. uri Grad Bistra Slavnostna seja skupščine občine in DPO, združena z zborovanjem delovnih ljudi in občanov Grad Bistra Tovariško srečanje 16. 5. 1981 ob 18. uri »Kašča« Verd Otvoritev »Kašče« s kulturnim programom okteta »Kašča« France Popit odlikovan z redom junaka socialističnega dela Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznike: iZ"^e Prezrite! ihdV prA/aievna skupnost j [p 0 itaf o" >ra* 27. april — 40-letnica ustanovitve OF 1. maj — praznik ćela 6. maj — občinski praznik 9, maj — dan zmage DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, OBČINSKA SKUPŠČINA, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN KRAJEVNE SKUPNOSTI »Življenjska pot Franceta Popita je podobna poti tistih slovenskih revolucionarjev, ki so pomembno pripomogli, da je slovensko delovno ljudstvo z narodnoosvobodilnim bojem in s socialistično revolucijo vzelo svojo usodo v lastne roke,« je v slavnostnem nagovoru ob odlikovanju predsednika CK ZKS Franceta Popita z redom junaka socialističnega dela rekel predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj. S tem visokim odlikovanjem je predsedstvo SFRJ odlikovalo Franceta Popita za njegovo revolucionarno delo. Že kot gimnazijca so Franceta Popita bolele razlike in protekcionaštva bogatih. V domačem okolju na Vrh- Najpomembnejši dan je dan osvoboditve °bčina Vrhnika praznuje občinski Pfaznik 6. maja, da proslavi dan, ko sta U ; leta 1945 osvobojeni Vrhnika in Bo-j| rovnica. * '.I Oba kraja sta bila že pred vojno politično e!° razgibana. V obeh je bilo precej indu-trijskega delavstva. Med delavstvom je |%>rej vzkalilo seme naprednih idej. Komu-"'stična partija, ki je do leta 1920 delala le-?alr,o, je imela v tem okolišu precej pristali) q\' Potem k0'e leta 1921 morala KP v ile" ni«] aaio, je na našem območju zamrlo organizi- ja.n° komunistično gibanje, leta 1932 pa je 'a na Vrhniki organizirana nova ilegalna eiica KP. Ta je bila zaradi izdajstva že na-tednje leto razbita, člani pa na znanem No-»aniskem procesu v Beogradu pred sodiš-,ern za zaščito države obsojeni na eno do |.®st let zapora. Poslej je KP delala med Wjrr>i prek drugih organizacij, prek kluba , sperantistov, prek kmečko-delavskega gi-irifl L?nia in prek Društva kmečkih fantov in de- Zf Us?' Le,a 1940 ie bila na Vrnniki Ponovno po j s|anovljena ilegalna pratijska celica, cor ^orovnici je bila ustanovljena partijska I i ca že eno leto prej, to je leta 1939. Od "i flr V 937 ie tam de,ova|o delavsko kulturno 't! ril 0 vzajemnost, prek katerega je KP ši-lurt SVo'e ideie- Mocna postojanka KP je bila ■, s strokovna organizacija — sindikat le-1 L i de|avcev, ki je bil ustanovljen leta 1935. P J je a 1941, še pred zlomom stare Jugoslavija je bil v Borovnici organiziran še SKOJ. " i leta so oile v 0Dcini ustanovljene tudi roj ?ye partijske celice (Breg, Vrhnika). I9d° 'e po razPadu biv^e Jugoslavije leta 'ar 1 2acela Komunistična partija organizi-p " odpor proti okupatorju, se je naslonila av na ta jedra, ki so bila osnovana že pred 3*1 iOsl rr i« 0 ihr" si 4 i* P"' A m«j y . ■ ta jcui a, r\i ou u\la uoi iuvai la \jt Ob?0:Tako ie razum|iivO'da se ie v vrhniški Clr,i narodnoosvobodilno gibanje ra- "I ti^anni|ozelo zgodaj. V juniju 1941 sožebili m. „J;1 sestanki Osvobodilne fronte, konec ju-)|K| QjJa so bili ustanovljeni že tudi prvi odbori t-. ■ do konca leta pa je bil že v sleherni vasi J? °dbor, na sami Vrhniki pa kar trije teren-J odbori. Vse te odbore sta povezovala t a rajonska odbora, vrhniški in borovniški, ^ okrožni odbor OF. Novembra pa je bil za l Področje osnovan tudi -okrožni partijski p 'fiite. Taka organizacijska mreža je pri-Va^ogla, da so se ljudje množično vključe-3 v osvobodilno gibanje. Z vsem prepriča-^ lahko zapišemo, da je bilo 80 % prebi- 4 avl e. 4 al P1 d'' Dol vrhniške občine leta 1941 in v prvi rt?'9vici leta 1942 organiziranih v Osvobodi fronti. MjTfvi občani s področja sedanje vrhniške so šli v partizane že junija 1941. Ko Se njihove vrste pomnožile, so že oktobra organizirali prvo partizansko četo na tem področju, imenovano Borovniška četa. Potem so s tega področja prebivalci stalno odhajali v partizane, včasih kar množično. Z Vrhnike je marca 1942 zopet odšla večja skupina, ki je pozneje skupaj z žiberško skupino tvorila jedro Dolomitskega odreda. Iz vasic Pako in Breg pri Borovnici je maja 1942 hkrati odšlo kar 36 vaščanov v partizane. Istega leta so z Vrhnike od marca do avgusta odhajale večje ali manjše skupine ljudi v partizane. Temu množičnemu odhodu je sledila italijanska racija, v kateri.so aretirali in odpeljali v koncentracijska taborišča mnogo paristašev OF. Na področju občine Vrhnika je bilo mnogo pomembnih partizanskih ackij, ki niso bile zgolj lokalnega značaja, temveč so imele širši pomen. Tako so partizani Šercerjevega bataljona v noči med 1 in 2. februarjem 1942 napadli postajo Verd na železniški progi Ljubljana-Trst. Ponovno so to postajo napadli 29. junija 1942. Tokrat jo je napadel bataljon II. grupe odredov, ki je bila namenjena prek vrhniškega predela in Gorenjske na Štajersko. Pri tem napadu so partizani rešili 382 internirancev, ki so jih Italijani v zabitih vagonih peljali v italijanska koncentracijska taborišča. Takrat so se na področju občine vnelj hudi, skoraj frontalni boji z Italijani in Nemci, ki so trajali do 13. julija. V teh bojih so sodelovali tudi civilisti, organizirani v narodni zaščiti. Zaščitniki in par-. tizani so držali položaj od Miznega dola nad Podlipo pri Vrhniki, prek hribov nad Ligojno, do Dobrove pri Ljubljani. Drugi zaščitniki so takrat na tem področju skoraj do množične vstaje prebivalstva proti okupatorju. Sredi leta 1942 so ljudje ljubljanski aktivisti večkrat poslali na železniško postajo Drenov grič vagonske pošiljke raznega materiala (orožje, municijo, stroje in orodje za partizanske delavnice, obleko, obutev in sanitetni material), ki so ga partizani Dolomitskega odreda in I. bataljona Ljube Šercerjaz množičnim sodelovanjem vaščanov Bevk, Blatne Brezovice, Drenovega griča in Sinje gorice prepeljali čez Ljubljanico do Krima in Mokrca in na drugo stran v Dolomite. V vrhniškem okolišu je bilo tudi pozneje več hudih bojev. Tako so partizani 13. junija 1943 hudo porazili Italijane in belogardiste pri Pokojišču nad Borovnico. Najpomembnejše akcije na tem področju pa so seveda bili napadi na Štampetov most na progi Ljubljana-Trst med postajama Verd in Logatec. Partizani so ta nadvse pomemben viadukt trikrat za teden ali dva onesposobili za promet, ki so vselej porušili en ali dva stebra viadukta. Prvič je most poškodovala XIV. divizija v noči med 13. in 14. oktobrom 1943. Tedaj so bili za most najhujši boji in so imeli partizani precejšnje žrtve. Zaradi množičnega sodelovanja ljudi s partizani in zaradi številnih partizanskih akcij na tem področju je bilo tudi strahovanje okupatorja nad prebivalstvom zelo hudo. Tako so Italijani po partizanskem napadu na Breserski most na progi Ljubljana-Trst (ponoči med4. in 5. decembrom 1941) zaprli 69 povsem nedolžnih ljudi, občanov sedanje občine Vrhnika, od teh so jih 39 obsodili na smrt, druge pa na dolgotrajno ječo. Ustrelili so jih 16, vseh, ki so bili obsojeni na smrt, se zaradi velikega ogorčenja ljudi niso upali. To so bili pravzaprav prvi talci v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, nedolžni ljudje, obsojeni na smrt po krivem, saj so bili doma predvsem iz Bistre, Dola in Borovnice in za akcijo sploh niso vedeli. Pozneje pa so s področja vrhniške občine ustrelili še mnogo talcev. Dne 12. februarja 194.3 so pri Ligojni ustrelili 8 talcev, med njimi pesnika Ivana Roba. Z Drenovega griča so septembra 1942 v Gramozni jami ustrelili 7 talcev, naših občanov, iz Podlipe oziroma Smrečja nad Podlipo 4, iz Loga 15, pobitih pa jih je bilo iz te vasi še več, prav tako tudi iz drugih krajev. Na področju vrhniške občine je bilo popolnoma ali deloma požganih več vasi: Pod-lipa, Ligojna, Breg-Pako, Pokojišče, Padež, Zavrh; iz vasi Breg in Pako so vse ljudi odpeljali v koncentracijska taborišča. Poglejmo še, kako so potekali zadnji boji za osvoboditev Vrhnike, ki so bili povezani s širšimi operacijami za osvoboditev Ljubljane. S postojnske strani so prodirale proti Ljubljani tudi enote XXIX. hercegovske divizije. Boji za ozemlje današnje občine Vrhnika so se začeli že 5. maja. Za Borovnico boji niso bili hudi. Že popoldne se je večina domobrancev pod vodstvom Nemcev uma-. knila iz Borovnice in odšla proti Ljubljani. Manjše število domobrance^ pa je odšlo zvečer proti Pokojišču in hribu Trebelniku v zasede. S temi je obračunala XIII hercegovska brigada. Spopadi so se začeli okrog devetih zvečer, a so bili kratkotrajni. Že pred polnočjo so omenjeni domobranci prihiteli nazaj v Borovnico, nato pa tiho odšli za svojimi predhodniki v Ljubljano. Ob dveh zjutraj so Hercegovci že vkorakali v Borovnico in okoliške vasi. Borovniški kot je bil osvobojen. Zjutraj so Borovničani razobesili zastave, okrasili hiše in pozdravljali osvoboditelje. Popoldne pa so prisostvovali prvemu partizanskemu mitingu. Hujši boji so se bili za Vrhniko. Tu so napadali borci XI. in XIV. hercegovske brigade. Boji so se začeli s topniškim obstreljevanjem. Prve granate so priletele na Vrhniko h okrog dvanajstih, kmalu nato pa so se zaslišali še minometi' strojnice in puške. Najhujši boji so bili na vzpetinah zahodno in jugozahodno od Vrhnike (Jerinov hrib. Svečni hrib in Grličev grič), ker so Nemci trdovratno branili cesto Trst-Ljubljana. Boji so trajali vse popoldne in skoraj vso noč. Šele ob štirih zjutraj so Hercegovci klicali ljudi iz zaklonišč, naznanjajoč jim svobodo. Vrhnika pa je Zjutraj prav tako oživela kakor Borovnica. Na mah je bil ves trg v zastavah in Vrhničani so veselo pozdravljali osvoboditelje.. Vse območje občine Vrhnika pa tisti dan še ni bilo osvobojeno. Sovražnik je držal zadnjo linijo obrambe Ljubljane: Sostro, Zadvor, Orlje, Lavrica, Babna gorica, Črna vas, Bevke, Log, Horjul, Vrzdenec. Vasi Bevke, Log, Dragomer in Lukovica, ki spadajo pod vrhniško občino, so torej še ostale pod sovražnikovo peto. Tu so bili boji še 7. in 8. maja. Sovražnik seje umaknil šele ponoči, ko so se iz Ljubljane umaknile vse sovražnikove enote. Celotno področje vrhniške občine je bilo potemtakem osvobojeno šele z osvoboditvijo Ljubljane. Vrhnika pa je medtem že zaživela v svobodi. Takoj je bil formiran okrajni narodnoosvobodilni odbor kot oblastni organ. Okrajni odbor OF je poslej opravljal samo še politične funkcije. Ta je 10. maja na Cankarjevem trgu organiziral veliko ljudsko zborovanje. Po zborovanju pa je bil veličasten mani-festativen pohod množic po Vrhniki z godbo, zastavami in transparenti. Vrhnika ni še nikoli doživela, ne po množici ljudi ne po navdušenju tako veličastne povorke, kakor je bila ta. Ljudje so se zavedali, da nam svoboda ni bila podarjena, temveč da je vzklila iz krvi najboljši sinov jugoslovanskih narodov. Samo.s področja vrhniške občine je dalo okrog 275 občanov življenja za tvobo-de, bodisi da so padli v boju. bili pomorjeni. ali pa so pomrli po zaporih in internacijah. Ko je občinski odbor ZZB ocenjeval vse te dogodke, se mu je bilo težko odločiti, katerega bi ocenil za najpomembnejšega, da bi se ga vsako leto spominjali in ga praznovali. Eno pa je bilo jasno: samo skozi te hude dogodke in žrtve se je rodila svoboda. Zato je predlagal, naj bo 6. maj, ko je bila večina po-' dročja vrhniške občine osvobojena, občinski praznik. Za ta dan se je odločil toliko laže, ker v teh dneh (10. maja) Vrhnika praznuje obletnico rojstva enega največjih naših sinov pisatelja Ivana Cankarja. Odboru se je zdelo, da bo prav. če piaznujemo oboje hkrati, saj nas je Cankar s svojimi spisi idejno pripravljal za naš težki boj za svobodo KAREL GRABELJŠEK (Iz zbornika: Prazniki slovenskih občin) niki, pa tudi v širšem okolju, je lahko spoznaval odnos takratnih strank in njihovih funkcionarjev do vse bolj perečih družbenih vprašanj, zato je že takrat odločno odklanjal tako klerikalno kakor liberalno nacionalistično politiko. Kot gimnazijec je dobil stik s komunistično partijo, srečal se je s komunisti, obsojenimi na »notranjskem procesu«. To in pa sodelovanje s komunisti iz Ljubljane, med njimi z brati Kovačič, s Stermeckim, Tomšičem in z vrsto drugih, je prispevalo k Popitovem spoznanju o nazadnjaštvu starojugoslovanske družbejn o zatiralskih strasteh vodilnih slojev do naprednih idej in ljudr. Med srednješolske skojevce je Franceta Popita popeljal Boris Kraigher, član SKOJ je postal leta 1935, v tem času je aktivno deloval med dijaki in mladino, v zvezi kmečkih fantov in deklet in v esperantskom društvu. Zaradi protidržavnega delovanja je bil izgnan iz vseh srednjih šol. Po ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije na Čebinah je France Popit sodeloval v akcijah, ki jih je vse intenzivneje organizirala Partija, v množičnem ljudsko frontnem in delavskem gibanju in naprednih društvih. Oktobra 1940 leta je z Jožetom Kopitarjem, Francem Skokom in Črtomirom Vrščajem sodeloval pri ustanovitvi prve partijske celice na Vrhniki, ki je bila ustanovljena na pobudo Franca Leskovška, in postal tudi njen prvi sekretar Partijska organizacija na Vrhniki je imela za svojo osnovno nalogo pridobiti čim več ljudi ne glede na njihovo nazorsko in versko pripadnost za aktivno sodelovanje v bližajočih se usodnih dogodkih v svetu in pri nas. S tem je odločilno prispevala k ustvarjanju pogojev za ustanovitev odbora OF takoj po ustanovnem sestanku OF slovenskega naroda, kar je bil začetek množičnega vključevanja v narodno osvobodilno gibanje v naših »krajih. Zaradi takega dela komunistov je bila na Vrhniki ustanovljena ena prvih partizanskih skupin, ki so jo sestavljali pretežno SKOJEVCI z Vrhnike in Verda. Ta skupina je bila zametek znane borovniške čete. Aprila 1941 je France Popit postal sekretar Okrožnega komiteja KPS Vrhnika; potem Okrožnega komiteja Cerknica in nato sekretar notranjskega okrožja. Zaradi revolucionarnega dela je bil nekajkrat zaprt. Že maja 1941 pa seje moral zateči v ilegalo. Do sredine 1942 je bil inštruktor Centralnega komiteja KP Slovenija za Notranjsko in Kočevsko, potem komisar Notranjske operativne cone, nato pa šef odseka OZNA pri VII. korpusu in pomočnik šefa OZNA za Slovenijo. Leta 1943 je bil izvoljen za člane SNOS. Tudi po vojni je odlikovanec opravljal odgovorne dolžnosti v partijskih in državnih organih. Oktobra 1966 je prevzel dolžnost sekretarja Izvršnega komiteja CK ZKS, decembra 1969 pa dolžnost prec ;ed-niak CK ZKS. Za člana CK kor 'uni-stične partije Slovenije oz. Z'eze komunistov Siovenije je bil izv jen na II. kongresu, za člana CK ZK. pa od VIII. kongresa ZKJ naprej. Za kvalitetnejšo organizacijo vzgo|no-lzobraževalnega dela pa bo že letos zgrajen prizidek k osnovni šoli Borovnica in dograjena osnovna šola Log—Dragomer. Z Izgradnjo teh objektov bomo pridobili 25 novih učilnic. S tem pa bo tudi že možen postopen prehod na celodnevno šolo. Tudi v tem srednjeročnem obdobju bo nosilec gospodarskega razvoja v občini industrijska dejavnost. V predvidevamo, da bo dosegla 78 odstotkov v strukturi dohodka ob 5 odstotni letni povprečni rasti. T« pomeni nekoliko nižjo rast od celotnega gospodarstva, vendar je za to več vzrokov, ki bodo prisotni v W | dobju. Pogoji gospodarjenja se zaostrujejo, posebno ie na področjih, ki so odvisna od uvoza opreme I"'; vin. j Revolucionarno obdobje razvoja občine Pred našim praznikom smo — 6. maja občani Vrhnike praznujemo praznik. Tega dne 1945 leta je bila Vrhnika osvobojena. In tedaj se je začel pravi razvoj. Novo revolucionarno obdobje v gospodarskem razvoju tako Vrhnike kot ostalih krajev v občini se začne s tem dnem. Opekarne, žage parketarna niso več edina industrijska dejavnost. Vodilno mesto v povojnem obdobju prevzame na novo zgrajena tovarna usnja, ki je postavljena na prostoru porušene Po-lakove tovarne. Drugo mesto v občinskem gospodartvu zavzame lesno predelovalna industrija, uspešno in hitro se razvija kovinarska industrija, tudi elektrotehnična industrija je že kar razvita in nenazadnje tudi kemična industrija na Bregu. Na kratko poglejmo tudi osnovne geografske značilnosti. Sedanji obseg je naša občina dobila leta 1959 s priključitvijo večjega dela dotedanje občine Borovnica. Območje občine pokriva zahodni del Ljubljanskega barja, ki se podaljšuje v borovniško in podlipsko dolino in gričevnate vzpetine, obronki polho-grajskega in rovtarskega hribovja ter pokojiške in rakitniške planote. Najvišja vzpetina je Krimček z 933 metri na jugovzhodni meji, najnižji kraj pa je ob izlivu Borovniščice v Ljubljanico z okrog 290 metri nadmorske višine. Celotno področje občine Nekoliko več kot polovica celotenga področja občine je pokrita z gozdovi, kar kaže na pomembnost gozdarstva kot gospodarske panoge. Poleg vrste pozitivnih vplivov gozda na okolje in življenja v občini je najvažnejša surovinska baza za lesno industrijo in za ostale industrije. V prihodnjem bo poleg osnovnega poseka in blagovne proizvodnje osnovna naloga: obnova in nega gozdov, kakor tudi vlaganje v cestne povezave In lesno industrijo. obsega 16.875 ha (okrog 170 kvadratnih kilometrov), od tega je v družbeni lasti 4943ha in v zasebni 11 932ha. Za demografski razvoj je značilen socialno ekonomski položaj, iz katerega izhaja tudi hitra rast prebivalstva. Rast prebivalcev v dveh največjih krajevnih skupnostih Vrhnika in Borovnica Naša mladina krepko stisnila štafetno palico »Iz Cankarjeve Vrhnike sporočamo, da smo krepko stisnili štafetno palico in jo s srcem ponesli skozi našo občino. Za nas to ne pomeni manifestacije, to Je Izraz našega vsakodnevnega življenja, ki Je prežeto s krepitvijo bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti za delovnimi stroji, na ulici, na kulturnih prireditvah, itd. Kot se je že naš veliki prednik zavedal potrebe po združitvi Jugoslovanov, tako se tudi mi ob sedanji zaostreni situaciji zavedamo, kako pomembno je enotnost in bratstvo sedaj obvarovati pred vsemi poizkusi rušenj, ki jih povzročajo zunanji in tudi domači reakcionarni krogi, in to bomo tudi storili — za vsako ceno!« je v pozdravnem pismu Predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstvu CK ZKJ ob sprejemu štafete mladosti na Vrhniki, 24. aprila pred domom JLA, poudaril predsednik OK ZSMS Bojan Ščukovt. Mladi so se ob tem zaobljubili, da so čvrsto odločeni stopati po Titovi poti. »Zaobljube, ki smo jp ob težki izgubi vsak v svojem srcu sprejeli, ne bomo prelomili. Odločeni smo nadalje- vati in dograjevati socialistično samoupravljanje, biti kritični do sebe in vsakodnevne prakse ter se spopasti z vsem, kar ovira demokratično izgradnjo našega sistema,« je v imenu pionirjev, mladincev, delavcev in občanov Vrhnike, ki so se zbrali tako množično že zgodaj zjutraj na ulicah Vrhnike, da izrazijo pripadnost Titovi ideji, ideji bratstva in enotnosti. Že ob 7. uri zjutraj je Vrhnika oživela in pričakuje štafeto mladosti, ki so jo naši mladinci pri odcepu ceste v zaplano ob 7.05 sprejeli od logaških. Pred domom JLA se sliši revolucionarna glasba, nastopajo folklorna skupina, pevski zbor in recitatorji. V tako veličastnem vzdušju naši mladinci, pionirji in vojaki pritečejo s štafetno palico ob 7. uri in 20 minut pred dom JLA. Sledi osrednji del prireditve. Slavnostni govor ima sekretar OK SZDL Mladen Sumina. Takoj po sedmi uri pa je prispela na osrednji prireditveni prostor lokalna štafeta, ki je v torek, 21. aprila krenila iz Borovnice in šla v rokah mladine skozi vse krajevne skupnosti in delovne organizacije. Nosilo jo je veliko mladih rok, rok, ki so trdno odločene delati in dograjevati našo domovino, Titovo Jugoslavijo. je nedvomno posledica nagle industrializacije. Pri hitrem naraščanju prebivalcev v krajevnih skupnostih Log, Dragomer-Lu-. kovica, Drenov grič gre predvsem za izseljevanje prebivalcev iz Ljubljane v bližnjo okolico. Število prebivalcev v občini narašča od leta 1948. Tedaj je bilo ob popisu 10.322 prebivalcev, medtem ko stanje po pravkar končanem popisu kaže. da se je število prebivalcev povečalo na 17.564, ki živijo v 13 krajevnih skupnostih. Največ prebivalcev ima krajevna skupnost Vrhni-•ka, in sicer 6327 ali kar 36 odstotkov od vseh prebivalcev v občini, sledi krajevna skupnost Borovnica s 3455 prebivalci ali 20, odstotki, sledijo pa Verd, Dragomer, Log itd. Torej tiste, kjer se je urbanizacija in preseljevanje nabolj razširilo v zadnjem desetletju. Najbrž pa bodo po ravno končanem popisu prebivalstva gospodinjstev in stanovanj tudi ti podatki nekoliko večji. Podatki tudi kažejo, da je bila v zadnjem petletnem obdobju povprečna stopnja rasti prebivalcev 2,3 kar pomeni da nas je bilo vsako leto okrog 370 več. V naši občini je zaposlenih v gospodarstvu, trgovini, gostinstvu, negospodarskih dejavnostih ali dela v zasebni obrti ter kmetijstvu 5523 občanov. Če k temu prištejemo še oceno, da je okoli 3100 delavcev zaposlenih izven občine, lahko ugotovimo, da je kar 49 odstotkov vseh prebivalcev zaposlenih. Če gospodarski razvoj občine merimo po narodnem.dohodku in primerjamo leto 1973, ko je znašal 21.934 din, z letom 1978, ko je bil narodni dohodek na prebivalca 53.678 din, je viden velik napredek, čeprav v zadnjem času ne narašča več tako hitro, kot je v tem obdobju. Naše gospodarstvo pa je v preteklem srednjeročnem obdobju doseglo tudi dobre rezultate pri zunanjetrgovinski menjavi. Kmetijska proizvodnja bo kot prednostna naloga v nas srednjeročnem obdobju usmerjena v povečanje proizv' ' mesa, mleka, mlečnih izdelkov in ostalih kmetijskih proizV V planu je najbolj poudarjena priprava zemljišč, pospeši kooperacijskih odnosov in zagotavljanje pogojev za d" planirane proizvodnje. V preteklem srednjeročnem obdobju smo pri presKJj dosegli določen napredek. Tako sedaj že pride na pfH valca okrog 0,33 kv. m poslovne površine, kar "aSl uvršča med občine s povprečno razvito trgovsko mr»ji>t Vendar s tem kazalcem ne moremo biti zadovoljni, k«n kvaliteta še vedno ni sprejemljiva, še vedno je slaba P[ skrba s tehničnim in gradbenim materialom, ravno takojL ni zadovoljivo rešena preskrba s konfekcijskim blagoj Poleg zagotavljanja boljše in kvalitetnejše preskrbe^ bosta v srednjem srednjeročnem obdobju zgrajeni »jr novi trgovini: samopostrežna trgovina z bifejem na Idriljj cesti na Vrhniki, Kmetijska zadruga pa gradi novo JJ dobno samopostrežno trgovino v Dragomerju. Mereči pa bo obnovil samopostrežno trgovino na Ul. 6. maja IH Bregu pri Borovnici preselil trgovino v večje prostor*1! »Vilo«. (Fotografija: gradnja trgovine v Dragomerju) I2M981 NAŠ ČASOPIS KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA Samoprispevek za hitrejši razvoj V krajevni skupnosti Vrhnika so se že za-e'e temeljite priprave za uvedbo samoprispevka. Svet krajevne skupnosti je že pripravi celovit in temeljit program petletnega samoprispevka za komunalno ureditev krajevne I skupnosti, ki ga je skupščina krajevne skupnosti že sprejela in ga dala v javno obravnavo. I Vsako gospodinjstvo in tudi delovne organi-Pscije so sprejele ta program, saj so ga nati-P»li kar v 2500 izvodih. . ^akaj se odločajo s samoprispevkom urediti Kofnunalne probleme? v krajevni skupnosti je bilo marsikaj narejenega n ugotavljajo, da je bil dosedanji razvoj še kar ,UsPešen, vendar pa vseh potreb še zdaleč niso 'to' t Vecino problemov, naj si bo skupnih in- J 6res°v krajanov ali pa ožjih naselij, je ostalo ne->ln|tfei Zave^aio se, da je rešitev teh možna ?ank>, če se zajamejo s celotnim planom za dolo-JP^o obdobje in skupno akcijo vseh krajanov KS •jnnika. Vsem krajanom so namreč poznani 9,avni komunalni problemi, ki tarejo njihovo kra- jevno skupnosti. To so: vodooskrba, kanalizacija, pokopališča, avtobusni promet, asfaltiranje cest in drugo, kar je na področju krajevne skupnosti pereče že vrsto let. In o teh problemih krajani govore že vrsto let. Ogromno besed je bilo že izrečenih na ta račun. Zato so pripravili temeljit program, po katerem bi v naslednjih petih letih rešili marsikatero pomanjkljivost. Plan komunalne ureditve KS Vrhnika, ki je napravljen za plansko obdobje 1981—85, zajema celovito rešitev, tako po obsegu del, kot tudi po zagotovitvi denarnih sredstev. Iz programa je jasno razvidno, da je glavni vir financiranje za komunalno ureditev kraja samoprispevek krajanov in delno prispevek gospodarstva. Drugih virov praktično ni. Rešitev vodooskrbe, ureditev kanalizacije, regulacija potoka Bele, avtobusna postajališča, razširitev pokopališča in izgradnja mrliških vežic, elektrifikacija, modernizacija cestišč, javna razsvetljava je možna le z lastnimi sredstvi, to je s prispevkom vseh krajanov. K temu jih vodi tudi dejstvo, da so denarna sredstva, ki pritekajo v KS minimalna in služijo v glavnem le za pokrivanje tekočih zadev in vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav. Ugotavljajo, da so ena redkih krajevnih skupnosti, ki nima samoprispevka, kljub razmeroma dobrim povprečnim osebnim dohodkom krajanov. Pri tem pa se zavedajo neurejene komunalne problematike in menijo, da je skrajno negospodarno odlašanje reševanje tega problema na kasnejši čas. Odlaganje na poznejši čas pomeni le nadaljnje kopičenje problemov, ki jih bo v prihodnje še teže reševati. Vzpodbuda za uspeh v tej široki akciji so jim tudi tisti zaselki ali naselja v krajevni skupnosti, ki so se iz lastnih pobud organizirali^zbrali del sredstev in ob pomoči družbenih sredstev preko KS uredili svoje okolje — asfaltirali ceste, uredili javno razsvetljavo, itd. Tako je bilo na Lošci, Kurirski poti, Pod Trojico, na delu Idrijske ceste in drugod. To kaže na to, da so brez dvoma krajani Vrhnike za napredek svojega kraja, za urejenost svojega okolja, kjer jim bo bivanje še prijetnejše. Zato so se opredelili za predlagani program in sprejeli predlog za samoprispevek kot edino možno rešitev. Seveda pa bodo v široki javni razpravi še posebej pa na zborih po posameznih naseljih do sredine maja krajani temeljito obravnavali, ga ocenili in imeli možnost dopolniti ali prelagati nove programske rešitve. Čeprav je v vseh dosedanjih razpravah odločitev o samoprispevku že dobila vso podporo pa je morda med krajani le še kdo, ki dvomi, pomišlja ali bo njegov denar res tako uporabljen, da bo koristil njemu in drugim. Nihče ne zanika, da je gospodarski položaj res težak in da ga še kako občutijo tudi delavci, saj osebni dohodki rastejo počasneje od cen nujnih življenjskih dobrin. Toda pri odločanju za samoprispevek ne bi smeli videti le svojega žepa, svojega standarda. Tudi družbeni standard je njihov, tudi urejen kraj je njihov. Zato je dolžnost vseh krajanov, da se polnoštevilno vključijo v razpravo, ga tako obogatijo, ga tudi skupno osvoje in seveda ga na referendumu, ki bo predvidoma v začetku julija tudi potrdijo. PRI GOSTITELJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNOVANJA »Verd je čudovita vas« ; !"v uvodu naj povzamemo ' ■ ki se je vlekla skozi ce-Pogovor s predsedni-8veta krajevne skupnosti !J°rn Žirovnikom, pred-'kom krajevne konfe-1'SZDL v Verdu Jožetom •kom, da je Verd čudovita *5 da je življenje pri njih n°- Če to ne bi držalo, si S ne bi toliko uredili oko-katerem žive. Vendar pa Usluga zato tudi in predv-"ekaterim posameznica katerih plečih stoji ce-J° breme. Želijo pa, da bi ^°Vali res prav vsi krajani. ^e Novak pravi, da se v družbenopolitični ak- Trenutno pa smo pred pomembno nalogo. Na noge poskušamo postaviti krajevno organizacijo Rdečega križa. Pri tem pa, verjemite, ni tako malo dela. Na predsedstvu smo imenovali že tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve, ki bo vodil celotno aktivnost pri pripravi na volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Časa da se res dobro pripravimo in poiščemo dobre kadre, bomo imeli kot kaže dovolj.« »V naši krajevni skupnosti živi 1644 ljudi. To so stalni prebivalci. Začasno pa jih tu živi še okrog 350. Naši krajani so v glavnem zaposleni v gospodarstvu in K^iiT ^,rovn'k in Joze Novak: Naša velika želja je, da bi se v kra-pii skupnosti angažirali resnično vsi ljudje. k I^I* v krajevni skupnosti te toliko časa manjša < vendar pa nikoli ne B • * zadnjem času pa so jT^ebej aktivni. »Saj če Juiejmo naše delo po ttC Predsedstva KK SZDL, rfL'ecemo, da se jih člani Idi, Udeležujejo in na sejah ti|jt Or,struktivno sodelujejo, kaljeni so tudi pomagati. \^ku smo sicer od mlajših dobili pripombo, j>ni bilo prave povezanome je tudi to uredilo. Mili a je naše sodelovanje 1 dobro. sicer v delovnih organizacijah v krajevni skupnosti in občini, kar precej pa se jih vozi na delo v Ljubljano. Izključno s kmetijstvom se v naši krajevni skupnosti ukvarja 36 krajanov, z obrtništvom pa 10. Po številu prebivalstva smo tretje največja krajevna skupnost v občini, pravi Urban Žirovnik. V njihovi KS je kar precej organizacij združenega dela. Največja je, če jo imenujemo kar tako kot domačini »Parketarna«. — V njej je zaposlenih 430 delavcev. V Kamnolomu je zaposlenih 45 delavcev. Natoješeže- lezniška postaja, mlečno posestvo tozda Agrokombinat Barje. Poleg teh pa je na njihovem področju še nekaj manjših organizacij: Tehnični muzej Slovenije v Bistri, zadružna trgovina in tudi Mantovino gostišče Močilnik je v KSVerd. ' »Dosedanje sodelovanje s temi delovnimi organizacijami ni bilo ravno najboljše. Sedaj pa imamo v predsedstvu krajevne konference SZDL nekaj delavcev, ki so tam zaposleni. Še najboljše stike in sodelovanje imamo s Parketarno. V nekoliko manjši meri sodelujemo s Kamnolomom in posestvom ljubljanskih mlekarn. Moramo pa priznati, da smo tudi krajani premalo iskali te stike. Ravno sedaj, ko urejamo dom krajevne skupnosti, so stekli intenzivni razgovori z njimi. Pomagajo nam urejati dom in dogovorili smo se za souporabo. Vzpostavljene stike pa bomo morali negovati in jih vnaprej še krepiti,« meni Jože Novak. Verd je v letih po osvoboditvi dobil precej drugačno podobo. Iz tipično strnjenega naselja so zrasle nove hiše vsepovsod. Najbolj pa se je razširila Janezova vas, ki je imela prej le šest hiš. Danes pa v tem naselju, ki se imenuje po Janezih, ti so tam imeli hiše, živi že več kot dvesto družin. Ceste so praktično vse asfaltirali. Le okrog 1 km poti proti Re-tovju še čaka na asfalt. Seveda »Stranska vez« med Verdom in Vrhniko je na zelo trhlih nogah. pa morajo urediti tudi glavne ceste skozi vas, ki je že povsem uničena. Zato se že dogovarjajo s skupnostjo za ceste, Kamnolomom in z oddelkom za gospodarstvo, da cesto, ki je postala že življenjsko nevarna urede čim-preje. Pred dvema letoma pa so asfaltirali vse ceste tudi v Janezovi vasi. Seveda pa so za asfaltiranje sami krajani prispevali del sredstev. Njihova soudeležba je bila kar 30-odstotna. Uredili so si tudi javno razsvetljavo. Že letos pa jo nameravajo obnoviti skozi vas, saj morajo zamenjati žice, ki so stare že 20 let. Z vodooskrbo pravita, nimajo problemov. Le še v Bistri morajo napeljati vodovod. Računajo pa, da bo tudi Bistra kmalu dobila vodo, saj bi ob povezavi Vrhnike z Borovniškim vršajem tekla skozi Bistro. Urediti je treba še kanalizacijsko omrežje, saj je do sedaj le tretjina hiš priključena na kanalizacijo. »To bo precejšnja investicija. V tem srednjeročnem obdobju jo bomo težko realizirali, toda kljub temu jo bomo poskušali izpeljati« meni predsednik sveta KS in nadaljuje: »Samoprispevka do sedaj res še nismo imeli, smo pa kljub temu sami krajani v vse, kar se je v krajevni skupnosti naredilo z enkratnimi prispevki, vložili v teh letih kar precej denarja. Za prihodnje leto pa razmišljamo o uvedbi samoprispevka za razširitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice « Kar zadovoljni so v zadnjem času tudi s preskrbo. V prihodnjih petih ■ letih pa nameravajo odpreti tudi sodobno samopostrežno trgovino. Značilno za KS Verd je neposredna bližina Vrhnike. Z njo jo povezuje tudi most, ki je sicer samo za pešce in kolesarje, vendar je že močno dotrajan. Strohneli so hrastovi piloti. Ta most sedaj praktično visi; če bo kdaj preveč obremenjen... In ravno preko tega mostu številni Verjani hodijo na Vrhniko. Šolarji v šolo, otroci v vrtec, športniki pa na igrišča in v telovadnico, v Verdu namreč nimajo športnega društva niti igrišč. Imajo pa Matjaževko, kjer je bilo včasih precej prireditev, od kulturnih do športnih. Nameravajo jo urediti in tak6 dobiti večnamenski prostor. Vsako zimo pa pripravijo tradicionalni smuk s Cešnjice. Ob koncu ne moremo prezreti tudi izredno delovnih gasilcev, ki bodo prihodnje leto praznovali stoto obletnico delovanja. sredi Verda je že pripravljena na otvoritev Najbolj obiskan muzej v Sloveniji Med ne ravno mnogimi kulturnimi ustanovami v vrhniški občini je ena od najzanimivejših prav gotovo Tehniški muzej Slovenije, ki je našel svoje .mesto pod streho bistriškega gradu. Zametki današnjega grajskega kompleksa segajo v sredo 13. stol., ko je tu ob cerkvi zrasel kartuzijanski samostan. To vlogo je Bistra obdržala več kakor 500 let in v tem času se je samostan razrasel v mogočnega zemljiškega gospodarja z vsemi srednjeveškimi fevdalnimi značilnostmi. Svoj višek je dosegel v 14. stoletju oproščen je bil vrste dajatev posest po Kranjski, Istri in Vipavskem, največ zemlje pa je imel v svoji neposredni okolici južno od Ljubljanice pa vse do Cerknice. Pobiral je desetino, denar za zadušnice in imel svoje lastno sodstvo. Leta 1382 je dvakrat pogorel in žal je bila takrat uničena tudi bogata rokopisna knjižnica. Naslednjih 400 let je samostan počasi propadel, turški napadi, reformacija in protirefor-macija vse večje zahteve gosposke so ga večkrat pripeljale na rob poloma. V začetku 17. st. si je za krajši čas spet opomogel. Januarja leta 1782 pa ga je Jožef II. skupaj z vrsto drugih samostanov ukinil. Njegova posestva so bila razprodana, v sami stavbi pa se je naselila okrajna gosposka in sodnija. Leta 1826 je poslopje kupil Franc Galle iz Kranja, ki se je v Ljubljani uveljavil kot spreten trgovec in tovarnar. Bistri je dal podobo prave graščine, pokopališče pa je spremenil v vrt, nasajen z redkimi rastlinami. V naslednjih letih je živelo v Bistri več rodov družine Galle, zadnji je bil Bruno Galle, ki je kot zagrizen nemškutar leta 1945 pobegnil in graščina je postala ljudska lastnina. 21. marca leta 1951 je na iniciativo Franc Leskovška-Luke vlada Ljudske republike Slovenije izdala odlok o ustanovitvi tehniškega muzeja Slovenija pred vojno takšne ustanove, ki bi zbirala in hranila tehniško dediščino, vezano na pridelovalno in predelovalno industrijo, ni imela. Prvotna zamisel tudi ni predvidevala enega osrednjega muzeja, temveč več v manjših krajih, kjer je bila določena industrija doma. Bistriški grad je bil takrat namenjen predvsem gozdarski, lesarski in lovski zbirki. Vendar so potrebe narekovale širjenje in danes so v Bistri ob teh treh glavnih zbirkah še zelo obsežna in atraktivna zbirka prometnega oddelka (med starimi avtomobili hrani muzej celo svetovni unikat, zelo zanimiva pa je tudi zbirka ga- silskih vozil, tekstilni oddelek, v muzej je spremenjena tudi stara kovačija, razstavljeni so nekateri najbolj tipični stari pogonski stroji, v pripravi pa je še ribiški oddelek. V nekdanjem gospodarskem poslopju pa bosta našli svoje mesto zbirka kmetijskega oddelka in živilske industrije, najprej mlekarstva. V tridesetih letih obstoja se je muzej širil v skladu s povečevanjem prostorskih kapacitet. Od dveh prostorov, ki sta bila muzeju namenjena ob začetku, se je povečal na več kakor 50 prostorov, to pa pomeni, da so izčrpane dejansko vse možnosti, ki jih nudi grad Bistra. Se posebno pereč problem, ki tare muzej, pa je problem depojev. Ves material ne more biti razstavljen, razen tega že sedaj nastajajo nove zbirke, saj muzej kolikor se le da sproti odkupuje zanimive tehniške predmete. Zbranih ima lepo zbirko starih pisalnih strojev, šivalnih strojev, odkupil je celotno staro zobozdravstveno ordinacijo, za prezentacijo vsega tega pa bo prostore šele treba najti. Tehniški muzej v Bistri je najbolje obiskan slovenski muzej. K temu verjetno veliko pripomore lepa okolica gradu, kljub temu pa ta obisk še vedno ni tak, kot bi si sama Bistra in muzej zaradi zanimivosti zbirk zaslužila. Obveščanje o muzeju je preslabo, nekaj obcestnih znamenj, ki so pa menda zelo draga, ni dovolj za popularizacijo, pa tudi nič kaj vabljiva gostinska ponudba v Bistri marsikoga odvrne od izleta v ta kraj, ki bi sicer zaradi svoje bližine Ljubljani in Vrhniki lahko v tem času vse dražjih avtomobilskih prevozov postal vedno bolj zanimiv. Načrti za njegovo poživitev sicer obstajajo. Ob Ljubljanici naj bi našel svoje mesto kamp, Bistra in bi lahko bila prijetno izhodišče za zimske tekaške izlete po barju in še kaj bi lahko dodali. Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Vrhnika prav v Bistri kaže, da se pomena kraja vedno bolj zavedamo, poletne kulturne prireditve v Bistri, letos bodo že četrtič, tudi večajo zanimanje zanj sam muzej pa bo v začetku junija, ko bo slovesno proslavil svojo 30-letnico, izpolnil še tisto vrzel, ki jo je občutil vsak obiskovalec, ki se je hotel o zbirkah v muzeju podrobneje poučiti iz muzejskega kataloga. Le tega muzej do sedaj ni imel, je pa že v tisku. NAŠE GOSPODARSTVO BOGATEJŠE ŠE ZA ENO INDUSTRIJSKO VEJO V Liku bodo proizvajali računalniške sklope Naše gospodarstvo bo »bogatejše« še za eno industrijsko vejo in to tisto vejo, ki v svetu dosega največjo hitrost razvoja. V Likovem TOZD-u Servisi—energetika je že vse pripravljeno za pričetek proizvodnje računalniških sklepov. Točneje, gre za tesno sodelovanje med Likom in Delto, proizvajalcem domačih računalnikov. Večna želja po napredku in boljšem programu je namreč privedla Likove delavce do spoznanja, da je potrebno uvesti proizvodnjo elementov, ki bodo vključevali veliko inženirskega dela. Liko je iskal partnerja, ki bi jim bil pripravljen pomagati pri razvoju take dejavnosti. Tako so se lani spomladi pričeli dogovarjati z Delto o možnostih izdelave nekaterih elementov računalnika iz programa Delta. Dogovorili so se za proizvodnjo diskovnih pogonov. Septembra lani so se tudi že ustrezno registrirali in tako postali legitimni proizvajalci. V sodelovanju z Delto so nastopili tudi že na dveh sejmih, kjer so pokazali prototipne izdelke. Takoj so začeli tudi s prenovitvijo bivšega skladišča parketa v Verdu. Prostore so preuredili po tehničnih zahtevah kot jih je predpisala Delta. Iz stare stavbe je tako nastal modem prostor, za izdelavo in preizkušanje zahtevnih strojnih delov. Zanimivost tega prostora je v tem, da je posebej prilagojen tlak za izdelavo najmodernejših elektronoskih delov. In prav malo je tako opremljenih proizvodnih prostorov v Sloveniji. Vzporedno s pripravo prostora pa je steklo tudi šolanje kadra, ki bo delal v tej proizvodnji. Značilno za to proizvodnjo je te proizvodnje ing. Stojan Grgič iz Delte. Direktor likovega tozda Servisi—energetika Marko Istenič pa dodaja: »V tej proizvodnji diskovnih enot bomo osvajali in vgrajevali strojno opremo domače izdelave in masovne komponente, ki jih je domača industrija sposobna serijsko izdelovati. Tako naj bi se večala stopnja neodvisnosti od tujih dobaviteljev in prihranek deviznih sredstev, ki jih bomo koristili le za neobhoden uvoz repromateria-lov. Naše delo bo predvsem celotna organizacija proizvodnje in skupaj z delovno organizacijo Delta skrb za razvijanje novih produktov in novih tehnoloških postopkov. Sam proizvodni program bo usmerjen najprej v proizvodnjo in potrebe sistemov Delta, kasneje pa tudi za tuje proizvajalce računalnikov, ki prodajajo svoje izdelke na jugoslovanskem in tujih trgih. Tako bo tudi sama izgradnja tovarne potekala fazno. Trenutno se v občini dogovarjamo za točno lokacijo tovarne. Vse pa kaže, da jo bomo gradi li v Verdu, na pogorišču žage Ljubljanski.vrh.« Ob tem velja povedati, da je občinski izvršni svet obravnaval ta program in ugotovil, da je v skladu z Družbenim dogovorom o temeljih plana SR Slovenija na pa na 10 milijonov dinarjev. Kljub obsežnim nadaljnjim vlaganjem — okrog 110 milijonov dinarjev — v nadaljnji razvoj ocenjujejo, da bo nova tovarna poslovala s povprečno 30 odstotno akumulacijo. Za primerjavo naj povemo, da planirajo vrednost proizvodnje v letu 1983, ko bo proizvodnja utečena v novem obratu na okrog 700 milijonov dinarjev (70 starih milijard). V Liku so se torej odločili za tovrstno proizvodnjo zato, ker vidijo na tem področju dolgoročno perspektivo za svoj nadaljnji razvoj. Zavedajo se, da je nadaljnji razvoj na področju finalne predelave lesa omejen zaradi že danes prisotnega pomanjkanja osnovne surovine. Razvoj slovenskega gospodarstva mora v prihodnje temeljiti predvsem na proizvodnih pro- gramih, ki zahtevajo malo surovin in energije in veliko vloženega strokovnega znanja. Ravno to pa zagotavlja nova razvojna usmeritev. Liko že sedaj ustvarja tudi dovolj deviznih sredstev, ki so potrebna za njihovo nadaljnje prestruktiviranje. Poleg tega pa je lokacija na Vrhniki ugodna zaradi bližine Ljubljane, kar tudi zagotavlja ugodne možnosti za nadaljnji razvoj. Kdaj pa bo stekla proizvodnja? »S samo proizvodnjo v začasnih prostorih v Verdu bomo pričeli takoj, ko bodo razrešeni problemi okrog uvoza reproma-teriala. Kot veste je ves uvoz tega materiala ustavljen dokler se nosilci razvoja slovenskega koncepta ozirma sistema računalništva ne sporazumejo o enotnem sistemu in delitvi dela na področju računalništva«, pravi Marko Istenič. Stlriinštlrideset delavcev je po prekvalifikaciji že začelo' rednim delom V OBRATU ELEKTRONIKE__ Stekla je redna proizvodnja Delavci Savine Ročne konfekcije in Papovega TOZD Elektronika so se na referendumu konec decembra lani odločili za zdnj* žitev. Pobudo za združitev je dal naš Izvršni svet in je izhajala » obojestranskih družbenoekonomskih interesov in razvojnih pr°' gramov delovne organizacije PAP. Podlaga je bilo tudi dosedanji uspešno sodelovanje s Papom. Do te pobude je namreč prišlo ker je imela Ročna konfekcija izgubo zaradi negativnih tržne ekonomskih in proizvodnih pogojev poslovanja. Delavci TOZD I" pristojni organi v Savi so ugotovili, da nimajo potrebnih ekonomskih pogojev za nadaljnje poslovanje TOZD. Tako je z referendumom nastal Elektronikin obrat na Vrhniki. Obte111 pa se je Sava zavezala, da delavcem izplača osebne dohodke za p gleda na razvitost samoupr^ a odnosov, na prehojeno r bodoče usmeritve. S CVETKA GL.U' 1€*IL1981 NAŠ ČASOPIS Pred volitvami v organe SKIS-a SKIS občine Vrhnika je bila konstituirana 30. 6. 1977. t ^upščina je bila sestavljena iz 36 delegatov zbora uporabni- ■ /°v — 9 delegatov zbora izvajalcev — ter samoupravne kon- 1 ,r°le s 5 delegati. Organizirana je bila v štiri temeljne interesne enote: za vodno gospodarstvo (11 članov), ceste (9 članov), s'avbna zemljišča (9 članov), mestna zemljišča (11 članov) in 11 '^ršiini odbor (11 članov). Z ozirom na spoznanja in prakso te- ■ jtanjega časa, v okviru interesnih enot niso'bila zajeta komotna področja komunalnega gospodarstva (vzdrževanje 2 |avne razsvetljave, parki, zelenice, odvoz smeti itd.), čeprav je jjpon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega po-^ena to omogočal. Vzporedno z ustanovitvijo SKIS so bile J ^'anovljene tudi strokovne službe SSIS Vrhnika, katere naj bi °Pravljale del strokovnih nalog za komunalno skupnost (finančno —računovodska, administrativna dela); ker takrat -' kupnost ni imela minimalnih kadrov, so se strokovne naloge P°razdelile na upravne organe SO Vrhnika, tehnično službo ^fnunalnega podjetja in volontersko delo posameznikov. Skupščina je ob ustanovitvi sprejela osnovne oziroma te-Jeljne akte: statut, samoupravni sporazum o ustanovitvi in še ar^e akte. rJ( sdi pozne ustanovitve le-ta ni imela sprejetega srednje-»Cnega plana za obdobje 1976—1980. Prioritetne naloge na komu- ' n» ern Področju občine v tem obdobju so bile zlasti naslednje: oskrba i, ,ir Se''i z zdravo pitno vodo, ureditev kanalizacijskega omrežja in asfal-nr|riie cest. L n. !°'e9 tega je bilo mnogo truda in naporov za razreševanje tovrstne lo. w rnat',CA z 9 člani, ki bo imela naslednje naloge: ' enota preučuje vprašanja v zvezi s pridobivanjem, urejanjem, sijanjem in oddajanjem stavbnih zemljišč ter spremljajočih objek- r'rnarna naloga temeljnih interesnih enot bo tudi v bodoče do-(ff?° izvaJar)ie sklepov v okviru politike Skupščine SKIS za področje ljunalnega gospodarstva v občini. va anirno, da bomo z omenjenimi spremembami oziroma dopolni-ntooi' UsPe" zapolniti dosedanje vrzeli na tem področju in tako pripo-Pr0§' k celovitejšemu in kvalitetnejšemu razreševanju komunalne aipbij? ematike v naši občini. Pri tem bi želeli poudariti, da mora SKIS kot -i eoi^a samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov ostati hJ^°_rnesto za razreševanje in dogovarjanje problematike komunal- 4 K j)5(*? 9ospodarstva. Delegati naj bi v bodoče postavljali tovrstna dele--'Vi vPrašania na sejah temeljnih enot in šele nato v skupščini ko-'in*L ne interesne skupnosti, ne pa, kot doslej, na sejah zborov Ob-■ j^e skupščine. fl> e9 tega želimo, da si vsi dejavniki v krajevnih skupnostih in občini 10 ih i n° vključijo v priprave na nove volitve v samoupravne organe SIS (} fl^t- 0 Pripomorejo k čim boljši in uspešnejši izbiri posameznih kandi- F. MODRIJAN Javni potniški promet še šepa O problemih javnega potniškega prometa, predvsem avtobusnega, o avtobusnih postajališčih in o prometni signalizaciji je tekla beseda na razgovoru s predsedniki krajevnih skupnosti, predstavniki delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij, ki ga je sklical predsednik občinske skupščine. V zadnjem času je bilo namreč v občinski skupščini postavljenih kar vsta delegatskih vprašanj, ki so se nanašala na slab javni potniški promet. Ob konicah, to je zjutraj, ko se številni Vrhničani odpravijo v Ljubliano v sfužbo in po drugi uri, ko se vrača domov je v »krpanu« prava gneča, zato so ugotavljali, da je ravno ob tem času na progi Ljubljana--Vrhnika premalo avtobusov. Viator bo moral v konicah zagotoviti več avtobusov, če hočemo, da bo prevoz dostoj-nejši. Zgodi se, da se marsikateri potnik po napornem delovnem dnevu ne more zriniti v avtobus, tako je že poln. Počakati mora naslednjega. Razmišljali so, da bi le veljalo vpeljati progo mestnega prometa do Loga. za kar so si krajani Loga in Dragomerja lani že zelo prizadevali. S tem bi bili avtobusi za Vrhniko izredno razbremenjeni. Zavzeli so se, da je treba kar v najkrajšem času na Vrhniki urediti avtobusno postajališče. Sedanjemu praktično sploh ne moremo reči, da je postajališče, zato so predlagali, da se to vsaj zasilno uredi. Tudi v podaljšanju proge do Elektrona so govorili, vendar kaže. da te zami- Financiranje komunalnega gospodarstva v obdobju 1981—85 Preteklo leto 1980 upravičeno imenujemo leto družbenih sprememb in stabilizacijskih prizadevanj na vseh področjih družbenega življenja. Ta odraz hotenj in prizadevanj je posegel tudi v komunalno gospodarstvo, posebno pa še v področje kreditiranja naložb. Pri pripravi planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—85 je bilo zato obilo težav, ker smo za pogoje kreditiranja izvedeli šele v zadnjem mesecu preteklega leta. Planske aktivnosti so v preteklem letu potekale zelo intenzivno v vseh fazah planiranja, posebno pa v času usklajevanja interesov med krajevnimi skupnostmi inSKIS. V okviru osnutka samoupravnega sporazuma otemeljih plana je SKIS predlagala poleg ostalih virov financiranja tudi dodatni vir iz dohodka OZD za financiranje izgradnje in vzdrževanja komunalnih naprav kolektivne rabe, vendar se zanj v fazi sprejemanja predloga nismo odločili. Dileme, ki so v tej zvezi nastale že jeseni, so izhajale iz tega, da se skoraj polovica delovnih ljudi vozi vsak dan na delo v ljubljanske občine, kateri pa sredstva v te namene združujejo v kraju zaposlitve. Ta neenakopraven položaj delavca na Vrhniki in izven občine je v veliki meri pripomogel, da se o predlaganem viru nismo odločili že jeseni. Med prioritetne naloge srednjeročnega obdobja 1981—85 sodijo zlasti naslednje: oskrba naselij z zdravo pitno vodo, fazna izgradja kanalizacijskega omrežja na Vrhniki in priključitev na centralno čistilno napravo, fazna izgradnja primarnih koiektorjev v Borovnici ter na Logu oziroma v Dragomerju, priprava zemljišč za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo ter industrijski coni na Vrhniki in v Borovnici. V fazi priprav osnutka in predloga plana SKIS Vrhnika pa smo naleteli na nepremostljive težave v zvezi z zagotovitvijo lastnih virov za posamezne naložbe. Za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč (stanovanjska in industrijska gradnja) bomo uporabili naslednje finančne vire: — sredstva investitorjev, ki bodo plačevali vse stroške pridobivanja, priprave in opremljanja zemljišč s komunalnimi napravami individualne in kolektivne rabe sekundarnega pomena, — za pridobivanje in urejanje zemljišč na zalogo bo Samoupravna stanovanjska skupnost združevala 20% sredstev tako, da se bodo za združena sredstva znižali stroški komunalne ureditve v ceni zgrajenega stanovanja v soseskah, — za financiranje manjkajoče komunalne ureditve v že zazidanih območjih bodo občani v celoti zagotavljali sredstva za sekundarne naprave s tem, da se pri tem maksimalno vključijo kreditne možnosti. Za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav individualne rabe primarnega pomena bomo sredstva zagotovili iz naslednjih virov: — cena komunalnih storitev, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo (obratovanje, vzdrževanje, amortizacijo in odplačila anuitet) ter del sredstev za razširjeno reprodukajo (nove naložbe), — enkratni prispevek za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, — prispevek ob ceni kanalščine za izgradnjo centralne čistilne naprave na osnovi ekvivalenta onesnaženja uporabnikov. Za financiranje, vzdrževanja in izgradnje komunalnih naprav kolektivne rabe primarnega pomena bomo uporabili naslednje vire: — sredstva od prodanega goriva in cestnih taks, — sredstva proračuna za odplačila anuitet 1976—1980, — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, — sredstva območne vodne skupnosti OVS Ljubljanica—Sava, — sredstva občanov in OZD. Za financiranje programa individualnih in kolektivnih komunalnih naprav bomo poleg naštetih virov uporabili še zlasti naslednje: — sredstva območne vodne skupnosti OVS Ljubljanica-Sava (novi vodni vir CČN, vzdrževanje in regulacija vodotokov) — kreditna sredstva LB — Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana — del prispevka iz dohodka OZD (osnova BOD) 1 % za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne rabe. Za realizacijo predlaganega programa na področju izgradnje in vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav nam tako primanjkuje 36.231.000,00 din sredstev iz lastnih virov."S temi sredstvi bi lahko omogočili izgradnjo povezovalnih koiektorjev s prečrpališči na Vrhniki (»V« kanal, »f« kanal II. faza, »S« kanal — povezava, »B«, »C« kanal — povezava), izgradnjo povezovalnega kolektorja v Borovnici I. del in dokončanje izgradnje povezovalnega kolektorja LOG — Dragomer. Ker je obcestna kanalizacijska mreža (meteorne vode) sestavni del cestnega telesa inje zato kolektivna komunalna naprava, menimo, da jo mora v enaki meri sofinancirati tudi cestno gospodarstvo. Intertziteta izgradnje in modernizacije cest v preteklem obdobju nam je povzročila, da smo v veliki meri zavestno zanemarili vzdrževanje cest, prometno signalizacijo, postajališča itd. Spoznano dejstvo, da komunalna urejenost okolice ne zadovoljuje samo • občanov kot posameznikov, temveč je tudi predpogoj za varen prihod na delovno mesto, je vodilo k temu, da bo potrebno v te namene tudi na Vrhniki združevati sredstva Cestne takse in sredstva od prodanega goriva pa še zdaleč ne zadoščajo za normalno vzdrževanje cest in opravljanje zadovoljive zimske službe. Vsi navedeni razlogi so nazadnje vodili k temu, da so izvršilni odbor in Temeljne interesne enote in skupščina SKIS Vrhnika predlagati vodstvu občine in družbenopolitičnimorganizacijam potrebo po uvedbi omenjenega prispevka iz dohodka. Ker je omenjeni vir tudi osnova, da lahko ljubljanskemu združenemu delu ponudimo poseben samoupravni sporazum o združevanju sredstev v višini 0,55% za delavce, zaposlene v teh občinah, mislimo, da je uvedba dela prispevka iz dohodka OZD v naši občini zelo potrebna. Ocenjujemo, da bomo v obdobju 1981—85 iz predlaganega vira zbrali 36.231.000,00 din (»%), in sicer: 16.717.000,00 din (0,46%), za izgradnjo komunalnih naprav kolektivne rabe (kanalizacija za odvod meteornih voda) in 19.454.000,00 din (0,56%) za vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne rabe. Pri tem moramo poudariti, da so se v nekaterih občinah kljub gospodarski situaciji dogovorili za precej široke in raznovrstne programe iz navedenega finančnega vira. Poleg tega je izgradnja povezovalnih koiektorjev s prečrpališči neobhodno potrebna za normalno funkcioniranje centralne čistilne naprave v tem srednjeročnem obdobju. f. MODRIJAN sli, ki je sicer stara že precej časa, letos kot kaže še ne bo možno realizirati. Vendar je v okviru zazidalnega načrta predvideno postajališče tudi ob začetku Butanjeve ulice, torej še nekoliko naprej od Elektrona. Ravno tako prihajajo pobude za podaljšanje proge avtobusnega prometa do Verda, vendar so težave zaradi lokacije, kjer bi bilo lahko primemo postajališče. Kot kaže, je težko izvedljiva tudi kakršna koli drugačna možnost voznega reda na progi Smrečje--Breg. Delavci iz Smrečja—Podlipa morajo že pred peto na avtobus in so že pred po| šesto uro zjutraj na Vrhniki, kjer delajo. Topa zato. ker mora isti avtobus prepeljati ob šesti uri na Vrhniko že delavce iz Borovnice. Zato se zavzemajo za delitev sedanje proge Smrečje—Breg na Smrečje--Vrhnika in Vrhnika—Breg ali na iskanje kakšne druge ugodnješe rešitve. V Fenolitu in Liku so morali problem prevoza za delavce ob delovnih sobotah rešiti tako. da pri Viatorju tedaj posebej naročajo avtobus. Vendar ugotavljajo, da to ni ravno najboljša rešitev, čeprav je za enkrat še kar zadovoljiva. Razmišljali so tudi o tem, da bi z dobrim dogovorom med našimi delovnimi organizacijami, ki imajo lastne prevoze za svoje delavce, lahko zapolnili vrzel pri povezavah med krajevnimi skupnostmi z njihovimi prevoznimi sredstvi. Predstavniki krajevnih skupnosti so opozorili tudi na nekatera še nerešena-vprašanja okrog cestne prometne signalizacije, ki je pomembna za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Kje smo z gradnjo zaklonišč Obveznost gradnje zaklonišč določa Zakon o ljudski obrambi, ki je bil sprejet v letu 1976. Eno leto kasneje smo na Vrhniki sprejeli Odlok o zakloniščih, s katerim smo predpisali, kako bomo urejali to problematiko. Povedati velja, da je gradnja zaklonišč obvezna za vse investitorje pri novogradnjah pa tudi pri adaptacijah stanovanjskih in drugih zgradb, če se nahajajo na območju, ki je ocenjeno kot ogroženo. Gradnje so investitorji lahko oproščeni le v primeru, ko zaradi talne vode, slabe trdnosti tal in nekaterih drugih ovir gradnja zaklonišča ni mogoča. V tem primeru je graditelj dolžan plačati 3 % prispevka za gradnjo javnih zaklonišč. Lastniki zgradb, ki so do leta 1977 že pridobili gradbeno dokumentacijo, nimajo obveze gradnje zaklonišča, pač pa plačujejo prispevek v višini 0,06 % od vrednosti zgradbe. Prispevek za javna zaklonišča plačujejo tudi najemniki stanovanj v višini 3 % od mesečne najemnine. Da bomo lahko odgovorili na vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu, moramo sedaj, kot vsak dober gospodar pogledati, koliko denarja se nam je nabralo v mošnjičku in kaj lahko s tem denarjem napravimo, preden nam ga bo razvrednotila inflacija. Da ne bo pomote, moram povedati, da mošnjiček, v katerem se zbirajo sredstva za gradnjo javnih zaklonišč, ni vreča denarja, ki bi ga avtor tega sestavka ali pa kdorkoli drug ob polni luni , prešteval na skrivnostnem kraju in razmišljal, kje si bo gradil gradove v oblakih. Mošnjiček se uradno imenuje Sklad za gradnjo zaklonišč, z njim pa razpolaga Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Od ustanovitve sklada pa do leta 1980 se je v njem nabralo 2,605.011 din, v letu 1980 pa še dodatnih 2,709.597 din, skupaj je to 5,314.608 din. V štirih letih se je torej nabralo 531 starih milijonov. Vsota ni bajno visoka, kot bi si nepoučeni predstavljal. Poglejmo zato, koliko vsak od nas prispeva za izgradnjo zaklonišč. Lastniki zgradb, ki so dolžni plačati prispevek po stopnji 0,06% od vrednosti zgradbe, teh je v občini 2550, prispevajo letno 293 dinarjev. Najemniki stanovanjskih prostorov prispevajo letno 330 dinarjev. Številke se nanašajo na eno zgradbo oz. stanovanje in so povprečna vrednost za občino. V letu 1980 je sklad za gradnjo zaklonišč, skupaj s tremi investitorji podpisal samoupravni sporazum o gradnji zaklonišča na Klisu. Zemeljska dela so se začeta še istega leta, gradbena dela pa so sedaj opravljena približno do polovice. Stroški, ki jih je sklad prevzel kot soinvestitor, znašajo 4,940.843 din ali 35.000 din, če preračunamo na vrednost enega zaklonilnega mesta. Vsak, ki pozna poštevanko, in ga taka primerjava, ali pa odgovor na naslovno vprašanje zanima, bo lahko izračunal, v kolikšnem času si stanovalci ene zgradbe oziroma enega stano- Na Klisu so gradbena dela za zaklonišče opravljena približno do polovice. vanja, zagotovijo eno zaklonilno mesto v javnem zaklonišču, ki je »vredno« 3,5 starega milijona. No, če nimate ravno svinčnika v roki. bomo to opravili mi: prvi si ga zagotovijo v stopetdesetih, drugi pa v nekaj več kot stotih letih! Seveda bi lahko kdo sklepal, da za časa svojega življenja sploh ne bo deležen javnega zaklonišča in se bo odločil za gradnjo lastnega zaklonišča. Takoj ko bo začel z gradnjo, ali pa že prej, pa bo ugotovil, da je tako zgrajeno zaklonilno mesto 2 do 3-krat dražje, kot v javnem zaklonišču. Sicer pa, po podatkih inšpekcijskih služb, se v občini, tudi tisti, ki imajo obvezo graditi zaklonišče, kaj težko odločijo za gradnjo, tako da bo potrebno z ustreznimi ukrepi poskrbeti, da to obvezo izpolnijo. V februarski številki Našega časopisa je v delegatski prilogi bjavljen nov Osnutek odloka o zakloniščih, ki naj bi uredil za-kloniščno problematiko na Vrhniki. Glavna sprememba glede na odlok, ki je sedaj v veljavi je ta, da gradnja individualnih zaklonišč ne bo več obvezna. Graditelji bodo vplačali v sklad prispevek za gradnjo javnih zaklonišč. Tako bomo lahko zgradili večje število javnih zaklonišč tam, kjer je ogroženost največja. Po prioriteti, ki jo je določil Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, bodo zaklonišča najprej na Vrhniki, V Borovnici, Dragomerju in na Logu. Posebej velja opozoriti na določilo v 28. členu, ki bo omogočilo vsem, ki so bili zavezani za gradnjo individualnih zaklonišč, pa jih niso zgradili, da plačajo prispevek za zaklonišča. Usmeritve so torej jasne: gradnja javnih zaklonišč. Vsi izračuni kažejo, daje taka gradnja najcenejši način, kako zagotoviti zaklonilno mesto. Res je, da je cena zaklonilnega mesta v javnem zaklonišču na Vrhniki nekoliko večja, kot je poprečje v Sloveniji, res pa je tudi, da še nismo izkoristili vseh vsebinskih možnosti, ki obstajajo na tem področju. J. L. Borci ocenili svoje delo Na redni letni občinski konferenci so se 20. aprila sešli člani Zveze združenj borcev NOB in pregledali delo občinskega odbora v zadnjem letu. Sprejeli so poročilo predsednika, blagajnika in nadzorne komisije. V zadnjem letu je Imelo predsedstvo občinskega odbora kar deset sej. Poleg svojih specifičnih vprašanj so redno temeljito obravnavali tudi gradivo za družbenopolitični zbor. Delovne so bile tudi vse komisije. Tako je komisija za socialno zdravstvena vprašanja dala pobudo, da se zdravniku, ki dela v borčevskem dispanzerju, zmanjša norma, število borcev, ki jih mora pregledati, je sedaj preveliko, da bi se zdravnik lahka še bolj posvetil vsakemu posameznemu borcu. Socialnozdravstvena komisija je imela tri seje. Poleg problemov, ki jih je obravnavalo že predsedstvo, je na klimatsko zdravljenje napotila borce, ki so potrebni zdravljenja. Komisija za obujanje tradicij se je sestala zaradi poteka Kiirirčkove pošte in trikrat za izvedbo proslave v Razorski dolini ter odkritja spominskega obeležja na Vranjih pečinah. Kupili so tudi knjige—in jih podelili — v okviru tekmovanja, ki je vsako leto ob Kurirčkovi pošti. Borci so tudHetos obiskovali šolsko mladino v času Kurirčkove pošte ter mladino-vojake pred praznikom OF 27. aprilom, Dnevom vstaje slovenskega naroda, 22. julijem, ter 22. decembrom — dnevom JLA. Odbor za dopolnitev zgodovine Vrhnika in okolica v NOB je poslal vsem borcem fn aktivistom, ki so v času vojne živeli na Vrhniki ali od tu odšli v partizane, vprašalnik, ki naj bi pomagal zbrati še nekatere podatke. Doslej je te vprašalnike vrnilo 140 članov. . Sklical je tudi sestanek z organizatorji SKOJ-a na Vrhniki. Pripravlja tudi monografijo borovniške čete, ki bo objavljena pred obletnico vstaje. Komisija za SLO je imela tri seje. Dve sta bili posvečeni pripravam NNNP 81. Poleg priprave gradiva so člani obravnavali tudi letno poročilo, dopolnitve načrta pripravljenosti in navodilo republiškega predsedstva V živahni razpravi so precej pozornosti namenili domicilnim odborom in ugotavljali, da se ti odbori še premalo vključujejo v njihovo temeljno področje dela. To je negovanje in podružbljanje revolucionarnih tradicij. Borci namreč ugotavljajo, da bo pri podružbljanju revolucionarnih tradicij in pri spomeniškem varstvu potrebno še precej naporov. Predv- imeli letno članarino 60 dinarjev, uporabljale pa jo bodo krajevne organizacije. Glede na novosti organiziranja pa so sprejeli ustrezen statutarni sklep. Konferenco lahko ocenimo za izredno kvalitetno, saj so spregovorili o celovitem delovanju. V uvodnem referatu pa je predsednik Franc Na redni letni konferenci so borci spregovorili o vseh najpomembnejših aktivnostih. Predsednik Franc Fortuna pa je še posebej orisal naš sedanji družbenopolitični položaj. o pripravljenosti na vojne razmere in neposredno vojno nevarnost. Pripravila je tudi politično varnostno oceno. Ko so ocenjevali vključevanje in delo borcev, so ugotovili, da so borci aktivni v vseh svetih in KO pri Občinski konferenci SZDL ter da uspešno delujejo tudi v krajevnih skupnostih. sem borci morajo vplivati na to,da se negovanje tradicij prenese na mlajše rodove, sami pa bodo prevzeli mentorsko vlogo. Aktivnost pa mora postati sestavni del delovanja krajevnih konferenc SZDL. Temeljito so se seznanili z delom pododbora partizanskih kurirjev Notranjske. Sprejeli so sklep, da bodo Vse prebivalce na Zavrhu, ki so jih dobili doma, so segnali na sredo vasi, od tam pa v Borovnico. Z njimi vred so peljali tudi ranjene partizane, za. njimi pa tri zvezane ujetnike, med katerimi je bil tudi nekdanji britanski vojak Cargill Colins, ki so ga spomladi 1941. leta Nemci ujeli nekje v Grčiji, nato pa pepeljali v taborišče v Mariboru, od koder mu je še z dvema tovarišema uspelo pobegniti in priti do Ljubljane. V tej trojici je bil tudi pozneje znani partizanski mitraljezec in komandant JOHN DENVIR-Frenk. Colinsa in Denvirja so nato iz Ljubljane preko Borovnice spravili v partizane v koželjški logor, kamor sta prišla koncem decembra 1941. . Vse Zavrhovce (tudi ženske in otroke) skupaj z ranjenimi in ujetimi partizani so prignali do Kobi-jeve vile pri mostu. Tam so okoli 17. ure vse tri ujetnike postrelili, nato pa Zavrhovce nagnali, da so jih naložili na tovornjak. Na drugi tovornjak so posedli Zavrhovci in trije težko ranjeni partizani in vse skupaj so nato odpeljali v Ljubljano. Zaprli so jih v Šempetrsko kasarno. Ženske in otroke so izpustili čez tri dni, moške pa čez pet dni. O usodi treh ranjenih partizanov se ne ve nič. Tedaj je pri Francljevih, poleg štale, zgorel tudi kozolec in skedenj. Pobili so tudi 16 glav živine, ali pa je zgorela. Takrat je na hribih prvič gorelo. Ko je tista partizanska četa, ki je bila na Poko-jišču zaslišala streljanje na Zavrhu, je takoj pohitela na položaje nad vasjo in jih pravočasno zasedla, kajti Partizani so udarili po njih, tako da so se Italijani umaknili. To pa je omogočilo umik ostanku čete iz Zavrha. Po končani borbi so se partizani umikali proti Padežu, kjer so pobrali svojo opremo in pot nadaljevali proti Otavam. Nekje med potjo so italijanske ujetnike izpustili. V taborišče pod Kožljekom se niso vrnili nikoli več. Aretacija vseh moških na Hribih Zgodaj popoldne, v soboto, 8. februarja 1942 je na hribe prihrumela italijanska vojska v belih zimskih maskirnih oblačilih in na smučkah. Obkolil i so vse tri vasi hkrati. Vse moške so segnali iz hiš, jih zvezali in odgnali v Borovnico ter tam zaprli v Kranjčevo drvarnico in seveda močno zastražili. Največ jeze pa so Italijani tedaj stresli pri Sp. Pa-vličku, saj so ujeti italijanski vojaki povedali in potem tudi pokazali, v kateri hiši so partizane »gostili«. Italijani kajpak niso vedeli, da Pavličkovi tega niso napravili prostovoljno ali iz kakšnih simpatij do partizanov. Zaradi tega so vse domače segnali iz hiše, nato pa so vanjo začeli metati ročne bombe, da bi jo razbili in zažgali, a gorelo ni kaj prida. Moške, zaprte v Kranjčevi drvarnici, so naslednji dan odpeljali v Ljubljano in zaprli v vojaške zapore kasarne na Taboru, tedaj imenovane »belgijska kasarna«. Tam so jih zasliševali in spraše- vali o mestu partizanskega taborišča. Tudi slike nekih pobitih ljudi so kazali in spraševali hribovce, če jih poznajo. Ker Italijani niso ničesar izvedeli, so začeli hribovce spuščati domov. Najprej so šli Zavrhovci, kmalu za njimi pa tudi PokojiŠčarji, nazadnje, 23. februarja pa tudi Padežarji. V zaporu pa so še naprej pridržali Pavličkovega očeta, saj so njega najbolj obtoževali za pomaganje partizanom. Meseca marca pa so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars. Bil je prvi hribovec, interniran v to taborišče. Vse orožje za partizane Že prej smo omenili, da so se po napadu na žel. postajo Verd ob svečnici 1942. leta in po borbah okoli Otav in Sv. Vida, partizani umaknili na Mokre in Travno Goro, tako da na hribih ni bilo več borbenih partizanskih enot. Stari partizani, povečini še iz 1941. leta, doma iz Borovnice in okolice, pa so ostali za delo na terenu. To so bili dobri poznavalci krajev in ljudi. Med .ostalimi so bili: Tone Zalar-Žan, iz Laz pri Borovnici, Tone Gradišnik-Janoš iz Bistre, Tone Cerk-Martin iz Borovnice, pozneje pa tudi Korošec Ivan-Gorjanov iz Laz ter še nekateri drugi. Veliko so zahajali tudi na hribe, saj šotam imeli vedno dobre prijatelje in sodelavce, ki so se posebno izkazali pri zbiranju orožja. Dragarjev Tone, ki je bil na Pokojišču najbolj aktiven sodelavec, je že do spomladi 1942. leta oddal puškomitraljez »ŠOš« in 5 okvirjev za njega, 2 puški in zaboj streliva ter 9 okvirjev za »zbrojev-ko«, zaboj ročnih bomb »kragujevk« in še drugo opremo. Vse to je prevzel Gradiščnik Tone. šta-larjevi iz Padeža so že jeseni 1941.1, dali puškomitraljez »zbrojevka« ter 2 puškomitraljeza »šOS« in 6 pušk ter dosti streliva, bomb, obleke, obutve, odeje in druge opreme. Tudi pozneje v maju mesecu 1942. leta, ko so hribovci odhajali v partizane, so bili vedno dobro oboroženi in opremljeni. To je samo nekaj osnovnih podatkov o prispevku Hribovcev do spomladi 1942. leta, karpa-gotovo še zdaleč ni vse. Na Hiribih je spet zagorelo Od zimskih bojev februarja 1942 leta pa do zgodnje porhladi ni italijanska vojska prihajala na hribe. Potem pa iznenada, v torek, 7. aprila 1942. leta, so v zgodnjih jutranjih urah obkolili vas Padež, štalarjeva dva, Janez in Jože, sta se še pravočasno umaknila v gozd, Toneta pa so ujeli na domačem vrtu ko je skušal pobegniti in se izogniti aretaciji. Najprej so ga krepko pretepli, nato pa odgnali pod Andrejčetov kozolec '"m privezali za lojtmi voz in zastražili *m Tonetu prignali tudi Pavli 3u sicer niso imeli nr ..~«-i,~,,ru a^.aujo, vendar pa so ga prijeli oolj po naključju. Fortuna spregovoril tudi o našem sedanjem družbenopolitičnem trenutku. Poudarili so, da si tudi v bodoče želijo takih srečanj, kakršno je bilo lani, ko so jih predstavniki Izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij informirali o gospodarski in družbenopolitični situaciji v občini. Pred zaključno akcijo NNNP Približujemo se zaključni aktivnosti letošnje akcije W nas ne sme presenetiti, ki se je praktično začela že lani cfr' tobra in novembra. Normalno je bilo, da se je akcija začel' ( tako, kot se mora. Torej pri abecedi, ki je v tem prime'11 obrambni načrt. Prve aktivnosti so bile usmerjene ravi . na dodelavo in usklajevanje obrambnih načrtov v občin) f »Sicer je potrebno za dobro načrtovanje obrambnih P"'.t prav nenehno dopolnjevati in usklajevati načrte, saj so^ načrti v veliki meri odvisni od družbenega dogajanja '"f načrt mora nenehno slediti tem spremembam,« pravi nf. čelnik oddelka za ljudsko obrambo Jože Lacko in kot ka# ocena, smo v teh pripravah uspeli. Nato so se tudi v d*" lovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih lotili dod« lave obrambnih načrtov, ki je sedaj v zaključni fazi. »Obrambno organiziranost smo preverjali s formalnega^ dika, to je obrambne načrte, vendar smo kljub temu lahko redili nekakšen realen presek in na osnovi realnih ocen sr tudi pripravili plan za zaključno akcijo NNNP 1980—81, ki predvidoma v dneh sredi maja. Delovne skupine so bile v krajevnih skupnostih in v okoli štiridesetih organizacijah zi ženega dela in obiskali smo vse, od najmanjših do najve tozdov, ustanov, društev itd. in pri pregledu obrambnih načrtj ugotovili nekatere elemente in tako našli konkretno navodil' kam in kako naj bo usmerjen zaključni del akcije. Torej za&" smo pri osnovah obrambnega organiziranja in bomo v zaklj^m nem delu poskušali to tudi praktično preveriti in doseči še vw je poglobljenost,« ocenjuje dosedanjo aktivnost Jože Lacko m V zaključnem delu akcije bosta preverjeni predvsem osnovni r*'k obrambnih aktivnosti. Gre za koordiniranje vseh aktivnosti med ob^pj in krajevnimi skupnostmi in na drugi strani med krajevno skupnostj<>,|. delovnimi organizacijami. Zaključno aktivnost bodo vodili inusklaje*v komiteji za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. W* pomembnejše pri tem pa je, da se bodo resnično vsi, ki so noS'"Vi izvajalci obrambnih priprav, Čimceloviteje seznanili z načrti, predvs^tij pa spoznali, kakšno vlogo imajo. Zato bo izvedena široka mobilizaCj h na vseh ravneh in posamezne skupine se bodo nato praktično srečai ^ z delom, z akcijo. Torej, gre za preverjanje organiziranosti in uspos^d, Ijenosti za izvajanje vseh ukrepov zaščite v času pred mobilizacij med njo in po njej. Zločin brez primere Ko je okupator vdrl v našo domovino je partija pozvala vse prebivalstvo v boj proti njim. Že takoj leta 1941 so se pojavljale prve partizanske čete, ki so postajale iz dneva v dan številnejše. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je med drugim izdalo tudi ukaz, da je treba porušiti most v Preserju. Za izvedbo akcije so bile potrebne obsežne in zahtevne priprave. Pripraviti je bilo treba municijo. Municijo je bilo treba prenesti s Krima, Kamnika in naprej v Bistro, od tam pa zopet do Kanina, od kjer so jo nato prenesli do mostu. Pomembno vlogo pri tem so poleg vseh, ki so bili že organizirani, odigrali tudi Bistričani. »Sredi novembra 1941 je prejel Tone Vidmar-Luka pismeno obvestilo, naj se naslednjega dne zvečer ob 23. uri oglasi na javki na Vrhniki pod Storževim gričem, da bo prišla iz "Dolomitov četa, ki bo izvedla neko akcijo na borovniškem področju. Z Jožefom Merlakom-Milanom sta počakala borce in jih varno pripeljala mimo Vrhnike, Verda, čez progo Verd—Logatec, mimo Ljubljanskega vrha in naslednji večer preko proge Borovnica—Verd, tako da so prispeli v Bistro okrog sedme ure zvečer. Tam bi četa morala prevzeti razstrelivo, ki pa še ni bilo pripravljeno. Borci so čakali skriti na Galetovem hlevu. Terenski odbor OF Bistra je pod vodstvom Antona Gradišnika-Janoša organiziral večerjo za celo četo. To večerjo so na svojih domovih pripravile in spekle kruh bistriške aktivistke Marija, Karolina in Ivanka Gradišnik, Francka Rihar, Tončka Kržič, Tončka Gantar in Frančiška Merlak. Moški pa so nosili partizanom hrano v vedrih,« piše v članku objavljenem lani v 3. in 4. številki Borca Vera Hutar. Po obisku partizanske čete je med aktivisti v Bistri zaupno krožila vest, da bo izreden napad na preserski most. Glavni organizator za Bistro je bil Anton Gradišnik-Janoš, ki je vedel, da se bo to zgodilo v noči med 4. in 5. decembrom 1941. In to akcijo je v tej noči res izvedla Samotorska četa. Razdeljena je bila v tri skupine in ena skupina je s čolni prepeljala razstrelivo po Ljubljanici do mostu. Enega od čolnov je peljal Franc Krašovec, ki so ga partizani mobilizirali na domu za to akcijo, drugega pa sta peljala brata Lichtemberg. Ponoči sta se namreč brata Marjan in Herbert Lichtemberg vračala pijana domov, partizani so oba povabili, da sta s čolnom prepeljala razstrelivo za razstrelitev mostu. Oba so partizani zadržali do konca akcije, potem pa so ju izpustili. Tako sta opazovala celoten potek akcije, partizanov nista mogla spoznati zaradi goste megle, ki se je tisto noč spustila nad Ljubljanico,« pravi naprej Vera Hutar. Ta akcija je* Italijane razbesnela in hkrati prestrašila. Strahopetci kot so bili niso iskali pravih krivcev. Naslednje dni so začeli z aretacijami moških v bližnjih vaseh. Brata Lichtemberg, ki so ju tisto noč partizani povabili za akcijo, pa sta ovajala, toda nedolžne ljudi. Ljudje ju že od preje niso marali, bila sta pijanca in kriminalca. Bila sta brezvestna in sta se hotela maščevati vaščanom in se prikupitkoku-patorju, zato sta izdajala. Toda mnogo nedolžnih ljudi je bilo nato obsojenih. S »preserskim procesom« je bil nad slovenskim narodom izvršen zločin. Dva brezvestna nemšku-tarja sta iz sovraštva izdala 66 nedolžnih ljudi od teh jih je 16 plačalo z življenjem. Med na smrt obsojenimi in ustreljenimi v Gramozni jami je bil tudi Ciril. Gabrovšek iz Bistre. Njegova žena Marija Gabrov-šek, ki sedaj živi na Vrhniki, se s solzami v očeh spominja tistih težkih dni. Dobro se tudi sp moževih poštenih in naprednih dejanj. Ko obsojen, je — tako kot vedno prej — mislil na9^ družino in ji napisal svoje zadnje pismo. ™ »Draga žena in sinčki k moram še enkrat vse natančno opisati, kak"la mano in da vašo nedolžnost zapuščam, Kak0r> ja bili prijatli in enem drugemu pomagalii^ vedno prav takd, zdaj pa zapuščam svoj #$u mojo skrb do svojega doma. Bodite prijatli-fpr nikar ne zapuščaj, če se prav še enkrat ožen^ pa je moje obleke, pa daj otrokom obleke, *i« bojo nagi. Kolo bicikel prodaj, za vsako cen% kupi si obleko ali čižme, vem, da nimaš kaj o^i Taka podpora je za enega človeka, pa ne ^ osebe. Prešiča ne boš mogla napraviti letoSfc leta prosi za enoleho na suhem pa spravi kf% na suho zemljo, da boš imela kaj za jest. ^ tu name ne smeš več računati, ker sem tako ct>\ in luč mi sveti celo noč, pa zavahtan, kakor da%5 . našpilav. Samo otroci bojo rekli, zakaj so rt™»t ata ubili, otroci bojo nepreskrbljeni. Vprašali ik, kje je moj ata, vsaki človek bo rekel: nedol"ai, moral na drugi svet. Prodajal sem, kar je b$ o kršno reč pa šenkal, zdaj pa me čaka krogla: !pn dan se Vas spomnim in vsaki dan pomalern F ko me čaka nedolžna smrt in bomo čakali K naše življenje. Ko bi jaz vedel takrat, bi j#jfo skočil sam v vodo, kakor pa zdaj čakati na s"1 in, nedolžnem. Misli si, kako mora biti človek b« nimam apetita zajest, ne morem spati in sodf a, razprava nam da tačas boljši hrano, dajo nar" in-piškote, pomaranče, jabolka, čaj dvakrat n3 L pa z nami so tako dobri. Vprašali so me za $ i na, da bi se spovedal, nimam kaj za poveda' > zega, kakor da sem nedolžen. Imam dve Pr" ud nam ne pomaga nič. Pričala si jako dobro i| to tudi dobro, najlepša hvala obema vkup. Melj ^ sanjalo, da je bila maša v Borovnici za nas1 ty diga za sojence, se bo celi svet spominjal fq nedolžne žrtve. Ne spominjam se kaj takega, mora človeka sodit nedolžnega in zdaj končat. Vse prav lepo pozdravim, bodite skrbni i" % družine ne zapuščaj. Rajši malo potrpi in ne kjr samomora zaradi mene, ker sem tako nesf Prav lepo te prosim, bodi korajžna in skrbna žena, adijo Zdravko, adijo Janez, adijo cel° ku zlata družina. Meni se stekaljo zadnje ure žal" i^ neusmiljene. Vas po# Ciril Gabrovšek, sob3 tej, 17. marca 1942 je poročal Slovenski por< lec: »Slovensko zemljo je namočila kri 16 5'. cev, ki so jih rimski fašistični in imperialist$ niki postrelili v smislu zamišljenega jurisj™ umora. Padli so: Gabrovšek Ciril, Godec p Babšek Franc, Žigman Ivan, Ogrin Vincen^ nja Franc, Krašovec Jakob, Miklavič Anton žin Martin, Vrhovec Franc, Rihar Mihael, D' Anton, Rihar Franc, Palčič Alojz, Ogrin K1 Debevec Ivan. Slovenski mučeniki, vaša kri ni tekla Novo moč daje slovenski partizanski pesti črpamo nove sile mi, pravični pokončeval' imperialističnih zatiralcev in njihovih domač močnikov.« Med padlimi je bilo 12 Bistričanov. Nil 1981 naš časopis 7 v Pogovoru s Francem Pasetto, ^"cotom Merlakom, Avgustom Nr°bl|em jn Janezom Petričem o* J"0 poskušali obuditi spomine m 'začetke vstaje in revolucionar-&*> *** gibanja v Verdu in Bistri. Vsi /pO _ "rje so tesno povezani z začetki ini «aje v teh krajih. Zanimivi so nji-PrL0y' spomini predvsem na tiste otljogodke, ki so se jim najbolj vtl-i (Ni v spomin. fl8'^ značilno za Verjane in Bistričane al8 ^loh za vse tiste, ki so se uprli d«' d* trole Italijanov. Mislim, da je eden od pomembnih dejavnikov, da se je v Bistri kaj kmalu razvilo to gibanje, ravno Tone Gradišnik-Janoš, že predvojni komunist, ki je okrog sebe zbral skupino naprednih fantov. Tudi fantje z Verda smo se jim priključevali in smo bili kar precej z njimi. Ravno Janoš je bil tudi med tistimi, ki so po kapitulaciji začeli zbirati orožje in ga prinašali v skrivališče na Gale-tovi štali. Vsak kotiček v tej štali je zelo dobro poznal, saj je pri Galetu ne. Tone Vidmar-Luka je tistega večera nekajkrat ustrelil s puško. Italijani so slišali strele in kmalu pretaknili vso vas. Toda Luka jih je prelisičil. Ko so ga iskali in so že stopili v hišo, je pred vhodna vrata vrgel bombo in jim ušel. Naslednji dan je prišel k partizanom. France Pasetta se spominja, kako je tedaj povsem po Lukovo, ko so ga vprašali, zakaj je prišel, odgovoril: »Sinoči sem v Verdu zabil nekaj šusov, pa so me začeli preganjati in sedaj sem tukaj.« Franc Pasetta Vrhnlčanl, predvsem France Popit, so bili že pred vojno tesno povezani s SKOJ organizacijo v Ljubljani. Maja 1941. leta pa je organiziral skupen skojevski izlet Vrhničanov in Ljubljančanov v Pekel pri Borovnici. Z Vrhnike so se ga udeležili: Andrej Verbič, Franc Pasetta, Turk Janez, Turk Jože In France Popit. Na fotografiji — Vrhni-čani: 1. z leve je Turk Janez, 6. z leve, ki sedi na skali in drži na palici rdeč pulover kot zastavo, je Franc Pasetta, zadnji na desni s klobukom je Verbič Andrej. Izlet pa je fotografiral France Popit. l6'arci atorju je, da so bili pretežno pro I Bili so delavci, proletarci z či/j Jilo nobenega, ki bi imel tako !£°' da bi lanko brezskrbno živel. NJrfe S° S' Žel6li nekoliko b0'iše živ" ^jh^I6.« se spominja Avgust Kobi. s^ife 62 Pe'rič pa se še dobro spomi- gcijjj 0,voritve zadružne žage na Ljub- ,čaOskern vrhu. »Kmetje so to žago s^k» leta 1936 in se tak0 p0" |C''°» r 20Perstaviti izkoriščanju ka- jta |St0v' Ravno ,a 2a9a ie Pred" 0 v'iala borbo proti kapitalizmu in 1(. n° Franc Fortuna je bil eden od ti-? Atletov ustanoviteljev te žage, ki , nairx>lj poudarjal boj proti kapitali-U' Že takrat je govoril, da ne samo ^a9o, ampak da bodo tudi fabriko ^l^larno) delavci imeli enkrat v bCf1' To 'e ,eda' v ftašin ušesin ^sC?^ cudno zvenelo. Nismo si 13 ffi tega predstavljati. Spomnim r se dobro, ko mi je na otvoritvi ''8e neki kmet iz Cerknice dejal: — ikola Vse v redu, da bo žaga, samo <0fi-~ k? ^ ')''a na komunistični podlagi. 1 d8 i? pa, — sem mu odgovoril, — dfliiiu9 n' us,anov|iena na nobeni ko-. (J^'stični osnovi. — Onpajeodgo- nišla ~~ Ja' 'a' i6' ~~ Hocem reči to, ijdjj8 nam takrat še sanjalo ni, kaj v Bfl'iiri komunr2em pomeni. Hoteli i fljL0 namreč le tisto, kar smo si s ^ delom zaslužili.« qsX fužine. Imeli smo le trdo prole-kr" življenje. Kar nekako bolj zase ^oi?-88 dr2a''- Fantie nismo preveč jDil| 'fj.rie na Vrhniko niti v Borovnico ja" o t"0 se 00 sobotah zvečer zbrali v rT1oi(?ilni v Bistri. Skoraj vsako soboto ,|| t nj'2 nami tudi nek novinar z Vrh-)lž(a|(s'n skuPai smo »predebatirali«, lil" o 'e 2unanieP0|i'icna situacija. ^hlT?1' P'acami. med njimi skorajda Bistri so bile večinoma delav- l jO' \|. 50 bile nekatere države že okup nam je ravno ta novinar razla-i k*, Mednarodni položaj. Slutili smo, Si ;0Se bo tudi pri nas nekaj zgodilo. srf ^ smo prvič zagledali Italijane, 3^et^e'6 2ares spoznali, da se nam ^°rovnice. Okupacijska oblast 3riJ ^i^a'a preganjati vse napredne Iflj m 'n'an*ie ~~ med njimi tudi moja ifli is9 ~~ so spoznali, da se bo treba 5'' *ts° staviti proti okupatorju. Ne-ri rried njimi so se morali že kaj 13 kjer so bili varnejši,« se tistih 3|5J(JUzateči v oddaljenejše kraje, v E pređ vojno in začetka vstaje v Bi-nja France Merlak. vzroki, da je bilo že takoj Bistri tako razvito revolu-S<1 iSrno gibanje? Franc Pasetta ra-a. ^ 'la: »Zdi se mi, da se je v Bistri že 941 tako zelo razvil odpor proti Miaft>a,0riu predvsem zaradi geo- Pthl UV°J' „sPominj; nit19 80 V2 j let 0 0 df^ega-položaja te vasi. Leži na-med dvema središčema, med in Borovnico, kjer je bilo 0 delovati zaradi poostrene kon- t« Ml delal. S Francetom Popitom sta ugotovila, da bi bilo ravno to skrivališče najprimernejše, da bi tudi orožje in municijo, ki so ga nabrali na Vrhniki in v Verdu, skrili tja. Vrhnika je bila preveč zastražena, da bi lahko to orožje spravili v varen in primeren kraj. Tam pa je le bilo malo lažje. Spominjam se, kako smo štirje fantje z Verda vozili na kolesih cele zaboje municije. Seveda, dali smo jih v vreče in tako brez vsakih težav prišli mimo italijanskih straž. Najbolj pa se mi je vtisnil v spomin dogodek pod žago v Bistri. Še danes je pred mano slika, živa slika, kako se ljudje pripravljajo na upor. Vso municijo in orožje, ki je bilo v vrečah in.zabojih skrito po Galetovi štali, smo znesli na kup. Vse smo dobro podmazali in nato sortirali. Še prej pa smo orožje preizkusili in ga očistili. Da se ni preveč slišalo streljanja, smo cevi porinili kar v žaganje, da je zadušilo pok.« Kako in zakaj pa so začeli odhajati v partizane? »Živo imam pred očmi, kako smo se 22. junija zvečer, ko je bila napadena Sovjetska zveza, spontano sešli na Drči. Naslednji dan pa so me Italijani doma že iskali, vendar sem se jim izognil in s kolesom pobegnil v Borovnico. Popit pa je še isti večer odšel v Ljubljano po stališča za naše nadaljnje ravnanje. Torej vsi, ki so pričakovali, da jih bodo aretirali, so se pač morali nekam umakniti. Kam drugam kot v partizane? Tisti, ki so se pa počutili še dokaj varne, so še vedno ostajali doma in delali na terenu. Tudi Andrej Verbič je bil prisiljen oditi v partizane, ko je zvedel, da je na spisku za aretacijo. Pri tem pa je zanimivo, da so nas izdajali domači ljudje. Kako neki bi lahko Italijani vedeli, kdo je že pred vojno delal v naprednem delavskem gibanju in kdo jim je nevaren,« zaključuje Franc Pasetta. France Merlak pa se spominja, kako je bilo takrat, ko so Italijani ujeli Pasetto, ki so ga pozneje sicer izpustili zaradi pomanjkanja dokazov. »Ljudje v Bistri so bili kar malo poparjeni. Našel se je tudi nekdo, ki je mislil povsem drugače in med ljudmi začel govoriti, da ga bodo ustrelili, češ, kaj pa hočejo drugega storiti z njimi, najbolje, da komunista ustrele. Celo govoril je, da jih imajo še nekaj za poloviti, potem bo pa že mir. Bi-stričani so mislili pa povsem drugače, sočustvovali so z njim. Izredno se mi je vtisnilo v spomin tudi prvo srečanje s partizani. Samo-torska četa je prišla v Bistro, da prenese municijo in razstrelivo za miniranje preserskega mostu. Ustavili so se pod našim kozolcem. Tedaj je praktično cela Bistra poskrbela, da so dobili večerjo.« Dogodek, ki je izredno odmeval v Verdu, je bil Lukov odhod v partiza- I Kronologija dogodkov leta 1941 Hlev v Bistri, kjer Je bil bunker In kjer Je bilo skiito orožje. SEPTEMBRA 1939 — je bila v Borovnici formirana celica KPS, v katero je ob formiranju vključen tudi TONE GRADIŠNIK-JANOŠ iz Bistre; MAJ 1941 — Izlet vrhniških in ljubljanskih skojevcev v Peklu pri Borovnici; Iz Verda so bili TURK JANEZ in JOŽE in PASETTA FRANC iz Mirk. (Poleg njih še Popit Franc in Verbič Andrej z Vrhnike.) MAJ—JUNIJ 1941 — Navedeni in drugi mladinci z Verda in Mirk pod vodstvom Popita zbirajo orožje največ po obrambeni liniji (Rupnikovi) med Vrhniko in Logatcem, po kraških jamah in luknjah v okolici Verda in Mirk in na Vrhniki; najprej je zbrano orožje in municija skrita v Retovju, sredi junija pa preneseno v Bistro. V istem pasu pod vodstvom ANTONA GRADIŠNIKA Bistriški fantje zbirajo orožje v Bistri, Borovnici in na Ljubljanskem vrhu. Orožje je preneseno v Bistro. ' JUNIJA 1941 —Sredi junija, ko je glavna kampanja zbiranja orožja šla h koncu, je vse orožje, ki je zbrano na območju Verda, Vrhnike, Bistre in Dola, skoncentrirano na podstrečju Galetovih hlevov v senu. Kmalu za tem je pod Galetovo žago v Bistri organiziran pravi vojaški pregled orožja. Tu so se zbrali Popit Franc, Tone Gradišnik, Pasetta Franc, Avgust Merlak, Franc Rihar, Avgust Tomažin, Ciril Gabrovšek, Franc Babšek ter Vinko Kržič, Janez Turk in Vidmar Anton-Mačkov iz Verda. Orožje in municija je s senika odneseno pod žago. Bilo je precej pušk. nekoliko puško-mitraljezov, en težki mitraljez, nekaj pištol, na desetine zabojev municije, nekaj zabojev bomb, vse do eksploziva, električnih vžigalnikov za miniranje in drugega vojaškega materiala. Sumljivo orožje je preizkušeno s strelom v žaganje. Težki mitraljez pa je Avgust Merla'h postavil v dolinico ob mostu čez rečico Bistro in dal par kratkih rafalov. Orožje je očiščeno, podmazano in zapakirano, municija in bombe sortirane in zložene po zabojih in na koncu vse vrnjeno na senike Galetovih štal. 23. JUNIJA 1941 — Dan po napadu Nemčije na Sovjetsko Zvezo (22. 6. 1941) Italijani poskušajo aretirati poleg Popit Franca iz Vrhnike tudi PASETTA FRANCA in izvršijo pri njem doma na Mirkah št. 12 hišno preizka-vo. Imenovani se je umaknil v ilegalo. Da bi pobegnili pred eventualno aretacijo, drugi dan mladinska skupina iz Mirk-Verda — Pasetta Franc, Tone Vidmar-Mačkov, Turk Jože in Janez odidejo v ilegalo, »v partizane« v Žlebe pod Ljubljanski vrh, kjer si postavijo šotor. Oboroženi so. Po kontaktu s Popitom, po nekaj dneh, se skupina vrne domov, razen Pasette, ki je odšel v ilegalo v Borovnico in na Kre-menco pri Igu. Za ostale namreč še ni bilo nevarno, da jih aretirajo. DRUGA POLOVICA JUNIJA — Štrajk v kamnolomu na postaji Verd. Tu se je pripravljal gramoz in kamen za obnovo Štampetovega in Dolskega mostu. Te dni je bila zamenjava dinarjev za lire, in to tako, da je vrednost mezd delavcev padla za celo tretjino. Pod vplivom borovniških članov partije in SKOJ-evcev iz Verda je po štrajku na-viaduktu v Borovnici in na Španovem mostu nad Dolom organiziran štrajk v kamnolomu na postaji Verd, ki je trajal dva, po nekih podatkih tri dni. Štrajk se ni končal, dokler Italijani niso delno sprejeli pogoje stavkajočih. O štrajku je pisal tudi »Slovenski poročevalec«. 8. ALI PA 9. JULIJA 1941 — V Ljubljani se na javki pri Kovaču na Karlov-ški cesti, tedaj poznani javki ilegalcev, sestaneta Popit in Pasetta, kateri sprejme navodila, da se na območju Vrhnike in Borovnice začne s formiranjem partizanske enote. Pasetta se po teh navodilih oglasi pri Gradišnik Tonetu in Avgustu Merlaku v Bistri, od koder dobi stik z ostalimi, ki so tedaj že bili pripravljeni, da gredo v partizane. (Verbič Andrej z Vrhnike, Turk Janez z Verda, Turk Jože z Verda, Vidmar Anton-Mačkov z Verda, Mlinar Ciril z Verda). 10. ALI PA 11. JULIJ 1941 — V Bistri pri Merlaku se najdeta PASETTA FRANC-MAKS in VERBIČ ANDREJ, oborožena s puškomitraljezom »Šoš«. Imata eno puško, dve pištoli, 10 okvirjev za puškomitraljez in nosita zaboj municije bivše jugoslovanske vojske, odideta čez železnico nad Bistro in postavita prvo začasno partizansko taborišče na obronku Lipovca. 13. JULIJA 1941 — Na dogovorjeni javki »pri Češnjici« se priključijo še TURK JANEZ iz Verda, TURK JOŽE iz Verda in TONE VIDMAR-MAČKOV iz Verda. 11 —13. JULIJA 1941 — Prve aretacije na Vrhniki in Verdu. Povezano z prihodom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Graziollia na Vrhniko, 13. julija 1941, okupator prve aretacije. V Verdu so iskali TURK JANEZA, MLINAR CIRILA in TONETA VIDMARJA-MAČKOVEGA in še nekatere. Ti trije so delali(v kamnolomu Verd, pa jih je Turk Ivana pravočasno obvestila, da jih iščejo karabinjerji. Pobegnili so iz kamnoloma in se drugi dan javili na javki in priključili pratizanom. Zveza z MLINARJEM CIRILOM ni dobro funkcionirala, pa je odšel v ilegalo k Zalarjevim na Goro na Bloški planoti in se povezal s Šolsko četo v Zali. JULIJ — OKTOBER 1941 — Bistra, posebno Merlakova hiša, postane glavna javka in baza za zvezo z nastajajočo borovniško četo, ki se je po nekaj dnevih iz Lipovca preselila in postavila taborišče na Malem Jese-novcu. Zveze so bile tudi pri Turkovih in Opeka Mariji v Verdu, a posamezni kontakti pa še pri drugih hišah, in posameznikih. AVGUST 1941 — Na Dolu osnovana partijska celica, ki jo je vodil Gradišnik Tone-Janoš, pozneje so vključeni še Avgust Merlah in Franc Rihar iz Bistre. 11. AVGUSTA 1941 -- TONE VIDMAR-LUKA, v središču Verda, pred gostilno »Pri Franceljnu« demonstrativno strelja z puško. Potem pa je vrgel še dve bombi, ko so Italijani začeli preplah. Priključil se je partizanom na Malem Jesenovcu. 18. AVGUSTA 1941 — Prva partizanska akcija na območju Verda. Pri železniški postaji Verd so borci borovniške čete posekali telefonske in telegrafske zveze na železnici. 22. AVGUSTA 1941 — V partizansko taborišče na Malem Jesenovcu pride prva skupina iz Ljubljane, med njimi je poslan za komandirja čete BRAČIČ MIRKO; komisarje bil TONE ZALAR-ŽAN iz Borovnice. Četa je tedaj imela 10 borcev, med njimi 4 Verjani,: TONE VIDMAR-LUKA, PASETTA FRANC-MAK, TONE VIDMAR-MAČKOV in TURK JANEZ-PAVLE. 31. AVGUST — 1. SEPTEMBER 1941 — V tej noči je bila prva oboro"-žena praksa med partizani in okupatorjem na območju Verda. TONE VIDMAR-LUKA je ponoči pri prehodu čez železniško progo nad Podgoro odnosno Bistro naletel na italijansko patruljo, oddal na njih nekaj strelov iz svoje mavzerice in vrgel tri bombe. Patrulja je panično pobegnila proti postaji Verd. Pri poročilu o tem napadu je komandant italijanskega korpusa general Robotti zapisal: »Lepo se nam obeta«! Par ur za njim pa je na istem mestu poskušal prečkati železniško progo partizan PASETTA FRANC-MAKS, ki se je vračal s sestanka v Bistri in upadel v okupatorsko zasedo, kjer so ga ujeli. 1 .—2. SEPTEMBRA 1941 — Partizani Borovniške čete se z Malega Je-senovca selijo v bližino Kožljeka, kjer si postavijo novo taborišče. POLETI 1941 — V Verdu nastajajo prve organizacije OF. Že od nastanka Osvobodilne Fronte ima Furlan Franc z Verda stike z Alešem Stanovnikom iz Ljubljane, ki je bil pri ustanavljanju Protifašistične, nekaj pozneje Osvobodilne Fronte 27. aprila 1941. Zadružno gibanje, Žaga na Verdu, postanejo del OF gibanja. V Verdu se začne širše zbirati hrana za partizane. PRVE DNI SEPTEMBRA 1941 — Borovniška četa ojačena z 8 borci iz Mokrške čete in v sodelovanju z OF organizacijo na žel.eznici poskuša nad Verdom ustaviti vlak in ga s pospeškom pognati čez Borovniški vijadukt z namenom, da ga poruši. Ker je bil zaustavljen napačni vlak, akcija ni uspela. PRVE DNI OKTOBRA 1941 — Prva hajka Italijanov na Ljubljanski vrh. Kakih 8—10 kamionov vojakov in karabinerjev pride do »Češnjice«, pretresajo območje ob »vojaški cesti« in se vrnejo brez rezultata. OKTOBER 1941 — Nastanek OF organizacije v Bistri. Za območje Bi-stra-Dol-Laze osnovna skojevska organizacija. Iz Bistre vključena Gradišnik Tonča-Tota. 29. OKTOBRA 1941 — Na Osredku pri Sv. Vidu — sedaj Žilice — v borbi Borovniške čete z mnogo močnejšimi okupatorskimi silami je padel prvi partizan iz Verda VIDMAR (Antona) ANTON, po domače MAČKOV iz Verda št. 78, rojen 24. 7. 1920, delavec, pred vojno aktivist v Esperant-skem društvu Vrhnika, v naprednih sindikatih in v Društvu kmečkih fantov in deklet, bil partizan od 13. julija 1941. 1. NOVEMBRA 1941 — Na Galetove senike v Bistri pride skupina partizanov Borovniške čete, ki se je zaradi težke zime začasno vrnila v dolino. S pomočjo Gradišnik Toneta-Janoša, Merlak Avgusta in Toneta. VID-MARJA-LUKE, ki je skupino vodil, napravijo globoko v senu bunker. Tu so se zadrževali do 5. decembra 1941, ko so po akciji na preserski most odšli ponovno na Kožljek v obnovljeno partizansko enoto. (OKROG) 20. NOVEMBRA 1941 — TONE VIDMAR-LUKA in MERLAK JOŽE-MILAN kontaktirata za Storževim gričem nad Vrhniko s Samotarsko četo in jo preko Ljubljanskega vrha pripeljeta v Bistro, kjer se je ta večer zadrževala na Galetovih hlevih. Četa je prispela, da bi izvršila akcijo na preserski most, ali razstrelivo še ni bilo zbrano. Odbor OF v Bistri organizira večerjo za vso četo, ki so jo pripravljale bistriške aktivistke: Marija, Karolina in Ivanka Gradišnik, Francka Rihar, Tončka Kržič, Tončka Gantar, Frančiška Merlak in druge. Četa se je vrnila v Dolomite; 20—30. NOVEMBER 1941 — Partizani borovniške čete in bistriški aktivisti po nalogu Popita organizirajo prenos eksploziva za rušenje preser-skega mostu. Tone Vidmar-Luka, Polde Gradišnik, Franc Rihar, Miha Rihar, Jože Merlak, Avgust Merlak, Vinko Kržič in Tone Gradišnik-Janoš, prenašajo eksploziv iz Krimskih gozdov in ga del skrijejo na »Jurjevem« kozolcu, drugi del pa je prenesen v Bistro, kjer so ga minerski strokovnjaki iz Ljubljane prepakirali. Pri prenosu so pomagali tudi aktivisti iz »Faškari-je«. Ko je bil eksploziv pripravljen, je to javljeno Samotorski četi. KONEC NOVEMBRA 1941 — Okupator preizkuje Galetove senike v Bistri. Prišli so z dolgimi železnimi palicami in policijskimi psi in prebadali seno, vendar pa. je partizanska skupina in orožje bilo tako globoko in dobro zadelano, da jih niti psi niso izvohali. 30. NOVEMBER 1941 — Nedelja —okupator je aretiral 8—10 moških v Bistri na podlagi anonimne ovadbe, ki je bila poslana iz Bistre karabiner-jem v Borovnico. Na karabinjerski postaji so fantom zagrozili, da jih bodo takoj pozaprli, če bi se kaj pripetilo in naj pazijo, kaj počnejo. Po opozorilu so jih spustili. Isti dan TONE GRADIŠNIK-JANOŠ, FRANC BABŠEK, AVGUST MERLAK in še nekateri bistriški fantje prenesejo večino orožja in municije iz Galetovih senikov v Tomaževo brezno, da bi bilo na varnem. 4. —5. DECEMBRA 1941 — Samotorska četa, kateri so se priključile skupine iz Ljubljane in skupina borcev borovniške čete, ki se je nahajala v Bistri, porušijo železniški most čez Ljubljanico pri Preserju. 5. —10. DECEMBRA 1941 — Borci borovniške čete in novi borci iz Bistre odidejo nazaj v partizane na Kožljek in se priključijo nastajajoči Kožle-ški četi: TONE VEDMAR-LUKA, TURK JANEZ-PAVLE iz Verda, MERLAK JOŽE, MERLAK AVGUST, PIVK FRANC in GRADIŠNIK TONE-JANOŠ iz Bistre, CIRIL MLINAR-JOŽE z Verda pa se jim priključi iz Gore. 5. DECEMBER 1941 — Začetek masovnih aretacij, ki jih je okupator izvršil na območju Bistre, Borovnice, delno Verda; masovne aretacije so se obnovile 8. decembra in še 11. januarja 1942. Okupator je v tem času aretiral 89 ljudi, od tega jih je kasneje 18 spustil, dva pa sta pobegnila. Iz Bistre in z Verda je bilo aretiranih 20 ljudi. 14. DECEMBRA 1941 — V Verdu je likvidiran izdajalec V-EHAR PAVLE in njegova žena MARIJA (po domače Kozlov), ki je izdajal okupatorju aktiviste in sodelavce OF. 15. DECEMBRA 1941 — Izvršeno več aretacij v Verdu in Mirkah. 22. DECEMBRA 1941 —Okupatorski vojaki sov v Verdu na domu iskali PLEŠKO JANEZA, (ki ga je Vehar izdal, da dela za OF). Hotel je karabi-njerjem pobegniti, ali so ga opazili in ustrelili. Nato so ga prebodli še z bajonetom. 25. DECEMBRA 1941 — V Bistri je okupator na osnovi izdaje obkolil Galetovo kovačijo, nad katero je stanovala Gradišnik Ivanka, h kateri sta ta večer prišla partizana Anton Gradišnik-Janoš in Avgust Merlak, oba iz Bistre. V težki borbi je bil Merlak Avgust pri pobegu težko ranjen in utonil v Bistri. Gradišnik Tone-Janoš pa je uspel pobegniti. Podatke za kronologijo zbral PASETTA FRANC 999999999945 FRANC FURLAN — STAROSTA VERDSKIH GLEDALIŠČNIKOV Na gledaliških deskah že pred I. svetovno vojno Letos bo Franc Furlan iz Verda dopolnil 86 let. Nihče mu tega ne bi prisodil, saj je še vedno živahen, zgovoren in njegovim spominom, ki segajo vse tja do začetka tega stoletja, ni ne konca ne kraja. Toliko je stvari, ki so ga zanimale in ki jih je počel, da mu je prav prijetno prisluhniti. »Telovadil sem, sestanke vodil, igre sem postavljal na gledališki oder, igral sem.« pripoveduje. Ob vsem tem pa ni zanemaril kmetije, ki mu je bila vedno edini vir preživljanja. Prvič je stopil na gledališke deske že pred 1. svetovno vojno, ko je skupino vodil Leopold Turšič. po letu 1918 pa se je tudi sam lotil režiranja. , »Profesor Koblar je bil takrat glavni kritik pri Slovencu. Cele strani kritik je pisal in to sem jaz vestno prebiral in se učil. potem sem pa pričel z igricami. Prva moja igra so bili Tihotapci, pozneje pa sem spravil na oder vse Finžgarjeve igre. tudi po večkrat. Divjega lovca smo igrali v Matjaževki na prostem. Tako primernega prostora ne najdete več. Postavili smo celo vas. cerkev. Rihtarjevo in Lisjakovo hišp. Divji lovci so se zbrali na planini, precej visoko in čim više so bili. bolje se je slišalo Na kraju pa je bila siva skala, ki so jo od spodaj zakrivale smreke. Nazadnje pride Janez tja gor: Tega nisem storil jaz. bog mi je priča.' pravi, nato pa pade. pod odrom pa so ga fantje ujeli na roke Kdor je tisto videl, še danes ne more pozabiti. Iz Ljubljane smo dobili dva žarometa in v prvem dejanju, ko je večer in luna. smo jih kar z zelenim papirjem oblekli, zraven pa smo imeli še zbor fantov, deset ali enajst jih je bilo, in smo kar pol koncerta priredili. Seveda ni Divji lovec nič posebnega, je pa slikovit in tako bogat izrekov ki jih samo Finžgar zna povedati. Čez nekaj let sem postavil na oder Tolstojevo Moč teme in tudi ta se mi je posrečila. Suhadolnikov Stanko nam je skednje narisal tako. da so dejali, da je. kot bi bilo zares. Prišel pa sem v spor z dekanom. Ni nam hotel dvorane dati Odšel sem v Blatno Brezovico in si tam zagotovil dvorano, on pa je šel po hišah, da bi matere, ki so hodile k maši in še popoldne k večernicam. dekletom prepovedale sodelovanje. Moja žena je takrat bila še dekle, njena mati pa je dekanu zabrusila: ,Saj so zadosti stare, kar naj same premislijo.' Koje videl, da ni nič dosegel, pa je dekleta javno s prižnice izključeval iz Marijine družbe. V ponedeljek pa mu je moja sestra, ki je bila šepetalka in ni bila napisana na vabilu, pisala: Prosim, gospod dekan, daše mene izključite iz Marijine družbe. Jaz tudi sodelujem pri Moč teme. - Tisto nedeljo, preden smo igrali, sem se srečal z Zabretom. ki je bil pevovodja in tajnik pri škofu v Ljubljani, prav pred rokodelskim domom. Povedal sem mu, da sem prišel z dekanom v spor. ker meni. da je to nemoralna igra. Zabret pa se je samo ozrl gor na plakat rokodelcev, ki so igrali Ljubezni in morja valovi, in dejal: .Če bi govorili o nemoralnosti, potem je nemoralna ta igra ne pa Moč teme. Dekan pa je bil predsednik rokodelcev. Tisti dan, ko smo igrali v Blatni Brezovici, je deževalo, dvorana pa je bila nabito polna. Kaj ne bi bila. ko nam je pa takšno reklamo delal s prižnice. Pa sem duhovnike prav tako spoštoval kot vsakega človeka, če je bil človek. Če je bil baraba, sem se pa zbil z njim do konca.« Veliko je bilo še del, ki jih je za oder pripravil ali pa sodeloval v njih Markovčev očka. Igrali so Shakespeara. Ibsna. Hauptmanna. Strind-berga, Grillparzerja in seveda tudi Cankarja. »Ko smo se odločili za Hlapce, se je na Vrhniki govorilo: ,Ja. kdo bo pa Cankarja gledal?', pa je bila dvorana nabito polna in ljudje tako zbrani, prav neverjetno, po drugem dejanju pa so že na odprtem odru ploskali. Moram pa povedati, da smo Hlapce zelo dobro pripravili in to tako, kot je Cankar predvidel, ne pa, kot si danes dovoljujejo, da ga popravljajo. Cankar ni dovolil nobenega popravka, niti vejice. Res. niti vejice ne smeš pozabiti pri Cankarju, že ne zveni tako. kot bi moralo« Navdušenje, ki je ob tem delu prežemalo mlade amaterje, si sredi današnjega štehniziranega sveta verjetno le težko predstavljamo. Delo na kmetiji je zahtevno, terja celega človeka, pa se je kljub temu še našel čas za delo v gledališču, pri pevskem zboru, pri telovadnem društvu. »Veste, dostikrat se sam čudim, kako sem to zmogel. Vloge sem se učil tako, da sem se vsak stavek iz glave navadil. Potem sem pa vsak dan tekst samo še prebral, pa je šlo. nikoli nisem prišel v zadrego. Hlapce pa smo delali s takšno ljubeznijo, da sem igralcu, ko sem ga srečal sredi poti, citiral kakšen stavek, pa mi je gladko nadaljeval. In kakšen ansambel je bil to. Nikakršne deklamacije nisi zasledil, vse je šlo tako naravno, kot bi bilo zares, tudi prav stepli smo se na odru.« Tudi za delo mlade gledališke skupine na Verdu se Franc Furlan zanima. »Začetniki so še, a sem bil kar zadovoljen z njimi. Pred leti so me povabili, da sem hodil k njim, pa sem jim zmerom dopovedoval, da naj glasneje govorijo, kdo jih bo sicer slišal, a ljudje so na predstavi vse razumeli, le mene se je že naglušnost lotevala.« Mlademu Furlanu tudi poguma ni manjkalo. Skupaj s sovaščani je v težkih letih med obema vojnama ustanovil parno žago. »Že deset let smo se pogovarjali, da bi potrebovali parno žago, ker žage ob vodi niso bile rentabilne. Poleti je le redko toliko vode. da so mogle žagati. Bili smo predrzni, saj smo se lotili dela prav takrat, ko je bil razglašen moratorij. Naši gospodarji so imeli dovolj denarja v hranilnicah, da bi naredili žago, a od svojih vlog niso mogli dobiti niti ficka. Pa smo kljub temu pričeli delati in včasih sem dejal: Ravno tako bomo mi naredili to žago kot revež hišico.' In smo jo res. Proti koncu sem pustil še knjižiti na neobremenjeno posestvo za 200.000 din. V enem letu smo postavili žago in pričeli delati, lesne trgovce pa smo gonili s cenami kot hudič polhe. V treh letih smo povrnili dolgove, tudi dolg na mojem posestvu. Prvim maloštevilnim delničarjem pa seje v treh letih pridružilo kar še 400.« « Nadalje razpreda Markovčev očka spomine na mlekarno, ki je v času, ko jo je on vodil, dobila nove hladilne naprave, ki so brez okvar služile do pred nekaj leti in spominja se. kar so mu pripovedovali o slikarju Jožefu Petkovšku, ki je bil včasih njihov sosed in ki mu je šla kmetija po zlu, ker jo je zanemaril. »On ni bil nič več kmet. če pa na kmetiji ni kmeta, potem je kmetije konec. Samo kmečki žulji jo obdržijo, drugače je nemogoče. Bili so časi. ko je bila lakota, ko ni bilo krompirja, ko je bila kuga. ko je šla mer-niška leha za hlebec kruha, ker je bila takšna lakota, a važno je to. da tista revščina ni spodnesla nobene kmetije. Ko pa je tu mimo nas stekla južna železnica, so špekulanti zaslutili denar in polovica vasi je odšla« Nekaj otožnega je v tem premišljevanju Markovčevega očka. ljubezen do zemlje, danes že tako redka, veje iz njega. Sam je bil vedno kmet in tudi danes še kaj postori po kmetiji. In ni mu žal za vse. kar je počel. »Človeku ne sme biti nikoli odveč, da bi storil kaj dobrega. To se vedno povrne.« V(DA CURK Cankarjev revolucionarni duh Ko danes še vedno z veseljem prebiramo poetične Cankarjeve besede, pogosto pozabimo na tisto plat njegovega dela, ki danes ni več tako aktualna, ki pa je v prvih desetletjih tega stoletja pomenila pravi kažipot slovenskemu narodu. To je bilo njegovo politično delovanje, tisto najbolj neposredno, ko je leta 1907 kandidiral na listi socialno demokratske stranke, pa tudi tisto, ki ga v bolj ali manj prikriti obliki kažejo njegovi leposlovni teksti. Zato ni čudno, da se je mladina v grozečih letih tik pred izbruhom 2. svetovne vojne zatekala k njegovim mislim in ji je njegovo ime bilo simbol svobode in demokracije. O tem, kako so mladinci v Šoštanju 16. septembra leta 1938 s slovesno akademijo obeležili 20-letnico pisateljeve smrti — ob tej priložnosti so tudi odigrali dramatiziranega Hlapca Jerneja, je 10 dni pozneje pisal pesnik Karel Destovnik svojemu prijatelju Konstantinu Na-htigalu: »Čestital si mi na uspehu, kije bil zares odličen. Hvala! Pa tudi materialno. Dobili smo namreč pri prostovoljnih prispevkih 600 din. To pa brez prodajanja slik Cankarja, ki so prišle šele v ponedeljek, pa jih seveda nisem mogel prevzeti. Prosim Te, da greš do dotične tiskarne in ji poveš, kar ji gre. Praviš, da si bral v Slovenskem narodu o akademiji. Prav. Vsega pa gotovo niso razumel, vsaj tistega o predigri ne. Bilo je ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Spored nedeljskih filmskih matinej do 31. 5. 81 5. 4. 81 »VELIKA ATRAKCIJA«, sovjetski dokumentarni cirkuški film 12. 4. 81 »PASTIRCI«, slovenski film 19. 4. 81 »LOV ZA ZLATOM«, ameriški celovečerni film s C. Chaplinom 26. 4. 81 »ZADNJA DIRKA«, jugoslovanski film 10. 5. 81 »SREČNO KEKEC«, slovenski film, 2. del 17. 5. 81 »JUNAKI DISNEYLANDA«, ameriški film 24. 5. 81 »SREČA NA VRVICI«, slovenski film 31. 5. 81 »HERBIE ZNOVA TEKMUJE«, ameriški film VLJUDNO VABLJENI! Spored filmskega gledališča za maj 30.4. 8. 5. — 15. 5. 22. 5. 29. 5. UPOČASNJENO GIBANJE — jugoslovanska drama NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI -- sodobni slovenski vojni film LJUBI VILJEM — angleška ljubezenska komedija DANDY — PRAVO AMERIŠKO DEKLE — ameriška kriminalka PRESTOP — sodobna slovenska drama Neznani znanec Jožef Petkovšek r? Za vsako oceno umetniškega dela je potrebna neka časovna oddaljenost, saj je prav čas tisti, ki najbolj objektivno pokaže, kaj je vredno in kvalitetno, kaj pa je le kratkotrajna modna muha.Devetdeset let, ki so minila od takrat, koje prenehal ustvarjati Jožef Petkovšek, je prav gotovo dovolj dolgo obdobje, da lahko končno vendar že pričakujemo tehtnejšo oceno njegovega slikarskega dela, oceno ki bi pokazala njegov pomen in mesto znotraj nemirnega toka, ki mu pravimo slovensko slikarstvo. Letos je minilo 120 let od rojstva slikarja Petkovška in verjetno je prav ta okrogla obletnica dala Narodni galeriji pobudo, da prav zdaj pripravi retrospektivno razstavo njegovih maloštevilnih ohranjenih del. Na kvaliteto Pekovško-vega likovnega ustvarjanja je še v začetku tega stoletja opozoril Rihard Jakopič, pred vojno je bilo o njem napisanih nekaj člankov, France Mesesnel je leta 1940 o njem napisal celo drobno knjižico, vendar pisanje govori predvsem le o slikarjevem burnem in nesrečnem življenju, njegova dela pa so le opisana. Samo Petkovškova najbolj znana in med ohranjenimi tudi najkvalitetnejša slika »Doma« je doživela že vrsto interpretacij, ki se gibljejo v razponu od najbolj subjektivnih (npr. Ivan Cankar v črtici Petkovškov obraz) do strogo likovno teoretskih (Nace Šumi). Kratka in razgibana življenjska pot Jožefa Petkovška se je pričela 7. marca leta 1891 na Verdu v hiši, ki jo je njegov oče priženil v prvem zakonu, iz katerega je imel tri otroke. Jožefova mati Marija Stopar je bila od moža mnogo mlajša in je ovdovela že 3 leta po rojstvu tretjega otroka, poznejšega slikarja Petkovška. Dokaj trdno kmečko gospodarstvo, ki pa je po očetovi smrti in kmalu nato še smrti slikarjevega polbrata Matevža pričelo propadati, je mlademu Jožefu omogočilo šolanje najprej na osnovni šoli na Vrhniki in v Idriji, pozneje pa na realki v Ljubljani. Tu pa je Petkovšek vzdržal le tri leta, nato se je vrnil domov. Ker ga ni veselilo niti učenje niti delo na kmetiji, se je z 18. leti prijavil med prostovoljce za okupacijsko vojsko v Bosni. O treh letih, ki jih je preživel tam, ni podatkov, ko pa se je leta 1882 vrnil, je pričel resneje razmišljati o študiju slikarstva. Najprej se je napotil k vrhniškemu slikarju Simonu Ogrinu, s katerim pa se nista najbolje ujela. Kljub temu je po njegovem nasvetu odšel v Benetke, kjer pa ga v klasicistične dogme zaprt študij ni pritegnil. Zato je jeseni leta 1882 odšel vMonakovo(Munchen), kjer je takrat že bivala Ivana Kobilca, pozneje pa sta prišla tja še slikarja Vesel in Ažbe. Ponosni in svojeglavi Petkovšek z njimi ni navezal tesnejših stikov. Po dveh letih intenzivnega šolanja pa se je, morda prepričan, da si je pridobil dovolj slikarskega znanja, maja leta 1884 odpravil v Pariz. Tu se je pobliže seznanil z Jurijem Šabicem in mnogimi drugimi, takrat v tem najmodernejšem umetniškem središču živečimi slikarji. Šolal seje pri dveh najbolj znanih mojstrih akademizma, pri tem pa gaje obšlo revolucionarno vrenje, ki ga je v slikarstvo prinesel nastop impresionizma, Svoje kratko bivanje v Parizu je izkoristil tudi za študij in kopiranje starejših mojstrov. Ko se mu je v začetku leta 1885 ponovila bolezen na očeh, se je preko Monakovega vrnil domov na Verd. Nerazumevanje njegovih slikarskih hotenj, ki ga je spremljalo tako v Parizu kot v Monakovem, je doseglo svoj vrh prav doma, med ljudmi preproste kmečke miselnosti. V tem času so pod vplivom izkušenj iz Pariza nastajale slike z žandrskimi prizori, tako slike »Pismo«, »Perice ob Ljubljanici«, »Pokrajina ob reki«, pozneje uničena »Nevesta« in še mnoge druge Že v tem, za slikarja prav gotovo enem najbolj plodni h obdobij, pa so se pričeli pri njem kazati znaki duševne neuravnovešenosti, ki je nato kmalu pretrgalo njegovo umetniško pot. Leta 1888 se je Jožef Petkovšek zelo na hitro poročil z Marijo Filipesco, vzrok za to je bila menda neuslišana ljubezen do daljne sorodnice Ivanke Rebič, zato je z ženo prepotoval Italijo. Po povratku so nastale slike »Beneška kuhinja«, »Počitek po košnji« dva danes uničena ženfna portreta ter še vrsta drugih, ki večinoma niso ohranjene. Verjetno so bile predvsem iz tega obdobja risbe, ki se jih š^ Makarovič G.^ Slovenska ljudska umetnost •• Marinko M.: Izbrana dela Možina S.: Delo poslovodnega delavca Mušič M.: Jože Plečnik Naše nebo 1981 Osolnik B.: Nova mednarodna infro-macijsko-komunikacijska ureditev Prosen M.: Utrinki iz astronomije Read H.: lstorija moderne skulptutf Ribičič C: Izvršni svet v delegatske«1 sistemu Saidy A.: Svijet šaha Savage G.: Unutrašnja dekoracija Shawcross W.: Usputna predstava Sinclair A.: Jack Spolin V.: Improvizacijske vaje Sterle J.: Pisma iz Havane Švacov V.: Temelji dramaturgije Tufk I.: Izkazovanje in presojanje 'e' zultatov poslovanja OZD Turk I.: Stroškovno računovodstvo Usmerjeno izobraževanje Weeks J.: Streljačko naoružanje Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa LEPOSLOVJE: Mladinsko: Golob B.: Drobne zgodbe Za odrasle: Godina F., Molčeči orkester Kersnik J.: Rošlin in Verjanko Krvina M.: Deklica s konji Moškirč M.: Pri nas je vse v redu i" druge humorske Suhodolčan L.: Snežno znamenje Škarja T.: Everest Škucev literarni zborni Potokar J.: Aiton Srbski modernisti Arrabal F.: Piknik na bojišču Jovanovič D.: Osvoboditev Skopja i' druge gledališke igre . Lindgren A.: Pika Nogavička i'16" svojimi Prevodi: Capek K.: Krakatit Dalski K. S.: Pod starimi strehami Grass G.: List. I. II. Grcena G: Človeški faktor Herron S.: Ptič v lanskem gnezdi Ludwig E.: Nil Paretti S.: Maria Canossa Pirandello L.: Pasja zvestoba Rey P.: Noro poletje Traven B.: General iz džungle Traven B.: Most v džungli Traben B.: Mrtvaška ladja 40- Traven B.: Obiralci bombaža Traven B.: Upor obešancev Traven B.: Zaklad Sierra Madre NVeiss D.: Harvev, nenavadni zdrav' nik V srbohrvatskem jeziku: Erdman P.: Slom 79 Majdak Z.: Gadni parking May K.: Blago u srebrnom jezu Old Surehand. 1. II. Sablast Liana Estacada Sin lovca na medvjede P.: Salon Kitty In M May K.: May K.: May K.: Norden Tribuson G.: Snijeg u Heidelberfj" __J uspešna smučarska sezona 1980/81 6. Stojanovič Deša 10. Svete Damjana 12. Debevc Sonja 14. Svete Mojca 17. Kuhar Berta Mlajši pionirji: 1 2. 3. 10. 14. 16. Kraševec Jernej Borvinšek Samo Rot Jure Gabrovšek Mirko Lončar Zoran Molek Aleš Starejše pionirke: 1. Gostiša Vanda 2. Verbič Barbara 3. Barbo Barbara 4. Ogrin Anita ^9. Japelj Janja 4. SK Logatec 48 5. SK Eta 28 6. SK Snežnik 25 7. SK Pivka 14 Mlajše mladinke: 1. SK Postojna 218 2. SK Vrhnika 163 3. S K Snežnik 38 4. SK Logatec 19 5. SK Rudar 5 6. SK Eta _ 7. SK Pivka — Mlajši mladinci: 1. SK Vrhnika 220 2. SK Logatec 84 3. SK Rudar 76 4. SK Postojna 51 5. SK Snežnik 9 Nekaj pionirjev, ki so letos tekmovali. Med njimi so tudi zmagovalci-manjkajo pa Darja Možlna, Klemen Stojanovič, Barbara Varšek In Matjaž Baje. Starejši pionirji: 1 2. 3. 6. 7. 8. 11. 14. 21. Hatlak Sašo Petemel Tomaž Baje Matjaž Rijavec Marko Svete Marko Rot Uroš Mavec Aleš Konšek Aleš Svete Damjan Mlajše mladinke: 1. Habič Helena 2. Garafoli Darja 3. Habič Špela 5. Ogrin Teja 8. Varšek Janja 12. Grom Barbara 13. Lenarčič Helena 14. šušteršič Polona Mlajši mladinci: 1. Brenčič Boris 2. Bilač Borut 3. Rovtar Zoran 5. Kukec Greba 6. Ogrin Milan 9. Trampuš Robi 10. Gabrovšek Stanko 11. Mele Marko Starejše mladinke: 1. Habič Mojca 2. Šircelj Lea 3. Telban Polona 5. Baje Maja Starejši mladinci: 1. 2. 3. 7. 11. 13. 16. Križaj Igor Štuflek Marko Nagode Miloš Verbič Boštjan Grom Janez Petrovčič Peter Garafol Miro Rezultati po kategorijah in klubih: Cicibake: SK Vrhnika SK Pivka SK Postojna SK Rudar SK Eta SK Snežnik SK Logatec Cicibani: SK Vrhnika SK Logatec SK Eta SK Rudar SK Pivka SK Postojna SK Snežnik Mlajše pionirke: SK Vrhnika SK Rudar SK Postojna SK Logatec SKEta SK Snežnik SK Pivka Mlajši pionirji: 1. SK Vrhnika 2. SKEta 3. SK Rudar 4. SK Postojna 5. SK Pivka 6. SK Logatec 7. SK Snežnik Starejše pionirke: SK Vrhnika SK Rudar SK Postojna S K Logatec SK Snežnik SK Pivka SK Eta Starejši pioirji: 1. SK Vrhnika 2. SK Rudar 3. SK Postojna 186 77 67 40 22 22 16 206 99 96 37 12 4 3 239 116 68 17 15 6 0 157 138 58 40 28 27 22 181 98 80 61 41 1 159 133 68 6. SK Pivka 7. SKEta Starejše mladinke: 1. SK Snežnik 2. SK Postojna 3. SK Vrhnika 4. SK Logatec SK Pivka SK Rudar SK Eta Starejši mladinci: SK Postojna SK Rudar SK Vrhnika SK Snežnik SK Logatec SK Pivka SK Eta KLUBI: SK VRHNIKA SK POSTOJNA SK RUDAR SK LOGATEC SK ETA SK SNEŽNIK SK PIVKA 1 127 95 78 184 141 111 2 1700 875 713 371 299 295 133 Tekmovalke in tekmovalci Notranjskega pokala so se udeleževali tudi tekmovanj v okviru južne regije (notranjska, ljubljanska in dolenjska tekmovalna skupnost), kjer so dosegali, čeprav v hudi konkurenci, tudi vidnejše uvrstitve. Na teh tekmova- njih so se odlikovali predvsem: cici-ba.nka Možina Darja, cicibani Barbo Janez, Sluga Matjaž in Stojanovič Klemen ter mlajša pionirka Suhadolc Regina, ki so se na posameznih tekmah uvrščali od 5 (petega) do 15 (petnajstega) mesta. Z uspešnimi uvrstitvami na rešubliških tekmovanjih so si jugo toče bistveno izboljšali tudi mlajši pionirji Krašovec Jernej, Rot Jure in Gabrovšek Mirko ter med starejšimi pionirkami Barbo Barbara in Verbič Barbara ter v kategoriji mlajših mladincev Brenčič Boris. Še posebej velja poudariti 27. mestoSu-hadolc Regine, 24. mesto Barbo Barbare in 28. mesto Verbič Barbare na usteznih prvenstvenih tekmovanjih Slovenije. Naj še dodamo, da sta izreden uspeh dosegla predvsem Barbo Barbara in Brenčič Boris. Kot starejša pionirka oziroma mladi mladinec sta dosegla na tekmah ustrezno število jugo točk, kot jih je potrebno za uvrstitev v vrhunski razred članic oziroma članov. To je ob kvaliteti, ki jo dosega slovensko oziroma jugoslovansko smučanje, vsekakor velik dosežek. Kljub veliki angažiranosti na področju množičnega smučanja je bil torej dosežen pomemben napredek tudi pri kvaliteti. Seveda s temi dosežki ne smemo biti zadovoljni. Kljub temu, da ugotavljamo, da je dosežen kvalitetni nivo, bomo v novi sezoni skušali še izboljšati rezultate tudi na republiškem nivoju. Zavedamo se, da bodo pri tem morali trdo delati tako tekmovalci kot trenerji, potrebno pa bo seveda še izdatnejše sodelovanje staršev. Da pa bi bila naša smučarska sekcija popolna, združuje v svojih vrstah tudi smučarske sodnike. V letošnjem letu so imeli obilo dela, saj so poleg tekem Notranjskega pokala sodili tudi žensko FIS tekmovanje. Prvič je bila našim sodnikom zaupana tudi tako pomembna tekma, ki je bila po poročilu mednarodnega delegata vzorno organizirana. V svojih vrstah združujejo okrog 70 sodelavcev, od tega je 23 izprašanih sodnikov. V letošnjem letu je bil organiziran tudi tečaj za sodnike. Izpit je opravilo 9 kandidatov. Sodniška ekipa pa s svojo dejavnostjo pripomore k boljšemu finančnemu stanju smučarske sekcije. Svoje vrste želi še okrepiti, predvsem pa s starši smučarjev tekmovalcev. Da je bila minula sezona za nas tako uspešna, se moramo zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri naši dejavnosti, predvsem pa vaditeljem, trenerjem, učiteljem in sodniški ekipi. Vsi ti so žrtvovali obilico svojega prostega časa, ki pa je bil koristno porabljen za naše otroke. Pohvaliti velja tudi IUV, ki nam je pomagala na Ulovki, kjer je naše prvo in edino smučišče. Zato si želimo v bodoče to sodelovanje še razširit. V letošnji uspešni smučarski sezoni je bil tudi prvič na Vrhniki organiziran tečaj za vaditelje smučanja. Dobili smo kar 22 novih vaditeljev. To so dekleta in fantje stari od 16 do 23 let. Tečaj, ki je bil zasnovan na republiškem programu in kriteriju za vaditelje smučanja so vodili Lojze Peternel, Vlado Pahor in Janez Barbo. Se posebno pa so se novi vaditelji izkazali pri pripravi proge za evropski ženski smučarski pokal in bili praktično desna roka Lojza Peternela. Občinsko prvenstvo v krosu Kar 125 atletov se je zbralo 17. aprila na občinskem prvenstvu v krosu v Dragomeru, ki sta ga pripravila Zveza telesnokulturnih organizacij in Športno društvo iz Dragomera. Še posebej velja pohvaliti domačine za izredno dobro organizacijo in izvedbo tekmovanja. Rezultati: Mlajši pionirji: 1. Novak Darko (Vrhnika), 2. Caserman Blaž (ŠŠD Kurir), 3. Za-krajšek Boštjan (Borovnica), itd. Mlajše pionirke: 1. Rožnik Natalija (Vrhnika), 2. Mesec Nataša (Vrhnika), 3. Kogovšek Tončka (Vrhnika), itd. Starejši pionirji: 1. Močnik Uroš (Borovnica), 2. Končan Janko (Log), 3. Urban-čifi Tomaž (Dragomer), itd. Starejše pionirke: 1. Kovač Marička (Vrhnika), 2. Kovač Jana (Vrhnika), 3. Japelj Polona (Vrhnika), itd. Mlajši mladinci: 1. Stanovnik Ivan (Vrhnika), 2. Trampuž Robi (Vrhnika), 3. Slabe Tomaž (Vrhnika), itd. Mlajše mladinke: 1. Malovrh Karmen (Vrhnika). Starejši mladinci: 1. Zalaznik Jože (Vrhnika), 2. Štuflek Tomo (Dragomer) Veteranke: 1. Lampe Rožica (Ljubljana), 2. Pečar Iva (Vrhnika), 3. Videnovič Alenka (Vrhnika). Vojaki: 1. Nenković Ljubo, 2. Kajtna Vilibald, 3. Gas Ivica, 4. Radak Vlado. Člani: 1. Smole Janko (Breg), 2. Nenković Ljubo (V. P. 5312), 3. Macuh Peter (Vrhnika), itd. Veterani B: 1. Gregorčič Edo (Kranj), 2. Kušar Brane (Podutik), 3. Lampe Uroš (Jezica) Veterani A: 1. Grom Bogdan (Vrhnika), 2. Gerbec Miha (Dragomer), 3. štuflek Jože (Dragomer) itd. Razgibano športno življenje v Dragomeru Športno društvo Dragomer-Lukovica je v marcu in aprilu speljalo več akcij in športnih tekmovanj. 1. marca je bilo prvenstvo društva v veleslalomu. Udeležilo se ga je 67 tekmovalcev. Najboljša tekmovalca sta bila Štuflek Tomo in Čuden Martina. 6. marca smo orqanizirali ob prazniku »Dneva žena« šahovski turnir za ženske. Udeležile so se ga 4 tekmovalke. Zmagala je Zore Helena. Ta turnir smo organizirali predvsem zato, da bi privabili čimveč deklet k igranju šaha. Moška ekipa je sodelovala na občinskem turnirju za »Pokal maršala Tita« in zasedla 2. mesto. 19. aprila se je moška ekipa udeležila turnija za »Pokal maršala Tita« notranjske regije in zasedla odlično 2. mesto. V sami sekciji igramo redne mesečne brzoturnir-je, teče pa tudi prvenstvo društva. 5. aprila smo v počastitev krajevnega praznika in 40-letnice ustanovitve OF organizirali »Tradicionalni pohod na Ključ«. Udeležba je bila rekordna, kar 320 udeležencev. 17. aprila smo organizirali »Občinski spomladanski kros« pod pokroviteljstvom ZTKO Vrhnika. Tudi ta akcija nam je lepo uspela. Udeležba je bila dobra. Predvsem pa smo dokazali dobro sodelovanje z ZTKO. Odbojkarska sekcija je organizirala občinski turnir v odbojki v mesecu marcu. Sodelovale so 4 moške in 3 ženske ekipe. Med moškimi je zmagala ekipa Dragome-ra-Lukovice pred V. P., med ženskami pa ekipa Vrhnike. Odbojkarji Dragomerja so pokazali, da niso samo dobri odbojkarji, temveč tudi dobri organizatorji. V okviru praznovanja 1. maja bomo organizirali več športnih prireditev. Organizirali bomo nogometni turnir, z šahovskim društvom Vrhnika pa bomo organizirali šahovski turnir. Tudi odbojkarji bodo pripravili odbojkarski turnir. športno društvo Dragomer-Lukovica dela dobro, predvsem pa si želimo sodelovanja z ostalimi društvi in klubi v občini. ŠEFRAN BRANKO Začetek nogometne sezone Po enomesečnih pripravah so nogometaši V. selekcije NK USNJAR odigrali nekaj prijateljskih tekem v katerih so pokazali da so dobro pripravljeni, manjka pa jim še uigranost, kar bodo skozi prijateljske tekme še dosegli. Poglejmo nekaj rezultatov: Prijateljske tekme: Enotnost (Kamnik) : Usnjar 1:4, Usnjar : Slovan (Ljubljana) 1:2, Usnjar : Kasarna I Cankar 2:2. Prvenstvene tekme: Usnjar : Dragomer 3:1, Slovan : Usnjar 5:2, Usnjar: Vodice 1:0. Razveseljivo je, da je bilo na tekmah dovolj gledalcev, kar pove, da je zanima-l nje za nogomet na Vrhniki precejšnje. Prepričani smo, da se bo z boljšo igro in dobrimi rezultati še povečalo. Podobno je tudi z IV. in III. selekcijo, katere so sprejete v Slovensko mladinsko ligo—zahod in Ljubljansko kadetsko ligo, kjer igrajo izven konkunrece in se pripravljajo za vstop v konkurenco v sezoni 1981 —82. Odigrali so naslednja srečanja: III. selekcija: Ilirija : Usnjar 5:0, Usnjar: Svoboda 0:2, prijat, tekma Usnjar: Slovan 6:1. IV. selekcija: Jadran (Dekani): Usnjar 1:0, Domžale : Usnjar 0:1. II. in I. selekcija igrata le prijateljske tekme in nam predstavljata široko bazo za pridobivanje igralcev za višje selekcije II. selekcija: Usnjar: Slovan 1:1, Usnjar : II. Bistrica 2:6, Slavija : Usnjar 3:0. I. selekcija: Slavija : Usnjar 7:1. Z pokazano igro mlajših selekcij smo lahko zadovoljni, rezultati pa kažejo, da ekipe niso uigrane in so neiskušene, kar pa bodo z večjim številom tekem pridobile. VIDENOVIČ RATOMIR Občni zbor NK »Usnjar« Dne 30 marca 1981 je bil v prostorih doma JLA na Vrhniki občni zbor NK usnjar, ki je imel pred tem temeljite in daljše priprave. Zbora se je udeležilo veliko število ljubiteljev nogometa, toda z udeležbo v celoti ne moremo biti zadovoljni, ker se ga niso udeležili nekateri tovariši, od katerih bi bilo to pričakovati in ki bi s svojo prisotnostjo pripomgli k boljšemu nadaljnjemu delu tako zbora kot kluba. Podpredsednik starega 10 Radomir Kostič je poročal o delu kluba v preteklem obdobju. Med drugim je poudaril, da se je od začrtanih nalog realizirali osvojitev 1. mesta v II. razredu rekreacijske lige LjNZ, ter si tako izborili uvrstitev v višji rang tekmovanja. To pa je bila tudi edina popolna realizacija nalog za preteklo obdobje. Ostale aktivnosti so se odvijale pretežno površno in v manjšem obsegu od načrtovanega. Z osvojitvijo 1. mesta nismo posebno dvignili kvalitete nogometa, uspeh je bil bolj zasluga izkušenosti igralcev. Treningi niso bili redni, temveč so se največkrat igrale samo tekme. S takim načinom dela klub ni do- segel zaželenega, to je masovnosti nogometne igre na Vrhniki. Bil je brez gledalcev in širšega zanimanja javnosti. Na pobudo ZTKO in velike pripravljenosti nekdanjih igralcev pa je prišlo lani v mesecu avgustu do medsebojnega dogovora o nadaljnjem delu. Formirane so bile vse selekcije nogometašev, klub pa se je tudi samoupravno organiziral. V nadaljevanju dela občnega zbora smo sprejeli pravilnik o delu NK USNJAR, in izvolili novo vodstvo kluba. Za predsednika skupščine NK USNJAR, ki šteje 35 članov, je bil izvoljen Janez Obreza, za predsednika IO pa Radomir Kostič. Poleg teh dveh organov smo izvolili še predsedstvo, disciplinsko in gospodarsko komisijo, kolegij trenerjev in samoupravno kontrolo. Izvršnemu odboru je bila zaupana naloga, da imenuje še mladinsko komisijo, svet igralcev in svet staršev. Določili smo tudi višino letne članarine, ki znaša za pionirje 30,00 din in za člane 50,00 din. V ta namen smo v klubu izdelali članske izkaznice, ki jih bodo prejeli člani ob vplačilu klubske članarine. Prav tako je občni zbor menil, da je-klub s sredstvi s katerimi je razpolagal, namensko ravnal in tako je treba z njimi razpolagati tudi v bodoče Ob koncu občnega zbora so bili sprejeti naslednji zaključki in smernice za delo kluba v nadaljnjem razdobju: 1. vključitev selekcij v tekmovalni si* stem, 2. vzdrževanje športnih objektov, 3. usposabljanje lastnega strokovnega kadra, 4. formiranje aktiva ZK, ZSM in aktiva pionirjev 5. delo pri ustanavljanju občinske NZ, 6 skrb za popularizacijo nogometa na Vrhniki. Zaključimo lahko, da je delo v NK USNJAR dobro steklo. Prisotni so na občnem zboru potrdili pripravljenost, da s svojimi močmi in skupnim delom pomagajo pri nadaljnjem delu, kar je garancija, da se bodo zaključki občnega zbora realizirali. VIDENOVIČ RATOMIR 'm? Na občnem zboru NK Usnjar so Izvolili tudi novo vodstvo kluba. Trim akcija »Vsi na kolo za zdravo telo« ZTKO Vrhnika in Kolesarske sekcije pri ŠD Partizan Vrhnika, sta organizirali kolesarsko TRIM akcijo, katere se je udeležilo 109 tekmovalk in tekmovalcev. Proga je potekala od parkirnega prostora pred ŠD Partizan Vrhnika, skozi Vel. Ligojno, Razpotje, Horjul, Vrzdenec do Žažarja, kjer je bila kontrolna postaja in nazaj do Vrhnike, kjer je bil cilj. Proga je bila dolga približno 21 km. Vsak udeleženec je prejel značko in nalepko. Obrambno usposabljanje osnovnošolske mladir Zopet uspešni strelci na glinaste golobe Na novem olimpijskem strelišču SO Svoboda iz Senožeč se je zaključilo 2. kolo Slovenske TRAP lige. Organizator I. kola je bila v soboto 4.4. domača strelska družina, drugo kolo pa je v nedeljo 5.4. na istem strelišču organizirala SD »Dolomiti« Vrhnika. V vsakem kolu je nastopilo 64 tekmovalcev iz 14. strelskih družin, od teh 13 v ekipni konkurenci. Rezultati posamezno: 1. Matjaž Grajzer Vevče 88, in 10 Aleksander Šturm — Dolomiti Vrhnika, 95 zadetkov, 2. Ivan Tkalec 92, 3. Janko Rožmarin, 90, 4. Jože Zadnikar, 90, vsi trije Olimpija, Ljubljana, 5. šinigoj Jože 89 — SD Nova Gorica, 6. Franc Muzek, Mercator Ptuj 88, 7. Franc Antolič — TRAP Ormož 88, 8. Roman Bokavšek — Dolomiti Vrhnika, 88. 9. Aco Rebernik SD Bine Gergar — Štefan Kovač Beltinci 88. Rezultati Ekipno: 1. Olimpija Ljubljana 26 točk s 358 zadetki, 2. Dolomiti Vrhnika 23 točk s 347 zadetki, 3. Š. Kovač Beltinci 21 točk s 337 zadetki, 4. Mercator Ptuj 18 točk s 342 zadetki, 5. TRAP Ormož 18 točk s 341 zadetki. Tekmovanje krajevnih skupnosti za prehodni pokal ZTKO Vrhnika V organizaciji ZTKO Vrhnika, Blatna Brezovica in KK Vrhnika, je bil organih ziran PRVI KOŠARKAŠKI TURNIR za Krajevne skupnosti, katerega se je udeležilo 6 ekip. Rezultati: SKUPINA A): SKUPINA B): BI. Brezovica: Verd Verd : Dragomer BI. Brezovica: Dragomer Vrhnika : V. p. 5312 V. p. 5312 : Borovnica Borovnica: Vrhnika ZA RAZVRSTITEV OD 1. do 6. mesta: 5—6 mesto Vrhnika : Dragomer 3—4 mesto BI. Brezovica : Borovnica 1—2 mesto V. p. 5312 : Verd 53:56 37:27 60:28 29:47 59:56 66:38 20:0 20:0 51:28 (30:25) (20:10) (32:11) (12:28) (30:28) (38:17) ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA ŠAHOVSKO DRUŠTVO VRHNIKA ŠAHOVSKO DRUŠTVO DRAGOMER-LUKOVICA Šahovska sekcija RAZPIS 2. ekipnega hitropoteznega turnirja za prehodni pokal v počastitev občinskega praznika. Turnir se bo igral v soboto 9. maja ob 9. uri v prostorih doma .11, \ na Vrhniki. Pravico do nastopa imajo ekipe šahovskih društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela in drugi. Tekmovanje bo izvedeno po Bergerjevem sistemu, tempo igre je S minut za vsakega igralca, veljajo pravila pravilnika ŠZS. Ekipa šteje 4 igralce in rezervo. Vse ekipe prejmejo priznanja, prva ekipa pa pokal. Rok za prijavo je do 7. maja 198 I. Prijavo pošljite na naslov: , Šahovsko društvo Vrhnika, Dom JI.A Vrhnika ali po telefonu 751-356. Pohod na Ključ po poteh Dolomitskega odreda Dne 5.4.1981 je bil tako kot že trikrat doslej pohod na Ključ. Vodja pohoda — mladinec Lojze Pezdlr je preko 200 znakov razdelil udeležencem že pred 9. uro dopoldne, ko smo z nekaj minutnim zaostankom krenili na pot. Pridružilo se nam je 21 vojakov iz vrhniške kasarne Ivan Cankar, ki jih je vodil Radomir Cvetković. Skozi Dragomer smo krepko zakorakali za zastavonošema Markom Kraševcem in Andrejem Raztresenom. Prva postaja je bila na Ferjanki, kjer je bil 1.1942 tabor 2. čete 1. bataljona Dolomitskega odreda Tam nam je predsednik športnega društva iz prejšnjega mandatnega obdobja, zasluženi Miro Zore, razdelil lokalne zemljevide, ki jih je pripravilo Planinsko društvo IMP Ljubljana v sodelovanju s športnim društvom Dragomer—Lukovica. Tako smo veselo in za številne malčke dosti naporno pot preko Strmce in vasi Brezja v „Horjulski dolini nadaljevali do Partizanskega doma na Ključu. Pot je bila po mladi, komaj prebujajoči se hosti, zelo prijetna. Gozdne poti so, kot da bi bile vzdrževane. Tudi živega človeka razen enega lovca nismo srečali. Poti ki jo je trasiralo Planinsko društvo tMP Ljubljana in ki vodi vse do Ključa, je lahko slediti. Poimenovali so jo »Partizanska pot Dolomitskega odreda«. Tudi na Ključu, kamor smo prispeli po dveh urah, je bilo že okoli 50 požrtvovalnih članov IMP. Mnogim izmed njih gre zahvala, da so dom dogradili in ga vzdržujejo. Še prijetnejši je dom zarad oskrbnika Doreta Kogovška, ki je doma iz vasi Brezje, ki nas je — udeležence pohoda toplo pozdravil. Kulturni program so dopolnili naši drago-merški pevci, na katere smo upravičeno ponosni. Manjkal ni niti partizanski golaž niti zabavni orkester, ki je popoldne poskrbel, da smo se zavrteli; manjkalo ni niti žrebanje, še celo nekaj kapelj (tudi iz oblakov) smo bili deležni. Pohod na Ključ po partizanski poti Dolomitskega odreda je bil za več kot 300 udeležencev še ena prireditv za oživljanje tradicije in tudi vodstvu pohoda gre zahvala, da je tako uspel. D. JAZBINSEK Četrta planinska šola Po dolgem času smo se iz spanja prebudili planinci in sklenili, da organiziramo IV. planinsko šolo. Ta naj bi bila z razliko od prejšnjih planinskih šol — javna. Torej pomeni današnji sestavek povabilo na predavanja in izlete planinske šole, ki sodijo v njen okvir. Dobivamo se vsako sredo ob 17. uri na OŠ Ivana Cankarja. Pouk planinske šole je namenjen predvsem pionirjem in začetnikom na planinskih stezah. Priče smo vedno pogostejšim nesrečam, ki jih največkrat povzročajo planinci sami zaradi neizkušenosti. Zavedamo se, da organizirati planinsko šolo in izlete ni lahka naloga, morda pa bomo s to našo odločitvijo le preprečili, če že ne onemogočili subjektivne nesreče v gorah. Zadnje leto je močno čutiti upad aktivnosti MO, zato bo planinska šola gotovo spodbudila več ljudi k hoji v hribe, le-ta pa naj bo vama. Predmetnik planinske šole obsega 14. predavanj, nekatera bomo poslušali v učilnicah, tehniko hoje in druge praktične elemente pa bomo obdelovali na izletih, v Močilniku... Vsak slušatelj si bo s tem pridobil temeljno znanje, seveda se bo kalil v Izkušenega planinca z vajo — s hojo po gorah, V planinski šoli bodo sodelovali učenci od 4. do 8. razreda in starejši, kijih planine privlačijo. Želimo da bi si pridobili nove navdušene planince, ki jih osrečuje bivanje v naravi. S planinskimi pozdravi! Osnove, oziroma posamezne skupe znanj, ki so potrebni za obrambno in samozaščito ravnanje vsakega človeka, vsebujejo učna področja osnovnošolskega predmetnika. To so osnove znanj prve medicinske pomoči, poznavanja nevarnosti pri ravnanju z osnovnim vojaškim orožjem, poznavanja nevarnosti ABK orožij, nadalje so to obrambni elementi pri telesni vzgoji, osnove poznavanja orientacije, branja zemljevidov... skratka, ne nekaj samo vojaškega in bi si lahko očitali militarizacijo mladine, temveč so to osnove znanj, spoznanj brez katerih si danes ne moremo predstavljati razgledanega človeka. Menim, da bi nekatere vsebine obrambne in samozaščitne vzgoje morali še razširiti in poglobiti. Še vedno se med osnovnošolsko mladino dogajajo nesreče ob najdenih eksplozivih, kemikalijah in podobnem, m ne nazadnje, koliko pa kot odrasli ljudje vemo o prvi medicinski pomoči? Kako reagiramo, ko se znajdemo v situaciji, nuditi pomoč sočloveku? Strah nas je in žal nam je, da smo tako malo podkovani! In če se povrnemo k »vojaškemu« delu obrambnega usposabljanja mladine. Ali smo brali dela našega Tita, smo poslušali njegove govore? Sliši se kontradiktorno, toda v njegovi vojaški misli in dejanjih ugotavljamo toliko humanizma, toliko najbolj blestečih dejanj Človeka za očuvanje Človeka. Tovarištvo, pomoč, enakost, premagovanje naporov v nemogočih situacijah... vse to je vredno, da se nadaljuje, neguje in prenaša na mlade generacije. Končno pa, saj živimo v socialistični družbeni ureditvi in ideali te družbe so visoko zastavljeni! Tudi z obrambnim usposabljanjem in osveščanjem mladine se jim bomo približevali. Le kot vsestranska osebnost bomo razumeli navzkrižja časa, ki ga živimo, si omogočili preseči naključja, ki se igrajo s človekom, dokler tava v temi neznanja in predsodkov. Obrambni dan šole — tekmovanja v omenjenih obrambnih in samozaščitnih znanjih in spretnostih, bi naj bil le končna zbirna! oblika vsega, kar so učenci med šolskim letom spoznali. To je tudi (sicer še preredka) priložnost v osnovni šoli, da smo ves dan v naravi; da se učenci sproščeno razgibljejo in se med seboj tekmovalno pomerijo. LOVRO NOVINŠEK »Iz ognja in pepela, porajala tudi nova iz krvi in solza vojska, ki ji naši narodi se je porajala niso mogli dati ničesar nova Jugoslavija. drugega, kot svoje V tem nezaslišanem goloroke otroke okrutnem boju na in brezmejno življenje in smrt se je ljubezen." (TITO) Športno strelišče v naravi Pionirji na orientacijskem pohodu 4. aprila 1981 smo imeli obrambni dan. Bilo je hladno, vert sončno sobotno jutro, ko smo se učenci 7. in 8. razredov zbrali P' domom JLA. Skupaj smo odšli v Grogarjev dol, kjer je bil start in orientacijskega pohoda. Najprej so učenci opravili preizkušnjo v si Ijanju z zračno puško. Približno ob devetih je startala prva, nato vsakih nekaj minut naslednje skupine, sestavljene iz 5 ali 6 učert istega razreda. Proga je bila po oceni tov. Novinska dolga od 6 7km in dokaj razgibana. Na njej je bilo pet kontrolnih postaj, ki sol zaradi varnosti in informiranja povezane s centrom pred šolo z 9 žično radijsko zvezo. Na postajah so učenci reševali različne nal< iz obrambne vzgoje in družbene samozaščite. Medtem, ko so uče streljali in se pripravljali na start, so člani likovnega krožka pod v< stvom tov. Božinova risali zanimive prizore. Sončni žarki so pr^ meglice in postalo je prijetno toplo, kar pa ni prijalo tekmovalce^ so se izčrpani in žejni po približno uro in pol trajajočem pohodu vra' v Grogarjev dol. Tam so opravili še preizkušnjo v znanju iz prve moči, nato pa so lahko odšli na malico. Približno ob pol enih so p1] na cilj še zadnje skupine, vendar je zanje zmanjkalo malice. KI »V slogi je moč« — Utrinek iz aktivnosti 3. in 4. razredov Obrambni dan Na obrambnem dnevu sva bili določeni za poročevalki. Najprej sva si ogledali dogajanje pred šolo, kjer so tekmovali v pohodu in prenosu ranjencev učenci petih in šestih razredov. Prikazano je bilo tudi gašenje ognja in oskrba ranjenca. Potem sva se napotili v Grogarjev dol, kjer so začeli s tekmovanjem sedmi razredi. Pomešali sva se med učence, ki so stali v polkrogu in streljali. Tožili so, da jih zebe in da je prevelika gneča. Mladi likovniki so se posedli po pobočjih in ves ta vrvež risali. Drugi so si krajšali čas z raznimi igrami. Skupine so ves čas odhajale na pot. Ker naju je proga zanimala, sva odšli za njimi. Za opis poti sva se obrnili k tovarišema na startu. Zagnali sva se v klanec. Na vrhu sva bili že upehani. Kmalu sta naju prehiteli dve skupini. Na razpotju so nama pokazali pot do štampetovega mostu. Hodili sva in hodili. Prepričani sva bili, da sva ubrali nepravo pot. Toda že čez nekaj časa je prisopihala za nama še ena skupina. Zopet se nama je vrnilo upanje. Ko sva nekako našli prvo kontrolno točko pohoda ob Štampetovem mostu, so tam tri skupine reševale naloge s področja znanj in SLO. Na naslednji postaji so tekmovalci odgovarjali na vprašanja o puški. Počakali sva jih, nato pa smo s skupnimi močmi iskali poti naprej. Med potjo do tretje postaje sva si obe skoraj ožulili noge, zato sva napredovali bolj počasi. Po dolgem času sva prišli do tretje postaje, kjer sta tovarišici zastavljali vprašanja o topografskih znakih in ravnanju s kompasom. Po kratkem počitku sva se počasi približevali cilju. Celo zgrešili bi ga kmalu. Napili sva se čaja in se odpočili. Skoraj vsi tekmovalci, s katerimi sva se pogovarjali, so povedali, da so bile naloge lahke. Nekateri so bili nezadovoljni z označbo proge, marsikdo pa je potožil, da ga bolijo noge. IRENA SALOMON NATAŠA JAZBEC 7. b Ekipa najuspešnejših v tekmovanju 7. in 8. razredov temu je bila večina udeležencev zadovoljna z doseženimi rezulta; so dejali, da bi še tekmovali na podobnih tekmovanjih, kjer pokaZ' svoje znanje v streljanju, orientaciji na terenu, poznavanju topoP/ skih znakov, o delu kurirske službe, o prvi pomoči idr. Obrambni dan nas je obogatil z znanjem, ki nam bo potrebno v meru vojne ali različnih elementarnih nesrečah. Po nenatančnif datkih je zmagala skupina s štartno številko 31 iz 8.c razreda. D1 izvedeli natančnejše mnenje o obrambnem dnevu, je Vera Gre opravila nekaj intervjujev z učenci in tov. učitelji. ANITA OGRlN' Ob dvajsetletnici planinskega društva je bila v galeriji Doma razstava fotografij planinca Jake Čopa Kaj so povedali udeleženci! Andrej: Pot je bila dolga, zato sem tudi malo utrujen. Večji!1 težav ni bilo, le zašli smo nekoliko s poti. Naloge niso bile tako težke. Ne te ob progi in tudi ne one na cilju. Ker sem bil lačen, se mije malica prilegla, samo čaja je bilo premalo. Na takšni*1 tekmovanjih bi še tekmoval. Stanka: Pot se mi ni zdela pretežka, saj sem dobro teles pripravljena. Naloge so bile lahke, če izvzamem streljanje. M lica je odlična, le čaj je premalo sladkan. Še bi tekmovala 1 podobnih tekmovanjih. Fabijana: Pot se mi je zdela naporna, zelo sem utrujena i" preveč je vroče. Težav na crogi ni bilo in tudi naloge niso bilo pretežke. Matjaž: Pot je bila dolga, naloge pa niso bile tako težke-, Jezen sem, ker naši skupini niso na eni od postaj hoteli dati točk, za to ker se je nekdo preveč približal. Vreme je odlično Marija: Zelo sem utrujena. Pot je bila dolga in naporna, naloge pa niso bile pretežke. Z rezultatom sem zadovoljna. N0 takšnih tekmovanjih pa ne bi več tekmovala. Uroš: Proga je bila naporna, utrujen sem in bolijo me nogo. naloge pa se nam niso'zdele pretežke. Kot dobro vidimo iz razgovorov, so se učitelji telesne vzgojo »potrudili« in pripravili res zahtevno pohodno progo! Kaj so povedali organizatorji! Tovariš ravnatelj: Vse sem fotografiral in mislim, da bodo fotografije uspele. Imamo veliko srečo z vremenom. Najlepšejo "i v Razorski dolini, kjer imajo obrambni dan 3. in 4. razredi, posebno všeč mije bila disciplina vlečenja vrvi. Tekmovanje jO v celoti uspelo. Tovariš Novinšek: Lepo je, da smo danes vsi, cela šola, I naravi. Tudi najmlajši pionirji imajo organiziran pohod. V spremstvu borcev si bodo ogledali pomembnejše spomenikOLj NOB v smeri pohoda proti Blatnemu dolu. Vsi učenci razredno stopnje so si pred odhodom na pohode ogledali razstavo orožja teritorialne obrambe in opremo civilene zaščite na šoli' V PISMO OBČANOV — ODMEVI Kako se obnašamo do odpadne vode (t Našem časopisu — februar 1981 na 4. in 5. strani pod naslovom |munalno gospodarstvo moramo postaviti na trdne noge,« je inik v uvodu na 4. strani na koncu dejal. Citiram: »Zato ne bo da le preberete ta pogovor za — okroglo mizo — in nam nato •osredujete vaše predloge in mnenja. Najbrž se bo tudi vam po-kakšna misel, ki bi jo bilo koristno slišati. Zato pričakujemo 3 sodelovanje.« Pko se mi torej nudi lepa priložnost, da kot občan kritično sprego-Pt o izvajanju tovariša, ki je v zelo skopih besedah omenil čistilne ?ave za odpadne vode, sicer pa ponudil občanom na vpogled fo-Jtefijo čistilne naprave, kakršno bojda imajo v Kamniku in v Domža-;'torej v tuzemstvu. nadaljevanju bom skušal s podatki prikazati, kako smo se in se še kasarno pri reševanju tako perečega problema kot so odpadne ^.bodisi iz usnjarne, kot tudi iz mesta in okolice Vchnike. "letu 1971 so se začeli prvi resni pogovori med predstavniki IUV in 9Qlstavniki Občinske skupščine o skupnih prizadevanjih in vlaganjih .^ntralne čistilne naprave (v nadaljevanju CČN) na Vrhniki, ki naj bi * locirane na Tojnici. '* Zapisnikov sej predsedstva Skupščine občine Vrhnika o prizadeven* "iju, da bi zgradili CČN na Vrhniki, si lahko ogledamo, kako je za-lip'(sva poteka po naslenjih dnevih, mesecih, letih in petletkah. 'in, '° S. uredništva: Nato avtor navaja podatke, iz katerih je razvidno, ato !l° Se razPrave 9'ede gradnje CČN na Vrhniki pričele že leta 1971, ar/ft °d 16' 12' 1971 tja d° 6' 2 1974) j gi Dne 5. 6.1974 so člani komisije sprejeli ODLOČBO o imenovanju sot 0S8r->ne strokovne komisije za izvajanje sklepov, ki urejajo gradnjo in - br« pranje čistilne naprave in kolektorja »S«. iaW j rvosejo komisije je sklical predsednik IS dne 13. 6. 1974. Komi- jče! »je obravnavala in sprejela program, ki je predstavljal rezultate d Tjjh razprav od 16. 12. 1971 dalje. i Pr 'p- S. uredništva: nato avtor navaja programe iz let 1974, 1976 in fr$i|m za 0bd0DJe 1981-85) ve P»\ ,e^a 9rad'va ie razvidno, da so se prve razprave o gradnji CČN prii Vzniki začele 16.12.1971 in da so do danes žej3-krat v presled-Kf P° 5 let prikazani programi, ki pa so vsi med seboj zelo skregani in *a) malo storjenega, razen filozofiranja. Program CČN za leto 1—1985 pričenja gradnjo CČN s IV. fazo in konča pri VII. fazi. ričan sem, da poleg mene še koga od ostalih krajanov zanima, I-, II., in III. faza CČN, ko pa vsi vemo, da se CČN še niti niso.pri-9raditi. Vsi dobro vemo, da je bila lokacija določena na Tojnicah aa razen faze obremenitev C nekaj 100 kamionov gramoza ni stor-Ja nič. A L °variš, ki je govoril o čistilni napravi, je poskrbel za fotografijo či-ne naprave in v Našem časopisu dejal, da bo končana obzaključku * Jdarijega srednjeročnega obdobja. Ker so bile obljube dane že za r1976 in enkrat že za leto 1980 in ker 10 let ni zadoščalo za priče-Je več kot gotovo, da se je tudi sedaj lahko uštel in so njegove oble »Blažov žegen«. ;er obstoja posebna strokovna komisija za izvajanje sklepov, ki 'jo gradnjo in financiranje CČN in kolektorja »S«, naj bi le-ta dala ačun, zakaj takšna ogromna zamuda in kakšna sredtva so bila jabljena. Končno pa bi bilo prav, ker smo krajani prešibki, da bi 'Sinili pokrovko in pogledali, kaj se v loncu smodi, da bi to storil kcjo, ki to moč ima. OKRAJŠEK FRANC m oi »v iti rjj Ni«, Kako teče gradnja čistilne naprave letu 1972 je bil izdelan Idejni projekt CČN (centralne čistilne Prave) in nato v letu 1973 Glavni projekt CČN, ki je zajemal čr-*£e in čistilni blok. Blato naj bi se po tem projektu prečrpa- Jdi ° v blatne lagune oz. sušilna polja, torej projekt ni obravnaval ***lave blata. Poleg glavnega projekta za CČN je bil izdelan ' Projekt glavnega zbiralnika, imenovan sušni zbiralnik »S«. ^6'otna investicijska vrednost po projektu je znašala 7,650.527,10 19radnja pa je bila razdeljena v štiri etape, I. etapa leta 1973, zad-yetai976. /■a izvajanje sklepov je bila imenovana strokovna komisija za grad-cistiine naprave in kolektorja »S«, ki je bila predlagana dne 12.12. *3 in jo je z odločbo dne 5. 6. 1974 potrdila SO Vrhnika. v samem začetku gradnje CČN je bilo delo močno ovirano za-' stalnih kadrovskih težav nosilca investicije Komunalno stano-i iskega podjetja in upravnega organa SO Vrhnika. Tudi sestav ^ tovne komisije za gradnjo ČN se je spreminjal. Zaradi omenjenih J*v so nato s Splošno vodno skupnostjo podpisali dne 6.11.1974 jj°°dbo o konzultingu. S to pogodbo se je Splošna vodna skupnost ,,e2ala izvesti vsa strokovna dela do razpisa lokacijskega ogleda. 9 ;9-1975 so podpisale samoupravni sporazum Komunalno stanova podjetja Vrhnika, Skupščina občine Vrhnika in Industrija lf ja Vrhnika, ki obravnava plačila stroškov, ki nastanejo v zvezi s l6ktno dokumentacijo. Plačnika teh stroškov sta IUV in SO Vrhni-j vSak do ene polovice. okacijsko odločbo za kolektor »S« je izdal Sekretariat za urbanimi1 1- 8. 1975, za lokacijo ČN in odlagališča mulja pa 12. 4. 1976. ,6 sedaj so bili omogočeni tehnični pogoji za pričetek izdelave pro-^ CČN in kolektorja »S«. ^eHkost čistilne naprave je bila določena na osnovi onesnaževal-* 'r čiščenja. ^ '©tu 1976 izgradnja »S« kanala od jaška 12 do 36, to je od bodoče J*ciie CČN do ceste na Verd pri Lavrenčiču ter blatovoda IUV od P* 2 do 45, (zgrajen je prav tako od CČN do Lavrenčiča)- Investitor * dela kanalizacije je bila Industrija usnja Vrhnika. Vrednost inve- Na dvorišču Usnjarne so gradbena dela za kemično čiščenje odplak, pričakujejo pa, da bo dokončno zgrajena do jeseni. sticije je bila 4,505.754.10 din. Investicija je bila pokrita iz: 2,100.000,00 din kredita OVS Ljubljanica-Sava, 400.000,00 din kredita ZVS (Zveza vodnih skupnosti Slovenije), 2,005,754,10 din lastnih sredstev IUV. Izgradnja CČN je v nadaljevanju potekala po etapah. Etape so bile določene z ozirom na obseg del v posameznih letih. I. etapa predo-bremenitev terena na lokaciji CČN. Investitor je bila KPV Vrhnika. Delo je bilo pričeto v letu 1977. Vrednost investicije predobremenitve in komunalne ureditve zemljišča pa je znašala 5,446.700,00 din. Sredstva so zagotovili: 850.000,00 din IUV, 3,800.00,00 din dotacija OVS, 796.700,00 din KPV. V letu 1978 je bila planirana II. faza CČN, to je izgradnja odlagališča blata, izgradnja kanala F. Ta faza se je prenesla v leto 1979 in bila v planu SKIS-a za leto 1979. Vrednost planirane investicije je bila 3,708.000,00 din. Investicije zaradi spremembe koncepta niso izvedli. . V letu 1979 je prišlo do spremembe osnovnega koncepta gradnje CČN. Delovna grupa strokovnjakov v usnjarni in projektant CČN so dokazali umestnost gradnje dela kemičnega čiščenja odplak na CČN. Ker pa je to čiščenje potrebno zaradi odplak usnjarne in zaradi predpisa o kvaliteti odplak, ki se smejo spuščati v javno kanalizacijo, se je ta del CČN lokacijsko prenesel na dvorišče usnjarne. Investitor III. etape CČN, to je: fizikalno kemično čiščenje, je SKIS. V smislu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo centralne čistilne naprave (VI. člen sporazuma) so sredstva v višini 32,990.508,00 din zagotovili: SKB Ljubljana 19,794.300,00 din kredita, OVS Ljubljanica-Sava 6,00.000,00 din dotacije, IUV Vrhnika 7,196.208,00 din lastna sredstva. Gradnja III. faze CČN je v teku, njen zaključek pa pričakujemo jeseni tega leta. Po tehnoloških predvidevanjih in projektih se bo s pogonom III. faze CČN na Vrhniki zmanjšalo onesnaževanje voda za približno 50%. Tekoče blato iz usnjarne se bo zgoščevalo na 30 — 40% suhe snovi in odlagalo na primerno deponijo oz. kompostiralo. Tako delno očiščene odplake bomo vodili na biološko stopnjo ČN (lokacija, kjer je izvedena predobremenitev). Zaradi že predhodno delno očiščenih odplak pa bo seveda potrebna manjša ČN, kot je bila predvidena v prvi zasnovi. Kakoje z gradnjo nadaljnjih faz CČN? V srednjeročnih planih SKIS, IUV, OVS je predvidena gradnja CČN in pripadajočih kolektorjevter prečrpališč in razbremenilnikov v letih 1982 in 1985. V tem času pa bomo morali kanalizirati tudi vse komunalne odplake, ki gravitirajo na to čistilno napravo. Ne sme priti do napake, da bi bila čistilna naprava zgrajena, vanjo pa ne bi pritekle odplake. PETER KOBAL Dvosobno komfortno stanovanje s telefonom v Ljubljani zamenjam za enakovredno na Vrhniki. Ponudbe na tel. 553-260 V skladu s srednjeročnim načrtom 1981—85 Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in po sklepu 34. seje Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika z dne 18. 3. 1981 objavljamo 2. Natečaj za zbiranje interesentov za nakup etažnih stanovanj v letu 1981 Na natečaj se lahko priglasijo vsi interesenti za nakup stanovanj. Pri sestavi prednostne liste za nakup etažnih stanovanj se bo upoštevalo kot prednost: 1. Zaposlitev v OZD na območju občine Vrhnika 2. Stalno bivališče na območju občine Vrhnika 3. Kadrovske potrebe v občini Vrhnika V kolikor bo interesentov za nakup stanovanj še vedno več, kot bo na razpolago stanovanj, pa se bo pri izbiri upoštevalo še stanovanjske razmere udeležencev, ki jih bomo ugotavljali s točkovalnim zapisnikom, ki se uporablja pri sestavi prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, zglajenih iz sredstev družbene pomoči. Natečaj se razpisuje za: 1. Štiri garsonjere v izmeri 25,50 m2 2. Sedem enosobnih stanovanj v izmeri 31,80 m2 3. Dva trisobna stanovanja v izmeri 70,45 m2 Informativna izhodiščna cena za razpisana stanovanja znaša 20.000,00 din/m2. Kupci bodo sklepali kupoprodajne pogodbe z investitorjem stanovanjskega bloka — SGP Grosuplje. Vse ostale informacije lahko dobite rja Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika. Cesta gradenj št. 1, tel. 751-257. Vrhnika, aprila 1981 PREDSEDNIK IZVRŠILNEGA ODBORA SSS VRHNIKA MARCEL TURK Na podlagi 18. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, /grajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika je Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 18. 3. 1981 sprejel sklep, da se v maju 1981 razpiše 6. Natečaj za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Vrhnika za leto 1981 Upravičenci za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč so: Družine in občani z nižjimi dohodki, upokojeni občani, delovni in vojaški invalidi, udeleženci NOV. Ti se laKko prijavijo na razpis natečaja, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ali član ožje družine ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje in da ni lastnik primernega stanovanja, — da prosilec za stanovanje ali član njegove družine ni lastnik počitniške hišice, — da skupni dohodki prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presegajo na člana gospodinjstva 60 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. (V letu 1980 znaša povprečni čisti mesečni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji 8.767,00 din), — da prosilec za stanovanje ali za delo sposoben član ožje družine ni neopravičeno nezaposlen, — da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Vrhnika, v — da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več stanovanj, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec za stanovanje doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. II. Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanje, zgrajeno s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, se prijavijo na ta razpis. Utemeljene prošnje, opremljene z ustreznimi dokazili in potrdili vložijo preko organizacije združenega dela in drugih organizacij, v katerih so zaposleni. Drugi prosilci, kot so: — upokojeni občani, vložijo prošnje preko Društva upokojencev Vrhnika, — delovni in vojaški invalidi, preko invalidske organizacije Vrhnika, — udeleženci NOV, preko krajevnih organizacij ZZB NOV na občinsko komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV občine Vrhnika, —: občani, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, vložijo prošnje preko Združenja obrtnikov Vrhnika, — občani, socialno podpirani, vložijo prošnje preko občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Vrhnika. Organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne prošnje prosilcev za stanovanje obravnavati na svojih pristojnih samoupravnih organih za stanovanjske zadeve. Opremljene prošnje s sklepom organov posredujejo v razpisanem roku Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika v nadaljnje reševanje. III. K vlogi na razpis je potrebno predložiti naslednja potrdila: a) potrdilo o času stalnega bivanja na območju občine Vrhnika b) potrdilo o delovni dobi v organizaciji, pri kateri je prosilec zaposlen, ' i - c) potrdilo o skupni delovni dobi, ki se prizna za pokojninsko dobo, d) potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, e) potrdilo o številu zujx>slcnih družinskih članov, njihov osebni dohodek za preteklo leto in skupni dohodek na družinskega člana za preteklo leto, • f) potrdilo o številu in starosti otrok, g) potrdilo zdravstvene službe o vrsti bolezni družinskih članov (če so oboleli), t h) potrdilo invalidske komisije o kategoriji invalidnosti družinskih članov (če so invalidi). IV. Razpis se objavi v »Našem časopisu« in traja do 31."5. 1981. ," V. " Natečaj se razpisuje za najemna stanovanja v stanovanjskem objektu S-5 na Vrhniki, za stanovanja, vseljiva v prvi polovici leta 1982. Za vse informacije se obračajte na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika, Cesta gradenj 1, tel. 751-257. Vrhnika, aprila 1981 PREDSEDNIK IZVRŠILNEGA ODBORA SSS VRHNIKA MARCELTURK ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata in starega ata Janeza Orešnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in nesebično pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju za skrb in pomoč med dolgo boleznijo. Hvala tudi pevskemu zboru za poslovilne pesmi. Žalujoči: žena Francka ter otroci Žan, Fani in Rezi z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata Feliksa Pirmana iz Brezovice pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za vsestransko pomoč, še posebno dr. Petrovčiču. za podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Žena Silva s hčerko in sinom Srećkom Trim akcija »Vsi na kolo za zdravo telo« ZTKO Vrhnika in Kolesarske sekcije pri ŠD Partizan Vrhnika, sta organizirali kolesarsko TRIM akcijo, katere se je udeležilo 109 tekmovalk in tekmovalcev. Proga je potekala od parkirnega prostora pred ŠD Partizan Vrhnika, skozi Vel. Ligojno, Razpotje, Horjul, Vrzdenec do Žažarja, kjer je bila kontrolna postaja in nazaj do Vrhnike, kjer je bil cilj. Proga je bila dolga približno 21 km. Vsak udeleženec je prejel značko in nalepko. Obrambno usposabljanje osnovnošolske mladin Zopet uspešni strelci na glinaste golobe Na novem olimpijskem strelišču SĐ Svoboda iz Senožeč se je zaključilo 2. kolo Slovenske TRAP lige. Organizator I. kola je bila v soboto 4.4. domača strelska družina, drugo kolo pa je v nedeljo 5.4. na istem strelišču organizirala SD »Dolomiti« Vrhnika. V vsakem kolu je nastopilo 64 tekmovalcev iz 14. strelskih družin, od teh 13 v ekipni konkurenci. Rezultati posamezno: 1. Matjaž Grajzer Vevče 88, in 10 Aleksander Šturm— Dolomiti Vrhnika, 95 zadetkov, 2. Ivan Tkalec 92, 3. Janko Rožmarin, 90, 4. Jože Zadnikar, 90, vsi trije Olimpija, Ljubljana, 5. Šinigoj Jože 89" — SD Nova Gorica, 6. Franc Muzek, Mercator Ptuj 88, 7. Franc Antolič — TRAP Ormož 88, 8. Roman Bokavšek — Dolomiti Vrhnika, 88, 9. Aco Rebernik SD Bine Gergar — štetan Kovač Beltinci 88. Rezultati Ekipno: 1. Olimpija Ljubljana 26 točk s 358 zadetki, 2. Dolomiti Vrhnika 23 točk s 347 zadetki, 3. Š. Kovač Beltinci 21 točk s 337 zadetki, 4. Mercator Ptuj 18 točk s 342 zadetki, 5. TRAP Ormož 18 točk s 341 zadetki. SKUPINA A): SKUPINA B): BI. Brezovica: Verd Verd: Dragomer BI. Brezovica : Dragomer Vrhnika : V. p. 5312 V. p. 5312 : Borovnica Borovnica : Vrhnika ZA RAZVRSTITEV OD 1. do 6. mesta: 5—6 mesto Vrhnika : Dragomer 3—4 mesto BI. Brezovica : Borovnica 1—2 mesto V. p. 5312 : Verd 53:56 37:27 60:28 29:47 59:56 66:38 20:0 20:0 51:28 (30:25) (20:10) (32:11) (12:28) (30:28) (38:17) Skozi Dragomer smo krepko zakorakali za zastavonošema Markom Kraševcem in Andrejem Raztresenem. Prva postaja je bila na Ferjankl, kjer je bil 1.1942 tabor 2. čete 1. bataljona Dolomitskega odreda Tam nam je predsednik športnega društva iz prejšnjega mandatnega obdobja, zasluzeni Miro Zore, razdelil lokalne zemljevide, ki jih je pripravilo Planinsko društvo IMP Ljubljana v sodelovanju s športnim društvom Dragomer—Lukovica. Tako smo veselo in za številne malčke dosti naporno pot preko Strmce in vasi Brezja v Horjulski dolini nadaljevali do Partizanskega doma na Ključu. Pot je bila po mladi, komaj prebujajoči se hosti, zelo prijetna. Gozdne poti so, kot da bi bile vzdrževane. Tudi živega človeka razen enega lovca nismo srečali. Poti ki jo je trasiralo Planinsko društvo tMP Ljubljana in ki vodi vse do Ključa, je Četrta planinska šola Po dolgem času smo se iz spanja prebudili planinci in sklenili, da organiziramo IV. planinsko šolo. Ta naj bi bila z razliko od prejšnjih planinskih šol — javna. Torej pomeni današnji sestavek povabilo na predavanja in izlete planinske šole, ki sodijo v njen okvir. Dobivamo se vsako sredo ob 17. uri na Oš Ivana Cankarja. Pouk planinske šole je namenjen predvsem pionirjem in začetnikom na planinskih stezah. Priče smo vedno pogostejšim nesrečam, ki jih največkrat povzročajo planinci sami zaradi neizkušenosti. Zavedamo se, da organizirati planinsko šolo in izlete ni lahka naloga, morda pa bomo s to našo odločitvijo le preprečili, če že ne onemogočili subjektivne nesreče v gorah. Tekmovanje krajevnih skupnosti za prehodni pokal ZTKO Vrhnika V organizaciji ZTKO Vrhnika, Blatna Brezovica in KK Vrhnika, je bil organiziran PRVI KOŠARKAŠKI TURNIR za Krajevne skupnosti, katerega se je udeležilo 6 ekip. Rezultati: ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA ŠAHOVSKO DRUŠTVO VRHNIKA ŠAHOVSKO DRUŠTVO DRAGOMER-I.UKOVICA Šahovska sekcija RAZPIS 2. ekipnega hitropoteznega turnirja za prehodni pokal v počastitev občinskega praznika. Turnir se bo igral v soboto 9. maja ob 9. uri v prostorih doma .11 A na Vrhniki. Pravico do nastopa imajo ekipe šahovskih društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela in drugi. Tekmovanje bo izvedeno po Bergerjevem sistemu, tempo igre je S minut za vsakega igralca, veljajo pravila pravilnika ŠZS. Ekipa šteje 4 igralce in rezervo. Vse ekipe prejmejo priznanja, prva ekipa pa pokal. Rok za prijavo je do 7. maja 1981. Prijavo pošljite na naslov: Šahovsko društvo Vrhnika, Dom JI.A Vrhnika ali po telefonu 751-356. Pohod na Ključ po poteh Dolomitskega odreda Dne 5.4.1981 je bil tako kot že trikrat doslej pohod na Ključ. Vodja pohoda — mladinec Lojze Pezdir je preko 200 znakov razdelil udeležencem že pred 9. uro dopoldne, ko smo z nekaj minutnim zaostankom krenili na pot. Pridružilo se nam je 21 vojakov iz vrhniške kasarne Ivan Cankar, ki jih je vodil Radomir Cvetkovic. lahko slediti. Poimenovali so jo »Partizanska pot Dolomitskega odreda«. Tudi na Ključu, kamor smo prispeli po dveh urah, je bilo že okoli 50 požrtvovalnih članov IMP. Mnogim izmed njih gre zahvala, da so dom dogradili in ga vzdržujejo. Še prijetnejši je dom zarad) oskrbnika Dorata Kogovška, ki je doma iz vasi Brezje, ki nas je — udeležence pohoda toplo pozdravil. Kulturni program so dopolnili naši drago-merški pevci, na katere smo upravičeno ponosni. Manjkal ni niti partizanski golaž niti zabavni orkester, ki je popoldne poskrbel, da smo se zavrteli; manjkalo ni niti žrebanje, še celo nekaj kapelj (tudi iz oblakov) smo bili deležni. Pohod na Ključ po partizanski poti Dolomitskega odreda je bil za več kot 300 udeležencev še ena prireditv za oživljanje tradicije in tudi vodstvu pohoda gre zahvala, da je tako uspel. D. JAZBINŠEK Zadnje leto je močno čutiti upad aktivnosti MO, zato bo planinska šola gotovo spodbudila več ljudi k hoji v hribe, le-ta pa naj bo vama. Predmetnik planinske šole obsega 14. predavanj, nekatera bomo poslušali v učilnicah, tehniko hoje in druge praktične elemente pa bomo obdelovali na izletih, v Močilniku... Vsak slušatelj si bo s tem pridobil temeljno znanje, seveda se bo kalil v Izkušenega planinca z vajo — s hojo po goran. V planinski šoli bodo sodelovali učenci od 4 do 8. razreda in starejši, ki jih planine privlačijo. Želimo da bi si pridobili nove navdušene planince, ki jih osrečuje bivanje v naravi. S planinskimi pozdravi! Osnove, oziroma posamezne skupe znanj, ki so potrebni za obrambno in samozaščito ravnanje vsakega človeka, vsebujejo učna področja osnovnošolskega predmetnika. To so osnove znanj prve medicinske pomoči, poznavanja nevarnosti pri ravnanju z osnovnim vojaškim orožjem, poznavanja nevarnosti ABK orožij, nadalje so to obrambni elementi pri telesni vzgoji, osnove poznavanja orientacije, branja zemljevidov... skratka, ne nekaj samo vojaškega in bi si lahko očitali militarizacijo mladine, temveč so to osnove znanj, spoznanj brez katerih si danes ne moremo predstavljati razgledanega človeka. Menim, da bi nekatere vsebine obrambne in samozaščitne vzgoje morali še razširiti in poglobiti. Še vedno se med osnovnošolsko mladino dogajajo nesreče ob najdenih eksplozivih, kemikalijah in podobnem. In ne nazadnje, koliko pa kot odrasli ljudje vemo o prvi medicinski pomoči? Kako reagiramo, ko se znajdemo v situaciji, nuditi pomoč sočloveku? Strah nas je in žal nam je, da smo tako malo podkovani! Inče se povrnemo k »vojaškemu« delu obrambnega usposabljanja mladine. Ali smo brali dela našega Tita, smo poslušali njegove govore? Sliši se kontradiktorno, toda v njegovi vojaški misli in dejanjih ugotavljamo toliko humanizma, toliko najbolj blestečih dejanj Človeka za očuvanje Človeka. Tovarištvo, pomoč, enakost, premagovanje naporov v nemogočih situacijah... vse to je vredno, da se nadaljuje, neguje in prenaša na mlade generacije. Končno pa, saj živimo v socialistični družbeni ureditvi in ideali te družbe so visoko zastavljeni! Tudi z obrambnim usposabljanjem in osveščanjem mladine se jim bomo približevali. Le kot vsestranska osebnost bomo razumeli navzkrižja časa, ki ga živimo, si omogočili preseči naključja, ki se igrajo s človekom, dokler tava v temi neznanja in predsodkov. Obrambni dan šole — tekmovanja v omenjenih obrambnih in samozaščitnih znanjih in spretnostih, bi naj bil le končna zbirna! oblika vsega, kar so učenci med šolskim letom spoznali. To je tudi (sicer še preredka) priložnost v osnovni šoli, da smo ves dan v naravi, da se učenci sproščeno razgibljejo in se med seboj tekmovalno pomerijo. LOVRO NOVINŠEK »/z ognja in pepela, porajala tudi nova iz krvi in solza vojska, ki ji naši narodi se je porajala niso mogli dati ničesar nova Jugoslavija. drugega, kot svoje V tem nezaslišanem goloroke otroke okrutnem boju na in brezmejno življenje in smrt se je ljubezen." (TITO) Športno strelišče v naravi Pionirji na orientacijskem pohodu 4. aprila 1981 smo imeli obrambni dan. Bilo je hladno, vert sončno sobotno jutro, ko smo se učenci 7. in 8. razredov zbrali P* domom JLA. Skupaj smo odšli v Grogarjev dol, kjer je bil start in1 orientacijskega pohoda. Najprej so učenci opravili preizkušnjo v si Ijanju z zračno puško. Približno ob devetih je startala prva, nato, j vsakih nekaj minut naslednje skupine, sestavljene iz 5 ali 6 učer* istega razreda. Proga je bila po oceni tov. Novinska dolga od 6 j 7km in dokaj razgibana. Na njej je bilo pet kontrolnih postaj, ki so! zaradi varnosti in informiranja povezane s centrom pred šolo z bf' Žično radijsko zvezo. Na postajah so učenci reševali različne nal" iz obrambne vzgoje in družbene samozaščite. Medtem, ko so učd streljali in se pripravljali na start, so člani likovnega krožka pod V stvom tov. Božinova risali zanimive prizore. Sončni žarki so prd meglice in postalo je prijetno toplo, kar pa ni prijalo tekmovalcerj SO se izčrpani in žejni po približno uro in pol trajajočem pohodu vr» v Grogarjev dol. Tam so opravili še preizkušnjo v znanju iz prve 15 moči, nato pa so lahko odšli na malico. Približno ob pol enih so pn j na cilj še zadnje skupine, vendar je zanje zmanjkalo malice. I »V slogi je moč« — Utrinek iz aktivnosti 3. in 4. razredov Obrambni dan Na obrambnem dnevu sva bili določeni za poročevalki. Najprej sva si ogledali dogajanje pred šolo, kjer so tekmovali v pohodu in prenosu ranjencev učenci petih in šestih razredov. Prikazano je bilo tudi gašenje ognja in oskrba ranjenca. Potem sva se napotili v Grogarjev dol, kjer so začeli s tekmovanjem sedmi razredi. Pomešali sva se med učence, ki so stali v polkrogu in streljali. Tožili so, da jih zebe in daje prevelika gneča. Mladi likovniki so se posedli po pobočjih in ves ta vrvež risali. Drugi so si krajšali čas z raznimi igrami. Skupine so ves čas odhajale na pot. Ker naju je proga zanimala, sva odšli za njimi. Za opis poti sva se obrnili k tovarišema na startu. Zagnali sva se v klanec. Na vrhu sva bili že upehani. Kmalu sta naju prehiteli dve skupini. Na razpotju so nama pokazali pot do Štampetovega mostu. Hodili sva in hodili. Prepričani sva bili, da sva ubrali nepravo pot. Toda že čez nekaj časa je prisopihala za nama še ena skupina. Zopet se nama je vrnilo upanje. Ko sva nekako našli prvo kontrolno točko pohoda ob Stampetovem mostu, so tam tri skupine reševale naloge s področja znanj in SLO. Na naslednji postaji so tekmovalci odgovarjali na vprašanja o puški. Počakali sva jih, nato pa smo s skupnimi močmi iskali poti naprej. Med potjo do tretje postaje sva si obe skoraj ožulili noge, zato sva napredovali bolj počasi. Po dolgem času sva prišli do tretje postaje, kjer sta tovarišici zastavljali vprašanja o topografskih znakih in ravnanju s kompasom. Po kratkem počitku sva se počasi približevali cilju. Celo zgrešili bi ga kmalu. Napili sva se čaja in se odpočili. Skoraj vsi tekmovalci, s katerimi sva se pogovarjali, so povedali, da so bile naloge lahke. Nekateri so bili nezadovoljni z označbo proge, marsikdo pa je potožil, da ga bolijo noge. IRENA SALOMON NATAŠA JAZBEC 7. b Ekipa najuspešnejših v tekmovanju 7. in 8. razredov temu je bila večina udeležencev zadovoljna z doseženimi rezulte' I so dejali, da bi še tekmovali na podobnih tekmovanjih, kjer poka* svoje znanje v streljanju, orientaciji na terenu, poznavanju topo?/ skih znakov, o delu kurirske službe, o prvi pomoči idr. Obrambni dan nas je obogatil z znanjem, ki nam bo potrebno | meru vojne ali različnih elementarnih nesrečah. Po nenatančnih' datkih je zmagala skupina s štartno številko 31 iz 8.c razreda. I izvedeli natančnejše mnenje o obrambnem dnevu, je Vera Gret> opravila nekaj intervjujev z učenci in tov. učitelji. ANITA OGRlN' Ob dvajsetletnici planinskega društva je bila v galeriji Doma razstava fotografij planinca Jake Čopa Kaj so povedali J udeleženci! j Andrej: Pot je bila dolga, zato sem tudi malo utrujen. Večjih težav ni bilo, le zašli smo nekoliko s poti. Naloge niso bile tako težke. Ne te ob progi in tudi ne one na cilju. Ker sem bil lačen, se mi je malica prilegla, samo čaja je bilo premalo. Na takšni!1 tekmovanjih bi še tekmoval. Stanka: Pot se mi ni zdela pretežka, saj sem dobro telesno pripravljena. Naloge so bile lahke, če izvzamem streljanje. Malica je odlična, le čaj je premalo sladkan. Še bi tekmovala jm podobnih tekmovanjih. Fabijana: Pot se mi je zdela naporna, zelo sem utrujena i" preveč je vroče. Težav na t;rogi ni bilo in tudi naloge niso bile pretežke. Matjaž: Pot je bila dolga, naloge pa niso bile tako težke Jezen sem, ker naši skupini niso na eni od postaj hoteli dai' točk, za to ker se je nekdo preveč približal. Vreme je odlično, Marija: Zelo sem utrujena. Pot je bila dolga in naporna, naloge pa niso bile pretežke. Z rezultatom sem zadovoljna. takšnih tekmovanjih pa ne bi več tekmovala. Uroš: Proga je bila naporna, utrujen sem in bolijo me noge, naloge pa se nam niso'ždele pretežke. Kot dobro vidimo iz razgovorov, so se učitelji telesne vzgoje »potrudili« in pripravili res zahtevno pohodno progo! Kaj so povedali organizatorji! Tovariš ravnatelj: Vse sem fotografiral in mislim, da bodo fotografije uspele. Iimmo veliko srečo z vremenom. Najlepšeje v Razorski dolini, kjer imajo obrambni dan 3. in 4. razredi, še posebno všeč mije bila disciplina vlečenja vrvi. Tekmovanje je v celoti uspelo. Tovariš Novinšek: Lepo je, da smo danes vsi, cela šola, 1 naravi. Tudi najmlajši pionirji imajo organiziran pohod. I spremstvu borcev si bodo ogledali pomembnejše spomenike NOB v smeri pohoda proti Blatnemu dolu. Vsi učenci razredne stopnje so si pred odhodom na pohode ogledali razstavo orožja teritorialne obrambe in opremo civilene zaščite na šoli le £RIL1981 NAŠ ČASOPIS 11 irf PISMO OBČANOV — ODMEVI Kako se obnašamo do odpadne vode I Našem časopisu — februar 1981 na 4. in 5. strani pod naslovom Hunalno gospodarstvo moramo postaviti na trdne noge,« je hik v uvodu na 4. strani na koncu dejal. Citiram: »Zato ne bo ^6, da le preberete ta pogovor za — okroglo mizo — in nam nato Posredujete vaše predloge in mnenja. Najbrž se bo tudi vam pota kakšna misel, ki bi jo bilo koristno slišati. Zato pričakujemo & sodelovanje.« Jako se mi torej nudi lepa priložnost, da kot občan kritično sprego-P o izvajanju tovariša, ki je v zelo skopih besedah omenil čistilne 'fave za odpadne vode, sicer pa ponudil občanom na vpogled fo-afijo čistilne naprave, kakršno bojda imajo v Kamniku in v Domža-'torej v tuzemstvu. vnadaljevanju bom skušal s podatki prikazati, kako smo se in se še kasarno pri reševanju tako perečega problema kot so odpadne bodisi iz usnjarne, kot tudi iz mesta in okolice Vihnike. 'letu 1971 so se začeli prvi resni pogovori med predstavniki lUVin ^stavniki Občinske skupščine o skupnih prizadevanjih in vlaganjih jtentralne čistilne naprave (v nadaljevanju CČN) na Vrhniki, ki naj bi 8 'ocirane na Tojnfci. '* zapisnikov sej predsedstva Skupščine občine Vrhnika o prizade-■erfi "iju, da bi zgradili CČN na Vrhniki, si lahko ogledamo, kako je za-lif™a poteka po naslenjih dnevih, mesecih, letih in petletkah. ' 'sW ^' uredn'Š*va: Nato avtor navaja podatke, iz katerih je razvidno, sto !t° Se razPrave giede gradnje CČN na Vrhniki pričele že leta 1971, g/*ako od 16. 12. 1971 tja do 6. 2. 1974.) j gi 5. 6. 1974 so člani komisije sprejeli ODLOČBO o imenovanju strokovne komisije za izvajanje sklepov, ki urejajo gradnjo in bit jadranje čistilne naprave in kolektorja »S«. ialo ,Prvo sejo komisije je sklical predsednik IS dne 13. 6. 1974. Komi-jče' 19 je obravnavala in sprejela program, ki je predstavljal rezultate d Tnj razPrav od 16. 12. 1971 dalje. I Pr 'p- S. uredništva: nato avtor navaja programe iz let 1974, 1976 in eTgram za obdobje 1981-85) ^e p * tega gradiva je razvidno, da so se prve razprave o gradnji CČN , prii. rhniki začele 16.12.1971 in da so do danes žej3-krat v presled-XI P° 5 let prikazani programi, ki pa so vsi med seboj zelo skregani in £a) malo storjenega, razen filozofiranja. Program CČN za leto 1—1985 pričenja gradnjo CČN s IV. fazo in konča pri VII. fazi. ričan sem, da poleg mene še koga od ostalih krajanov zanima, II., in III. faza CČN, ko pa vsi vemo, da se CČN še niti nisopri-J9raditi. Vsi dobro vemo, daje bila lokacija določena naTojnicah 1,9 razen faze obremenitev C nekaj 100 kamionov gramoza ni storža nič. fine °variš, ki je govoril o čistilni napravi, je poskrbel za fotografijo či- naprave in v Našem časopisu dejal, da bo končana obraključku itai'— Kako teče gradnja čistilne naprave J letu 1972 je bil izdelan Idejni projekt CČN (centralne čistilne !j}rav») in nato v letu 1973 Glavni projekt CČN, ki je zajemal čr-M ' »i 6 in cistilni Dl°k- Blato naj bi se po tem projektu prečrpa-l * v blatne lagune oz. sušilna polja, torej projekt ni obravnaval idi'ave D,ata- Po,e9 glavnega projekta za CČN je bil izdelan ' Projekt glavnega zbiralnika, imenovan sušni zbiralnik »S«. »v ih i el .^'stilne naprave in kolektorja »S«, ki je bila predlagana dne 12.12. J3 in jo je z odločbo dne 5. 6. 1974 potrdila SO Vrhnika, v samem začetku gradnje CČN je bilo delo močno ovirano za- l(JI Rt-»l_:u i___i_____i.:u ___:■__:_____is______i___i___ 10 'anjega srednjeročnega obdobja. Ker so bile obljube dane že za *1976 in enkrat že za leto 1980 in ker 10 let ni zadoščalo za pričele več kot gotovo, da se je tudi sedaj lahko uštel in so njegove obli6 le »Blažov žegen«. £« obstoja posebna strokovna komisija za izvajanje sklepov, ki •aio gradnjo in financiranje CČN in kolektorja »S«, naj bi le-ta dala Wun, zakaj takšna ogromna zamuda in kakšna sredtva so bila rabljena. Končno pa bi bilo prav, ker smo krajani prešibki, da bi pokrovko in pogledali, kaj se v loncu smodi, da bi to storil o, ki to moč ima. OKRAJŠEK FRANC celotna investicijska vrednost po projektu je znašala 7,650.527,10 ' 9radnja pa je bila razdeljena v štiri etape, I. etapa leta 1973, zad-*'«8 1976. a izvajanje sklepov je bila imenovana strokovna komisija za grad- ' stalnih kadrovskih težav nosilca investicije Komunalno stanovskega podjetja in upravnega organa SO Vrhnika. Tudi sestav u kovne komisije za gradnjo ČN se je spreminjal. Zaradi omenjenih 7 so nato s Splošno vodno skupnostjo podpisali dne 6.11.1974 jj^dbo o konzultingu. S to pogodbo se je Splošna vodna skupnost e*ala izvesti vsa strokovna dela do razpisa lokacijskega ogleda. 3-9 1975 so podpisale samoupravni sporazum Komunalno stano- iska podjetja Vrhnika, Skupščina občine Vrhnika in Industrija Bi Vrhnika, ki obravnava plačila stroškov, ki nastanejo v zvezi s lektno dokumentacijo. Plačnika teh stroškov sta IUV in SO Vrhni-: Vsak do ene polovice. °kacijsko odločbo za kolektor »S« je izdal Sekretariat za urbanimi1 \. 8. 1975, za lokacijo ČN in odlagališča mulja pa 12. 4. 1976. jl8 Sedaj so bili omogočeni tehnični pogoji za pričetek izdelave pro-^ CČN in kolektorja »S«. ^6|ikost čistilne naprave je bila določena na osnovi onesnaževal-'ndustrije, naselja in obrti in je znašala 100.000 okvivalutov one-u^enja. Pri gradnji je bila veliko časa dilema način tretiranja vrhni-m °dpadnih voda. Za presojo pravilnosti skupnega čiščenja komu-J1^ in usnjarskih odplak smo zato zbirali informacije iz vzhodnih in H °dnih držav. V tem času so delali tudi tehnološke poiskuse posa-v*hih sistemov čiščenja (glej članek Naš časopis, april 1980). javljali so tista dela investicijske izgradnje CČN, ki ne vplivajo na ^ čiščenja. ^ 'etu 1976 izgradnja »S« kanala od jaška 12 do 36, to je od bodoče racije CČN do ceste na Verd pri Lavrenčiču ter blatovoda IUV od 2 do 45, (zgrajen je prav tako od CČN do Lavrenčiča). Investitor dela kanalizacije je bila Industrija usnja Vrhnika. Vrednost inve- Na dvorišču Usnjarne so gradbena dela za kemično čiščenje odplak, pričakujejo pa, da bo dokončno zgrajena do jeseni. sticije je bila 4,505.754.10 din. Investicija je bila pokrita iz: 2,100.000,00 din kredita OVS Ljubljanica-Sava, 400.000,00 din kredita ZVS (Zveza vodnih skupnosti Slovenije), 2,005,754,10 din lastnih sredstev IUV. Izgradnja CČN je v nadaljevanju potekala po etapah. Etape so bile določene z ozirom na obseg del v posameznih letih. I. etapa predo-bremenitev terena na lokaciji CČN. Investitor je bila KPV Vrhnika. Delo je bilo pričeto v letu 1977. Vrednost investicije predobremenitve in komunalne ureditve zemljišča pa je znašala 5,446.700,00 din. Sredstva so zagotovili: 850.000,00 din IUV, 3,800.00,00 din dotacija OVS, 796.700,00 din KPV. V letu 1978 je bila planirana II. faza CČN, to je izgradnja odlagališča blata, izgradnja kanala F. Ta faza se je prenesla v leto 1979 in bila v planu SKIS-a za leto 1979. Vrednost planirane investicije je bila 3,708.000,00 din. Investicije zaradi spremembe koncepta niso izvedli. V letu 1979 je prišlo do spremembe osnovnega koncepta gradnje CČN. Delovna grupa strokovnjakov v usnjarni in projektant CČN so dokazali umestnost gradnje dela kemičnega čiščenja odplak na CČN. Ker pa je to čiščenje potrebno zaradi odplak usnjarne in zaradi predpisa o kvaliteti odplak, ki se smejo spuščati v javno kanalizacijo, se je ta del CČN lokacijsko prenesel na dvorišče usnjarne. Investitor III. etape CČN, to je: fizikalno kemično čiščenje, je SKIS. V smislu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo centralne čistilne naprave (VI. člen sporazuma) so sredstva v višini 32,990.508,00 din zagotovili: SKB Ljubljana 19,794.300,00 din kredita, OVS Ljubljanica-Sava 6,00.000,00 din dotacije, IUV Vrhnika 7,196.208,00 din lastna sredstva. Gradnja III. faze CČN je v teku, njen zaključek pa pričakujemo jeseni tega leta. Po tehnoloških predvidevanjih in projektih se bo s pogonom III. faze CČN na Vrhniki zmanjšalo onesnaževanje voda za približno 50%. Tekoče blato iz usnjarne se bo zgoščevalo na 30 — 40% suhe snovi in odlagalo na primerno deponijo oz. kompostiralo. Tako delno očiščene odplake bomo vodili na biološko stopnjo ČN (lokacija, kjer je izvedena predobremenitev). Zaradi že predhodno delno očiščenih odplak pa bo seveda potrebna manjša ČN, kot je bila predvidena v prvi zasnovi. Kakoje z gradnjo nadaljnjih faz CČN? V srednjeročnih planih SKIS, IUV, OVS je predvidena gradnja CČN in pripadajočih kolektorjevter prečrpališč in razbremenilnikov v letih 1982 in 1985. V tem času pa bomo morali kanalizirati tudi vse komunalne odplake, ki gravitirajo na to čistilno napravo. Ne sme priti do napake, da bi bila čistilna naprava zgrajena, vanjo pa ne bi pritekle odplake. PETER KOBAL Dvosobno komfortno stanovanje s telefonom v Ljubljani zamenjam za enakovredno na Vrhniki. Ponudbe na tel. 553-260 V skladu s srednjeročnim načrtom 1981—85 Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in po sklepu 34. seje Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika z dne 18. 3. 1981 objavljamo 2. Natečaj za zbiranje interesentov za nakup etažnih stanovanj v letu 1981 Na natečaj se lahko priglasijo vsi interesenti za nakup stanovanj. Pri sestavi prednostne liste za nakup etažnih stanovanj se bo upoštevalo kot prednost: 1. Zaposlitev v OZD na območju občine Vrhnika 2. Stalno bivališče na območju občine Vrhnika 3. Kadrovske potrebe v občini Vrhnika V kolikor bo interesentov za nakup stanovanj še vedno več, kot bo na razpolago stanovanj, pa se bo pri izbiri upoštevalo še stanovanjske razmere udeležencev, ki jih bomo ugotavljali s točkovalnim zapisnikom, ki se uporablja pri sestavi prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči. Natečaj se razpisuje za: 1. Štiri garsonjere v izmeri 25,50 m2 2. Sedem enosobnih stanovanj v izmeri 31,80 m2 3. Dva trisobna stanovanja v izmeri 70,45 m2 Informativna izhodiščna cena za razpisana stanovanja znaša 20.000,00 din/m2. Kupci bodo sklepali kupoprodajne pogodbe z investitorjem stanovanjskega bloka — SGP Grosuplje. Vse ostale informacije lahko dobite oa Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika. Cesta gradenj št. 1, tel. 751-257. Vrhnika, aprila 1981 PREDSEDNIK IZVRŠILNEGA ODBORA SSS VRHNIKA MARCEL TURK Na podlagi 18. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, /grajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti ohčine Vrhnika je Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 18. 3. 1981 sprejel sklep, da se v maju 1981 razpiše 6. Natečaj za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Vrhnika za leto 1981 Upravičenci za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč so: Družine in občani z nižjimi dohodki, upokojeni občani, delovni in vojaški invalidi, udeleženci NOV. Ti se lahko prijavijo na razpis natečaja, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ali član ožje družine ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje in da ni lastnik primernega stanovanja, — da prosilec za stanovanje ali član njegove družine ni lastnik počitniške hišice, — da skupni dohodki prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presegajo na člana gospodinjstva 60 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. (V letu 1980 znaša povprečni čisti mesečni dohodek ha zaposlenega delavca v SR Sloveniji 8.767,00 din), — da prosilec za stanovanje ali za delo sposoben član ožje družine ni neopravičeno nezaposlen, — da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Vrhnika, x — da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več stanovanj, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec za stanovanje doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. II. Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanje, zgrajeno s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, se prijavijo na ta razpis. Utemeljene prošnje, opremljene z ustreznimi dokazili in potrdili vložijo preko organizacije združenega dela in drugih organizacij, v katerih so zaposleni. Drugi prosilci, kot so: — upokojeni občani, vložijo prošnje preko Društva upokojencev Vrhnika, — delovni in vojaški invalidi, preko invalidske organizacije Vrhnika, — udeleženci NOV, preko krajevnih organizacij ZZB NOV na občinsko komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV občine Vrhnika, —; občani, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, vložijo prošnje preko Združenja obrtnikov Vrhnika, — občani, socialno podpirani, vložijo prošnje preko občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Vrhnika. Organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne prošnje prosilcev za stanovanje obravnavati na svojih pristojnih samoupravnih organih za stanovanjske zadeve. Opremljene prošnje s sklepom organov posredujejo v razpisanem roku Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika v nadaljnje reševanje. III. K vlogi na razpis je potrebno predložiti naslednja jx)trdila: a) potrdilo o času stalnega bivanja na območju občine Vrhnika b) potrdilo o delovni dobi v organizaciji, pri kateri je prosilec zaposlen, i c) potrdilo 6 skupni delovni dobi, ki se prizna za pokojninsko dobo, d) potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, e) potrdilo O številu zaposlenih družinskih članov, njihov osebni dohodek za preteklo leto in skupni dohodek na družinskega člana za preteklo leto, f) potrdilo o številu in starosti otrok, g) potrdilo zdravstvene službe o vrsti bolezni družinskih članov (če so oboleli), » h) potrdilo invalidske komisije o kategoriji invalidnosti družinskih članov (če so invalidi). IV. Razpis se objavi v »Našem časopisu« in traja do 31." 5. 1981. . V. Natečaj se razpisuje za najemna stanovanja v stanovanjskem objektu S-5 na Vrhniki, za stanovanja, vseljiva v prvi polovici leta 1982. Za vse informacije se obračajte na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika, Cesta gradenj 1, tel. 751-257. Vrhnika, aprila 1981 . K PREDSEDNIK IZVRŠILNEGA ODBORA SSS VRHNIKA MARCELTURK ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata in starega ata Janeza Orešnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in nesebično pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju za skrb in pomoč med dolgo boleznijo. Hvala tudi pevskemu zboru za poslovilne pesmi. Žalujoči: žena Francka ter otroci Žan, Fani in Rezi z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina. brata Feliksa Pirmana iz Brezovice pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za vsestransko pomoč, še posebno dr. Petrovčiču, za podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Žena Silva s hčerko in sinom Srećkom Se ene generacija fantov je pred kratkim odšla na služenje vojaškega roka. V domu JLA so jih pred odhodom v imenu vseh mladincev sprejeli predstavniki občinske konference ter oddelka za ljudsko obrambo. Kot se spodobi, ko gredo fantje v vojsko so jim dekleta pripela rdeče nageljne. Naši mladinci so sredi intenzivnih priprav na mladinske delovne akcije. Pripravili so tudi razstavo o mladinskih delovnih akcijah, ki je predstavila delo naših brigadirjev na dosedanjih akcijah. Na fotografiji: Razstavo je v domu KS Vrhnika otvoril vodja centra za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Mirko Oblak. Prisotni tam, kjer teče življenje in delo Letos mineva dvajset let, odkar smo na Vrhniki zgradili dom jugoslovanske ljudske armade. Prav je, da ob tem pomembnem jubileju spregovorimo malo več o aktivnostih in delovanju doma in ga na ta način skušamo še bolj približati vsem občanom, to željo pa je izrazil tudi naš sogovornik, tovariš kapetan Milutin Stankovič. V teh dveh desetletjih aktivnega delovanja, je dom JLA postal odprt za domala slehernega občana, marsikomu pa pomeni celo drugi dom. V njem se srečujejo vojaške starešine, oficirji in vojaki, upokojeni vojaški uslužbenci in borci, mladina in'občani v civilu. Veliko je stvari v domu, za katere lahko trdimo, da so zanimive in privlačijo obiskovalce, in v kolikor bi bili občani še podrobneje seznanjeni s spektrom raznoraznih aktivnosti in delovanjem doma, bi nedvomno prihajali v še večjem številu. Na napačni poti je, kdor misli, da dom JLA na Vrhniki služi izključno vojaškim namenom ali da je namenjen samo vojaškim uslužbencem in vojakom. Nasprotno. Zelo ljudski je postal v teh letih obstoja in neko prisrčno toplino je moč čutiti že takoj pri' vhodu, kjer te sprejmejo prijazni vojaki. Tovariši v domu JLA si stalno prizadevajo, da se nahajajo v centru dogodkov, ki se odvijajo znotraj občine in se skušajo kar najbolje vključiti v dogajanja. Da bi v teh svojih prizadevanjih čim bolje uspeli, vseskozi tesno sodelujejo z zvezo kulturnih organizacij v našem kraju, in to sodelovanje je v zadnjem času na tako visoki ravni, da je že preraslo v skupno delo in enotno načrtovanje akcij, predvsem na kulturnem in kul-turno-zabavnem področju. Dobre stike imajo tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, a le-te bo potrebno še poglobiti in okrepiti. V domu JLA se torej trudijo, da so stalno prisotni tam, kjer teče življeftje in delo. Njihovo dosledno delovanje zadnjih nekaj let in tudi leta poprej je rodilo lepe sadove, saj v domu potekajo pestre aktivnosti najrazličnejših klubov in sekcij, naj jih naštejemo le nekaj: radio klub, šahovski klub in foto klub pa folklorna sekcija, otroški pevski zbor, sekcija za društveno aktivnost žena in podobno. Skratka, vsak lahko najde nekaj zase in za svoje razvedrilo. V največjem obsegu in zelo uspešno potekajo aktivnosti na kultumo-zabavnem, šport-no-rekreativnem področju. Tako so denimo lani v domu JLA pripravili 48 oblik kulturno-zabavnih večerov, od raznih koncertov, plesov pa do srečanj mladih in ostalih podobnjh stvari, ki se jih je udeležilo preko 12.000 obiskovalcev. Organizirali so 48 predstav za otroke, predvsem risane in igrane filme, ki si jih je ogledalo preko 3000 naših malčkov. Nadalje so pripravili 11 razstav z najaktualnejšimi vsebinami, privabile pa so blizu 20000 obiskovalcev. Prav tako so se potrudili na področju izobraževanja, kjer so se povezali tudi z republiškim centrom za izobraževanje in organizirali 39 različnih oblik izobraževanja, predvsem tečajev in predavanj, udeležba pa je bila presenetljivo dobra — preko 3000 znanja željnih ljudi. Ob številnih aktivnostih in delovanju, se bo najbrž marsikdo vprašal, koliko denarja gre za vse to in od kje!? Priznati moramo, da se v domu JLA na Vrhniki navkljub mnogim pri- Društva morajo postati sestavni del krajevne samouprave V ponedeljek, 20. 4. 1981, so se na problemski konferenci o problematiki družbenih organizacij in društev na Vrhniki zbrali delegati društev in družbenih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, ki so obravnavali probleme in težave v zvezi z delovanjem društev in družbenih organizacij. V društvih in družbenih organizacijah v občini Vrhnika se združuje preko 10.000 članov, in sicer na po- Predavanja • za vse občane o SLO in DS V maju bodo v vseh krajevnih skupnostih predavanja za vse občane, ki niso razporejeni v enote in strukture splošnega ljudskega odpora. Na teh predavanjih bodo občani slišali marsikaj zanimivega. Namenjena so ravno temu, da se najširše množice delovnih ljudi in občanov seznanijo z načinom delovanja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite. Tako bodo obravnavala vprašanja mednarodnega položaja in situacije v domovini, govorila o organiziranosti in delovanju narodne zaščite. Občani pa bodo slišali tudi o nalogah in možnostih, kako se je treba obnašati pri desantnem napadu. Predavanja pa bodo popestrena z diapozitivi in s filmi. Gre torej za izredno pomembna in kvalitetna predavanja, ki jih bo strokovno pripravil oddelek za ljudsko obrambo v tesnem sodelovanju z rezervnimi vojaškimi starešinami. Zato je tudi že formiran predavateljski aktiv pri svetu LO, varnost in DS. Priprave in strokovno usposabljanje predavateljev bodo končane že ta mesec, tako da bodo v krajevnih skupnostih — datume bodo KS določile same — v maju izvedena vsa predavanja. Da pa bodo občani pravočasno obveščeni, kdaj in kje bodo zanje predavanja, bo vsaka družina prejela vabilo, ki ga bodo nato na predavanju zaradi evidence oddali. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-41016 -Telefonska številka uredništva: 70-325 - Tisk: tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenj u proizvodov in storitev v prbrhetu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. -■ dročju kulture, telesne kulture, tehnične kulture ter socialno-humani-tarnih področjih. Tako Občinski odbor Rdečega križa združuje 4.297 članov v krajevnih organizacijah Vrhnika, Borovnica, Podlipa, Dragomer in Ligojna. Zveza telesno kulturnih organizacij šteje 3355 članov v 18 društvih: športna društva — Partizan Vrhnika, Dragomer, Log, Blatna Brezovica in Borovnica; šahovska kluba — Borovnica in Vrhnika; nogometna kluba — Borovnica in Usnjar Vrhnika, Keg-Ijaški klub Tankist, Strelska družina Vrhnika, planinski društvi — Vrhnika in Borovnica, Taborniški odred in Ribiška družina. Občinska gasilska zveza združuje 18 društev s 1600 člani, od tega 1044 aktivnih. V vseh krajevnih skupnostih, razen v Sinji Gorici, je 14 gasilskih društev, 4 pa v delovnih organizacijah: Fenolit, IUV, Liko — Verd, Liko — Borovnica. Zveza kulturnih organizacij vključuje v svojo dejavnost 1100 članov, največ v okviru sekcij zveze, le 200 pa v društvih: Svoboda Borovnica, KUD I. Cankar Bevke, Pevski zbor LIKO Verd in OKTET Kašča. Na področju tehnične kulture delujejo naslednja društva: Radiokluba Vrhnika in Borovnica, Avto-moto društvo Vrhnika, Klub letalcev Vrhnika, Združenje šoferjev in avtomeha-nikov in Foto klub Tankist. Društva upokojencev delujejo v Borovnici, Dragomerju, na Vrhniki in v Logu. Poleg tega je še dvoje čebelarskih društev: Vrhnika in Borovnica, dvoje lovskih družin na Vrhniki in v Borovnici ter Društvo rejcev malih živali. Delegati so opozorili na premajhno vključevanje političnega sistema oz. krajevne samouprave v razreševanje problemov v zvezi z delovanjem društev in družbenih organizacij, saj se čutijo odrinjene. Po drugi strani pa je očitno slabo vključevanje društev v politični sistem oz. krajevno samoupravo, zlasti na Vrhniki. Boljše povezovanje bi nedvomno omogočilo hitrejše razreševanje problemov. S skupnimi močmi bi lahko mnogo laže — hitreje razreševali prostorske in finančne težave, ki so velikokrat ovira za uspešno delo društev. Poseben problem v delovanju društev so tudi kadri, saj nekatera društva ostajajo brez mladih (nekatera gasilska društva, čebelarji), oziroma se zelo težko vključujejo v delo društev. Zato je nujno boljše povezovanje društev z osnovnimi šolami, zlasti pri razvijanju interesnih dejavnosti. Tudi pomanjkanje mentorjev in vaditeljev je poseben problem, saj je bilo vse premalo storjenega pri izobraževanju kadrov. Še zlasti je pomembno delovanje društev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, saj vključujejo dejavnosti, ki so pomembne za to področje delovanja. Razvijajo jo tako gasilci, Rdeči križ, organizacije s področja tehnične kulture, strelci pa tudi športna društva. Zato bo vsekakor potrebna širša družbena skrb za delo društev in pomoč pri razreševanju problemov. J. S. retiitvam, tečajem in razstavam, obnašajo skrajno stabilizacijsko. Nekaj sredstev, porabljenih za organizacijo, dobijo povrnjenih z vstopnino, ki jo načrtujejo za nekatere prireditve, določena sredstva za aktivnosti, delovanje in organizacijske zadeve pa se stekajo iz posebnega fonda, ki ga ima dom samo v te namene. Poleg tega se v domu pri organizaciji raznih prireditev in vodenju domskih aktivnosti opirajo izključno na svoje lastne sile in kadre in seveda tudi tako pregej prihranijo. V domu JLA na Vrhniki je domala vsak dan živahno. Tamkaj se srečujejo mladi in vojaki, vojaške starešine, oficirji in občani in vsi, ki v dom radi prihajajo. Teh pa ni malo, zakaj dom JLA nam veliko nudi, spričo uspešnega delovanja in raznolike palete aktivnosti pa nam je lahko v ponos. Tam vsakdo najde nekaj zase, se pogovori in pozabava, tam se kujejo nova prijateljstva, bratstvo in enotnost, skratka, tam je prijetno, zato se izplča potrkati na vrata in vstopiti. Le z dobrim obiskom bomo poplačali vsa prizadevanja delavcev v domu, ki se trudijo da bi zadovoljili želje vsakega posameznika in bi tako vsi radi prihajali v dom. Predvsem bo potrebno iti v še širšo akcijo, da bomo k sodelovanju v raznih aktivnostih doma pritegnili čim več občanov. Kdor se sam ne prepriča in sam ne pride v dom JLA, ta seveda nima predstave o njem. Ob skromnem jubileju lahko ponosno zaželimo delavcem v domu: »Tudi v bodoče tako delovno in uspešno!« F. Tršar Zbiranje starega papirja postaja že kar nuja. Toda Špela Osredkar in Marjetka Oblak iz 3. a razreda tega povsem še ne vesta. Vesta pa, da bodo za ta papir, ki so ga v njihovem razredu zbrali že velik kup, dobili kar precej denarja za razredno skupnost. TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI ENOTA NA VRHNIKI OBJAVLJA prosta dela in naloge Strojepiske za nadomeščanje delavk e na porodniškem dopustu Delo je za določen čas. Rok za prijave je 30 dni, na naslov: Temeljno sodišče v Ljubljani — Enota na Vrhniki. Cankarjev trg 8. Šoli moramo dokončati do jeseni »Oba šolska objekta morata biti do jeseni, do začetka novega šolskega leta končana.« Tako lahko v osnovi povzamemo razpravo in zaključke na seji Izvršnega sveta in tudi na predsedstvu OK SZDL. Da se je to vprašanje sploh pojavilo je krivda predvsem v izredni in nadpovprečni rasti cen v zadnjem letu. Za dokončanje obeh šol namreč zaradi podražitev zmanjka 22.000.000 dinarjev. Na Izvršnem svetu so ocenili, da je možno in nujno oba objekta osnovnih šol dokončati le z združitvijo vseh razpoložljivih sredstev na področju šolstva in otroškega varstva in z najetjem premostitvenega kredita pri Ljubljanski banki. Polovico potrebnih sredstev bi zbrali z združitvijo presežkov SIS družbenih dejavnosti za leto 1980 in sredstev skupnosti otroškega varstva. , Za dokončni dogovor kako pridobiti ta manjkajoča sredstva nam ostane le še slab mesec dni. Konec maja bodo izčrpana že zagotovljena sredstva, zato se moramo vsi v združenem delu čimpreje odločit;, da presežke v SIS družbenih dejavnosti namenimo za dokončanje šole v Borovnici in na Logu. V nasprotnem primeru bo pač ustavljena gradnja. Tega pa si nedvojmno ne moremo privoščiti, saj bomo šole pač nekdaj morali dograditi. Čez leto ali dve pa bo za dokončanje obeh šol potrebnega .kar precej več denarja, če upoštevamo, da bodo cene še vedno naraščale Kljub temu, da je rast cen osnovni vzrok podražitve pa je Izvršni sve! od in-ženeringa in izvajalcev del zahteval podrobnejšo obrazložitev zakaj je prišlo do podražitve. PRVEGA MAJA ZAČNE VELJATI ZAKON O TEMELJIH VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Še večja disciplina na cesti Pričakujemo prvi maj, praznik dela, in prvomajske pti nike. Tega dne pa se bo letos zgodilo še nekaj novega. S majem začne veljati novi zakon o temeljih varnosti ces nega prometa. Marsikdo si pod tem nazivom predstav predvsem velike denarne kazni in odvzem vozniškega! pita za določeno dobo. Ta strah ali pa kar paniko pa šir vozniki, ki jih skrbi predvsem njihova denarnica in vozf ško dovoljenje, katero jim je velikokrat samo uradna d volitev za divjanje po cestah, na samo varnost niti por? sli jo ne! Če počasi preberemo sam naslov zakona, vidim da govori »o temeljih varnosti«, torej to ni nek kazens zakon, ampak zakon, ki skuša zagotoviti čim večjo v« nost v prometu. Največja vrednota' naše družbe je zdri človek in če gledamo nezgodno kroniko vidimo, da ravno cesta mesto, kjer veliko ljudi izgubi svoje zdravje' tudi svoje življenje. Žalostno je, da veliko hudega povzrt čajo ravno tisti vozniki, ki se danes tako bojijo novega t kona. To so vozniki, ki ne priznavajo nobenih družben norm, medsebojnega tovarištva in odnosa človeka < človeka ter pozabljajo, da so le eden izmed množice up rab ni kov ceste Znano je, da so prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje, alkoh preutrujenost in neupoštevanje ostalih udeležencev na cesti gla' vzroki manj in bolj težkih prometnih nesreč in človeških tragedij. ŽeS danji zakon je skušal varovati vzorne voznike, novi zakon pa je v q\l nem dopolnitev obstoječega z nekaterimi novostmi, ki še bolj šči" udeležence v prometu pred objestneži, za katere velikokrat tudi mesta na cesti. Zato lahko rečemo, daje novi zakon za voznika, ki v( v skladu s prometnimi predpisi in skrbi za varnost ostalih udeležene« samo pridobitev in je zato vsak strah odveč. Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki začne veljati 1 1981, ima v primerjavi z dosedanjim zakonom možnosti, ki se naf šajo na: OZD in druge samoupravne organizacije, ki projektirajo, g' dijo in vzdržujejo ceste, ki preučujejo kandidate za voznike, ki izdeluj jo, vzdržujejo in popravljajo vozila in naprave; pešce, kolesarje, vO nike vozil na motorni pogon in ostale udeležence v prometu. Nj predvsem zanima, kaj pomeni novi zakon za nas, vsakdanje upor» nike ceste. Največ in največkrat smo pešci, vendar velikokrat pozabljamo, biti pešec doma na dvorišču in na cesti ni eno in isto. Tako si velikog preradi vzamemo v last celo cesto in pri tem mislimo, da nas bo zakon ščitil in bodo že vozniki »nastradali«, če nas bodo povozili, f zabijamo pa, da je za pešce zgrajen pločnik in da je za prehod & cesto posebno označen in zavarovan prehod za pešce. Novi zaW tudi pri prehodu za pešce, če na njem prometa ne ureja semafor ali if ličnik, predvideva, da morata skrbeti za varnost tako voznik kot peš« Pešec mora — preden gre čez tak prehod — paziti na oddaljenost hitrost vozila, ki se bliža prehodu in mora prUem upoštevati tudi I menske razmere, saj voznik ne more v vsakem primeru varno usta' Za nediciplinirane pešce, ki si jemljejo preveliko svobodo, so prei dene tudi večje kazni, ki se gibljejo od 100 din pa do 500 in 1500 din je bila povzročena neposredna nevarnost. Za slepe zakon pri sam1 stojni hoji zahteva, da hodijo z belo palico. Za kolesarje ni — poleg kazni — kakšnih velikih novitet, razen teg1 da bo od sedaj potrebna ponoči zadaj tudi rdeča lučka Vozniki motornih koles bodo morali odslej izven naselja voziti lučmi tudi podnevi, in to z zasenčenimi. Voznik in sopotnik na moto nem kolesu morata vedno imeti med vožnjo na glavi čelado, pa ne z' radi zakona in kazni, ampak zaradi cele glave. Avtomobiliste čaka kup drobnih novitet, ki bodo veselile vzorne vd nike, prevroče pa pogosteje postavljale na hladno. Poglejmo najp< novitete, ki jih bomo srečali med vožnjo: — če stoji na cestišču posebno označeno vozilo za prevoz otrok smemo peljati mimo tega vozila, ne glede na to, s katere strani sfl pripeljali, dokler v to vozilo vstopajo ali iz njega izstopajo otroci; — ko se v naselju peljemo mimo postajališča, iz katerega spelje avtobus ali posebno označeno vozilo za prevoz otrok, moramo takef vozilu omogočiti vključitev; — na sedežu poleg voznika se ne sme peljati otrok, ki ni dopolnil let ali oseba, ki je pod vplivom alkohola; — vrsta vozil, ki stoji ali se premika z isto hitrostjo in medseboj' odvisno, se imenuje kolona. Voznik ne sme koloneniti prehitevati' voziti mimo nje;. — če s svojim vozilom vlečemo drugo vozilo, morata biti obe vol označeni z varnostnim trikotnikom, in to vlečno vozilo spredaj in vleči vozilo zadaj; — tovor, ki sega zadaj čez vozilo več, kot je dovoljeno, mora biti P noči in ob zmanjšani vidljivosti označen z lučjo in snovmi, ki odsev* rdečo svetlobo; — lastnik vozila ne sme dovoliti vožnje s svojim vozilom nekomu, ni sposoben za vožnjo ali nima ustreznega Vozniškega dovoljeti — pri vožnji je zaradi zmanjšane vidljivosti potrebno prižgati zase1 čene luči; — če srečamo v križišču vozilo s prednostjo ali vozila s spre( stvom, imajo vedno prednost, razen v križiščih, kjer ureja promet rnj nik ali semafor; s — če srečamo vozilo ali kolono vozil, ki jo spremlja vozilo organa notranje zadeve z dvema modrima utripajočima lučkama, jih mora''' spustiti mimo; — voznikje dolžan motorno vozilo zavarovati z varnostnim tri kot1 kom, kadar je prisiljen ustaviti vozilo na vozišču, in to: a) na zaznamovanem prehodu za pešce in na prehodu čez k sarsko stezo, b) na prehodu ceste čez železniško ali tramvajsko progo, c) na železniški ali tramvajski progi in v bližini proge, če s tem prečuje promet vozil, ki vozijo po tirnicah, d) v predoru, na mostu, v podvozu in na nadvozu ter na delih ce$ pod mostom in nadvozom, e) na križišču ali 5m od križišča, : f) na delu ceste blizu vrha klanca in na ovinku, kjer je pregledni I i..l ceste nezadostna in kjer druga vozila ne bi mogla brez nevarnosti žiti mimo, V< i i g) na delu javne ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim1J parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali r* sprotnim robom vozišča oziroma kakšno oviro na cesti, široko manj I* 3m, h) na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo drugim udeležence^ prometu postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne P; „ metne znake. Varnostni trikotnik se postavi za traktorjem in priklop'1': vozilom ter za motornimi vozili, razen motornega kolesa brez b<01 prikolice. — Po novem zakonu vozniško dovoljenje velja 10 let, voznik"" nad 65 let pa velja 3 leta; — voznik, ki ima vozniško dovoljenje za več kategorij in izgubi p' goje za določeno kategorijo, se mu izda novo dovoljenje za ostale P ■ tegorije; , jI — varnostni odvzem vozniškega dovoljenja se vpiše v vozni*1" ; dovoljenje; _ J — obvezna uporaba varnostnih pasov prične veljati leta 1985, ve"" dar jih zaradi lastne varnosti uporabljamo že sedaj. Novi zakon poleg navedenih novitet predvideva tudi nekaki ostrejše ukrepe za voznike, ki bodo vozili v nasprotju z zakonom* bodo druge udeležence spravljali v nevarnost. Kazimir Metlf ur j.