Kupujmo vojne bonde in znamke DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MARCH 27, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII »MCI SEDAJ prihajajo Ruske armade se zgrinjajo proti vratom na Balkan assino po hodnikih %opanih pod zemljo podmornico Vj itiajo hrambo porušenega mestr a - • — - e i 0v°zelandske čete naprej in naprej naskakujejo lmornarji spazili nemško pod-' Predsednik Roosevelt je takrat sporočil junaški Jugoslaviji . Pozicije za porušenim zidovjem. Vse kaže, da so za-jmornico. Nemci so odgovarjali; po kralju Petru, da stojijo Zed. države za njo v njenem odporu Podcenjevali nemško moč v tem sektorju. Ig topovi ameriškim baterijam, j proti Hitlerju. Nemci imajo v oblasti šest' močnih postojank v tej četrti j »''Jpii b?MADO ^ MOŽ en jm n: ~~ Maj or Lukačevič, Poveljnikov v jugo-itna ' arjKadi, je povedal, ulj,aža Mihajlovič pri- ■Ptih IfOVaV« rpj g0 pj.jprav. le* S % f|®apelj. __ Poročila zatrjujejo, da so na potu sveže nem- Cassino, katerega po 12 dnevih naskakujejo emci §e vedno eno četrtino v rokah po 12 dnevih! jutranjih urah, ko so ameriški'ni končan Washington - V Sredozem ! TRI LETA> ODKAR JE JUGOSLAVIJA skem morju je trajal eno uro in! POKAZALA HITLERJU ZOBE 20 minut boj med nemško pod-j Danes je trt leta, kar se je Jugoslavija uprla Hitlerju, strmo-njornico in dvema ameriškima 1 glavila vlado regenta Pavla in postavila na vlado mladega kralja rušilcema. Bilo je v zgodnjih' Petra. To je bil začetek Kalvarije za Jugoslavijo in križev pot še «AJL0Vlč Ha e°rah-WU(lar> da počistijo pot takoj, ko bodo dali. > i^Bedo, da bodo priče-pfi^j1'10- Major Lukačevič žjej v London, da dobi , °Premo za Mihajlovi-nike I - «iuuuvje čaka jjf". i6 rekel M «Voni' marca.— Danes Churchill t diti °ril in Vernier Churchill na bilo A "i« na8Uvšal, da je v in0dg°kčno angleško bro- » ii ocean. Anglija z namenom, je .......... ^Hroti Urchill> dil se P° l^ot b 1 Japonskemu brodov-el° napasti Ameri- ]Ani si)i ter da bosta Ave > da ne bodft šli na delo, do- Amerika prej pre- že Ufchill • %iltov Je zagotovil zmago n&d osiščem, trdeč, iw ^ d armada iztrgala že- li ja fficaj Ce' k°t se pa splo ker Japonci *ti "•' '■ i?.ja C(i Uivazije na Evro-pfil , j ^a se velika ura Wi,!?je' da bo še ■ (la Vih alarmov z na-Se Premoti sovražni- MSjjS&Sdj. .. °Val. ° Pomožno akcijo mesta. To sta hotela Continental in Des Roses, palača Ducal, kolizej, amfitheater in 'neko drugo poslopje. Vse te točke so pod zemljo zvezane s hodniki, od katerih vodi glavni podzemski hodnik prav do opatije na griču nad mestom. Ti podzemski hodniki so iz 16. stoletja, ki so služili v prvi vrsti za vinska skladišča. Nemci pošiljajo ojačenja po teh podzemskih hodnikih v mesto in tudi potrebščine garniziji. Dvanajst dni je že, kar so zavezniški bombniki porušili Cassino. Toda Nemci so se utrdili za porušenim zidovjem, odkoder jih zavezniki očividno ne morejo pregnati. Na fronti pod Rimom so zdaj večinoma topniški dvoboji, ki branijo tej in oni strani kako napredovanje. -O-- Delavci zopet stavkajo "Delavci pn"Americah Steel & Wire Co., 1230 Marquette Rd. so šli zopet na stavko. Za šiht ob 11 sinoči se jih ni javilo kakih 150 na delo, vsled česar tovarna ni mogla pričeti z obratom. Delavci so sklenili včeraj na sestanku v SND na Clair s toda niso bili kos Amerikan-j Premier Churchill je javno izjavil, da je "Jugoslavija zopet ceni. Dobro pogodene krogle iz; našla svojo dušo,'' ameriških baterij so končno po-greznile podmornico. Ravno, ko se je razbita podmornica pogrezala, je dospela j na lice mesta neka ajigleška i bojna ladja. —:-o- Kt gdč- Mary Smrekar n&e]a $15.00. Najlep- ši; kler glavna unija CIO ne pri zna uradnikov, ki jih je su spendirala radi zadnje stavke. Kandidata ne marajo V petek večer je obiskal sejo slovenskega demokratskega kluba 32. varde Wm. J. Kennick, ki kandidira za državnega senatorja. Navzoče članstvo mu pa ni dalo besede radi njegovih ved-nih napadov na župana Lausche-ta. Seja je pa odobrila kandidaturo Anthony J. Tomšeta, ki kandidira za državnega poslanca. >k0 včeraj dvakrat napolnil avditorij SND, da vidi lepo predstavo "Krke" o čustvo "Krka" je svojo nalogo vče-% ^ Predstavah v SND, rtr 'HienH ZVečer. Igralci so 0 Podajali vloge >0jS lgri "Trnjeva kro- k kot b so imeli Frank Pilat> Mrs. VHie'' kot Klavdija in 0 cU, ^°čevar, kot ju-Mara. Vsi trije £ t)ju Gnitni v svojih vlo Cs°turtin?koliko ma"J'še V Hit, castno rešili Prank Gliha, V er§ič 'č in John Kap bralcev je bil Id „ > nj]v j' 'sraicev je • etnie sijajne in 1Zrazita ter umlji- V Je vi V* nan) uži vse priznanje Hvljen .le dopadel okusno o^0cler in kostumi so ^ »^arjaii viogam, ni-vselej na mestu. Matt J. Gr- Hi anski predstavi je bila dvorana nabito polna, zvečer pa tudi dobršno dobra udeležba. Gotovo pa je, da bi ena predstava ne zadostovala za vse, ki so hoteli videti igro. Pasijonska igra "Trnjeva krona" ni toliko za telesno oko, kakor je za duhovno. Dejanje je lepo zaokroženo in stisnjeno v eno samo prizorišče—Pilatov dom. Avtor drame in prevajalec, Rev. Milan Slaje, sta gledala na to, da se je mogel gledalec popolnoma uživeti v dejanje ter čutiti in misliti z igralci, oc kraja pa do konca. « Moralen uspeh prireditve je bil velik, upamo, da je bil tudi gmoten tak, saj bo šel ves pre ostanek za reveže v staro domo vino. Igralci "Krke" in vsi, ki so se trudili s to prireditvijo, zaslu žijo gotovo vse priznanje. "Trnjevo krono" bo "Krka" ponovila prihodnjo nedeljo v cerkvenem avditoriju fare sv. Lovrenca v Newburgu. Narodu toplo priporočamo, naj se v ve-1 likem številu udeleži. IZ BOJNE FRONTE (Pondeljek 27. marca) RUSIJA—Ruska armada je že dosegla reko Prut, odkoder je Hitler leta 1941 vdrl v Rusijo. Ruske topovske baterije že pošiljajo krogle na romunsko ozemlje preko reke. i ITALIJA—Nemci zbirajo čete I v Cassinu z očividnim namenom, da naskočijo železniško postajo v mesto, katero imajo v posesti zavezniki. ANGLIJA—Ameriški %bombniki so včeraj bombardirali po Franciji in Holandiji, kjer je pričakovati invazije zaveznikov. PACIFIK—Japonci1 so zopet naskočili ameriške pozicije Bougainville. Morali so se umakniti nazaj, pustivši na bojišču nad 300 padlih vojakov. -o- Vlada hoče ustaviti premikanje delavcev . na stalna dela Washington. — Vladna komisija za delovno silo dela na na> črtu, da bi zajezila prenaglo in preveliko selitev delavcev od začasnih del v vojni industriji na stalna dela po vojni. Komisija bi nudila tistim delavcem, ki bi ostali pri vojnem delu, kolikor časa bi se jih potrebovalo, pose-Den bonus in pa prioriteto na zaposlitvi po vojni tako, da bi imeli pred njimi prednost samo odpuščeni vojaki. Komisija računa, da bo po končani vojni v Evropi padla vojna produkcija od 30% do 40% in da bodo delavci radi tega hiteli dobiti stalno zaposlitev kje drugje. To bi pritegnilo tudi one delavce v vojni industriji, ki se jih bo še potrebovalo, pa se bodo bali, da bodo njih tovariši dobili pred njimi v povojni industriji stalno zaposlitev, če si jo bodo poiskali pravočasno. -o-— To je bilo takrat, ko je "slovanska" Moskva mirno gledala, kako nemški bombniki rušijo uporno Jugoslavijo, če ni morda razdejanje celo odobravala, saj bila je prva, ki je pokazala vrata poslaniku Jugoslavije. To je bilo pred tremi leti ... In danes? Moskva steza roko po Jugoslaviji in zametu je prav one, ki so prvi pokazali Hitlerju vrata. London in Washington podpirata one, ki jih v prvem odločilnem koraku Jugoslavije ni bilo nikjer. Iz raznih naselbin Joliet, 111. Za vsa pisma je treba i zdaj znamko za 3 cente Saržent Andrej Na vsa pisma, ki jih pošljete A. Mierzlak je bil ubit v bitki z kamor koli po Zed. državah, je Japonci na Novi Britaniji. V treba zdaj prilepiti znamko za armado je stopil v juliju 1. 1940, 3 cente. Najsi pošljete pismo iz preko morja pa je bil poslan 1. St. Clairja v Collinwood, ali pa 1942. Zapušča očeta, pet bratov,j v Los Angeles, je treba dati na polbrata in polšestro, ki vsi slu- pismo znamko za 3 cente. žijo v armadi. Trije bratje so onstran morja. Enumclaw, Wash. — V bolnišnici je umrla Frančiška Lušin, stara 89 let in rojena blizu Rib- Rokc so ji odrezali V bolnišnici v Pittsburghu, Pa. so odrezali roko nad komolcem rojakinji Mrs. Ani Vidmar iz Coraopolis, Pa. Doma je iz nice na Dolenjskem. V Ameriki j Šenčurja pri Kranju, po domače je bivala 40 let. Zapušča tri sinove in eno hčer.,— Bolna je Agnes Verhovnik, kfje' stara že 81 let. Klub Ljubljana • Jutri večer ob osmih bo seja Kluba Ljubljana, članstvo je prošeno, da se udeleži v velikem številu. Joškova. Kdo ima številko 95? ' Na sinočni predstavi v SND je bila dvignjena številka 95. Kdor jo ima, naj pride po ročno delo k Mrs. Josephine Grdi-na, 6113 St. Clair Ave. Kupujte vojne bonde! Naši fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Rusi so že v predmestjih važnega pristanišča Nikolajeva in ogrožajo glavno mesto Bukovine, ki je ključ' na Balkan. NEMCI BODO BRANILI ZA VSAKO CENO OLJNO POLJA V ROMUNIJI London, 26. marca. — Ruske armade so samo osem milj milj še od romunske meje. Na reki Dnjester so Rusi organizirali prehod na 50 milj dolgi fronti nasproti Černovicam, ki so glavno mesto romunske Bukovine in katerega smatrajo za ključ na Balkan. Tako se je glasilo včeraj poročilo iz Moskve. Na dopust je prišel mornar Joseph E. Srpan, sin poznane družine Mr .in Mrs. Louis Srpan iz Marcella Rd. Doma bo ostal do sobote in prijatelji ga lahko obiščejo. Njegov naslov pri mornarici je: Joseph E. Srpan S 2/C, 17th Naval Cdnsjtr. Batt. Camp Thomas, Davisville, Rhode Island. ma SB M V torek odide v armado Joseph Hvala iz 845 E. 139. St. Zaposlen je bil pri Cleveland Twist Drill Co. Doma bo pustil mater in štiri sestre: Margaret, Mrs Mike Zlate, Mrs. Anton Strniša in Mrs. Frank Pajk. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. *a Tožba radi ropota V imenu hišnih posestnikov v bližini Steel Improvement & Forge Co. je vložil odvetnik Harry Payer tožbo v vsoti' $100,000, ker ropot in stresljaji iz tovarne povzročajo škodo okoliškim hišam. Tovarna je poslala pred par tedni v to okolico strokovnjake, ki so preiskali s posebni mi inštrumenti, koliko potresa in ropota povzroča delo v tej tovar ni. Odvetnik Wm. J. Kennick, ki nam je sporočil, trdi, da bo tožba vzbudila veliko pozornost v Clevelandu. Iz bolnišnice John Žetko, 981 E. 67. St. se je vrnil iz bolnišnice na dom. Zahvaljuje se za obiske in darila. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. V spremstvu svojega očeta nas je obiskal mornar Fireman 2/C George Panchur Jr., sin Mr. in Mrs. Geo. Panchur iz 829 E. 143 St. Bil je 15 mesecev na širokem morju in v 10 mesecih ni stopil niti enkrat na suho zemljo. Bil je v več pomorskih bitkah, pa je vselej odnesel zdravo kožo. Zdaj je dobil 30 dni dopusta. kb M na Na kratek dopust sta dospela letalski poročnik pri marinih, Henry J. Jadrich in njegov brat Victor, ki je pri trgovski mornar-rici. Oba sta sinova Mr. in Mrs. Vic Jadrich, 771 Thornhill Dr. m m P« Na dopust za nedoločen čas je dospel Pvt. Frank R. Jerich, sin Mrs. Terezije Rangus iz 3583 E. 81. St. Bil je v bolnišnici na Havajih dva meseca, en mesec v San Franciscu, en mesec pa vi H w V četrtek sta se podala k mornarici Charles in Matthias Vidmar, sinova Mrs. Mary Vidmar iz 6319 Orton Ct. Dva druga sinova sta pa že od prej v armadi nekje preko morja. Korporal Joseph se nahaja v Angliji, korporal Stanley pa nekje v Afriki. Vsem štirim vrlim fantom želimo vso srečo in zdrav povratek. na n n Rudy Trsinar, sin Mr. in Mrs. John Trsinar 'iz 10505 Prince Ave. je pisal staršem in Zabukovčevim, da je zdaj v Kaliforniji, toda pričakuje, da v kratkem odrinejo naprej. Tudi njemu so Zabukovčevi naročili sobotno izdajo Ameriške Domovine na naslov: Rudy Trsinar, A. M. M. 3/C Com posit Sqdn, 11, c/o Fleet Post Of fice San Francisco, Calif. Rusi so pognali Nemce proti Karpatom in so bili včeraj samo 18 milj še od černovic, ki je tretje največje mesto v Romuniji. Rusi so tudi samo 17 milj še od železniške proge, ki veže Lvov z Bukarešto. Ako Nemci izgube to progo, bo njih vzhodna armada presekana na dvoje. Na jugu so ruske kolone že dospele v predmestja važnega pristanišča Nikolajeva. Umikajoči Nemci so prepustili Rusom mnogo orožja in municije. Francoski radio iz Alžira je trdil, da je izjavil nemški poslanik za Turčijo, Franz von Pa-pen, da bo nemška armada "morda" zapustila Besarabijo ter ustvarila novo obrambno linijo v Karpatih. Nemci da bodo branili romunske oljne vrelce v Plo-esti za vso ceno, je izjavil nemški poslanik. Moskovski radio je tudi poro. čal, da je prišel v Kišinev, glavno mesto Basarabije, Heinrich Himmler, načelnik nemške Ge-stape, da vzdrži neVnško oblast v mestu vzpričo trepetajočih Ro-rrtuncev, ki se boje ruske bližine. Vsa poročila trdijo, da je napredovanje "a fronti počasno radi velikega blata. -o- ]ena farmarski zemlji se jo dvigala 1% na mesec, ako ne bo kontrole Mrs. Jennie Perko iz 16321 Elberta Ave. naznanja naslove svojih dveh sinov in sicer: Sgt Stanley Perko, Hq. Co. 3rd Bn 7th Inf. APO 3 c/o Postmaster New York, N. Y. 2nd Lt. Edward Perko, Shaw Field, Sumpter, South Caroli na. tm nm m Mr. in Mrs. Joseph Zgonc 1123 E. 71. St. sta naročila so botno izdajo Ameriške Domovi ne za sina, katerega naslov je: Cpl. Louis J. Zgane, 35525491 Btry C 240th AAA S/L Bn., Santa Monica, Calif. Sin Victor ima pa zdaj nov naslov in sicer: S/Sgt. Victor L. Zgonc, 35021983, F Btry, RDEČI KRIŽ IMA ŠE 5 DNI ZA KAMPANJO Rdeči križ ima za Greater Cleveland kvoto $3,000,000, katero mora nabrati do 31. marca. V soboto je znašala dozdaj nabrana vsota $2,273,005. Kampanja bo zaključena v petek večer. - Kampanjski odbor apelira na one, ki še niso prispevali, naj to store v teh zadnjih dneh, da bo kampanja popolen uspeh. NO VMS ROBOVI Louis Semrov V soboto zjutraj je umrl Louis Semrov, stanujoč na 119 —17th St., Barberton, O. Doma je bil iz Rakeka. V Barber-tonu zapušča žalujočo soprogo Mary, hčer Ann omoženo Ara-brožič, dve vnukinji Dinah in Marilyn Jean, v Clevelandu pa nečaka Leopolda Semrov. Pogreb je določen za jutri. Naj počiva v miru, preostalim soža-l.je. Anton Starešinič V državni bolnišnici je umrl Anton Starešinič, stanuj o£ na 1021 E. 78. St., rodom Hrvat. Star je bil 62 let in doma iz sela Mišnice, okra j Karlovec. V Ameriki je bival 38 let in je bil I član društva sv. Josipa HBZ. Washington. — Poljedelski Zapušča soprogo Marijo roj. Gršič. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. -o-— urad izjavlja, da bo cena far marski zemlji naraščala za 1% na mesec do konca vojne, če ne bo nastopila vlada in vzela zadevo v roke. Do letošnje jeseni se do zemlja podražila za 20% nad! ceno, kot je bila v marcu 1943. Takrat je bila cena za. aker samo \°/< nižja nad ono v leti 1912-1914. Ceno zemlji bodo povzročili največ sledeči faktorji: več de- Besednjak v tisku Ker je bilo veliko povpraševanje po besednjaku, ki ga je pred leti izdal dr. Frank J. Kern in ki je bil popolnoma razprodan, se je dr. Kem odločil, da ga da narja med ljudmi, višje cene far- 7;°Pet natiskati nekaj tisoč izvo-marskim pridelkom in rekordni J dov- Besednjak je v delu in bo dohodki farmarjev. , I enkrat dru*>r mesec že v prodaji. Z Rdeči križ I Kupil° se ga bo lahko tudi v na" V našem uradu so darovali za; Rdeči križ sledeči: Mr in Mrs. šeni uradu. Kastelic, 720 E. 159. St. sta darovala $3, po $2: Edward Kuhel, 6609 Bonna Ave. in John Gornik, 1331 Giddins Rd; Louis Za-krajšek, 6609 Bonna Ave. pa je dal $1. Prav lepa hvala. Za Lauschetovo kampanjo Mr. in Mrs. Louis Oblak lastnika Oblak Furniture Co., sta darovala $25.00 za Lauschetovo kampanjo. Frank in Mary Pikš iz 1095 E. 72. St. sta pa darovala $5.00. Lepa hvala. Texas. Zdaj bo doma, da popol-|57th C. A. APO 241, San Fran-noma okreva, kar mu vsi želimo, cisco, Calif. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke A-8, B-8, C-8, D-8 in E-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne do 20. maja. Plave znamke F-8, G-8, H-8, J-8 in K-8 bodo veljavne od sobote do 20. junija. MESO, sirovo maslo, sir itd — Rdeče znamke A-8, B-8, C-8, D-8 in F-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne do 20. maja. Rdeče znamke G-8, H-8 in J-8 bodo veljavne do 18. junija. SLADKOR — Znamka 30 iz knjige 4 je veljavna do preklica; znamka 31 od 1. aprila naprej. Znamka 40 kupi 5 funtov sladkorja za prezerviranje in je veljavna do 28. februarja 1945. ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 je veljavna do 30. aprila. Znamka 1 "airplane" iz knjige 3 je veljavna do preklica. GAZOLIN — Znamka 11 iz knjige A, ki kupi 3 galone gazo-lina, je dobra do 21. junija; B in C dokler jih imate kaj. KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati avtna kolesa do 31. marca; B do 30. junija; C do 31. maja; komercijalna1 vozila vsakih 6 mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej. "AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays __ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 lor 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents __ BESEDA IZ NARODA H» Kampanje v razne namene Entered as second-class matter Januar; Cleveland, Ohio, under the Act of March 3c 5 th, 1909, at the Post Office at 1878. No. 72 Mon., March 27, 1944 Zdaj je tudi nekaj upanja za Jugoslavijo Predsednik Roosevelt je zdaj končno odločil, kdo bo imel v rokah civilno vlado v Franciji ta-koj po invaziji zavezniških armad in do časa dokler si francoski narod sam izvoli vlado po svoji volji. Mr. Roosevelt je odločil, da bo imel general Eisenhower, vrhovni poveljnik vseh zavezni-škir invazijskih čet, vso oblast določiti, kdo bo imel v rokah civilno oblast v Franciji. To je bil mrzel curek na francoski osvoboditni odbor v Alžiru, kateremu na čelu stoji francoski general de Gaulle, ki misli in pričakuje, da bo on imel to oblast. Morda jo bo res imel, toda to bo šele odločil general Eisenhower, ko bo videi, kakšnega mnenja glede tega je francoski narod v domovini in v koliko de Gaullov odbor sodeluje z okupatorsko zavezniško armado. S tem je predsednik Roosevelt jasno pokazal da ne misli izročiti kake osvobojene dežele v roke prvi politični stranki, ki se je sama organizirala in si vzela pravico vlade v domovini. To najbrže ni všeč niti Angliji, niti Rusiji. Rusija je do-zdaj edina, ki jc uradno priznala de Gaullovp vlado kot pol-nomočno vlado Francije in je ž njo izmenjala diplomatsko zastopstvo. Stalin namerava s to potezo dobiti močan političen vpliv v Franciji po vojni, kar se bo gotovo zgodilo, če bo general de Gaulle ostal na vladi. Anglija bi pa tudi rada videla, da bi prišel v Franciji de Gaulle z giljotinami in vojaškimi sodišči, ki bi naglo spravili s poti vse, kar bi se ne strinjalo z njim. Anglija igra roko v roki z de Gaullom in mu na vso moč ustreza. S tem upa, da ji bo de Gaulle povrnil z raznimi koncesijami v Severni Afriki, na Madagaskarju, v Indo-Kini in na francoskih otokih na Pacifiku. To so važne strategične točke in ogromnega pomena za Anglijo, zlasti še. ker angleška bojna mornarica nima dosti pomena brez letalskih baz v Maroku, Alžiru, Tunisu in Siriji, ki bodo pod oblastjo Francije. Torej kravja kupčija na celi črti. Ameriška vlada tudi priznava osvobodilni odbor Francije z de Gaul'lom, ker drugega francoskega zastopstva pač ni, dokler je Francija pod Hitlerjevo peto. Toda istočasno pa ameriška vlada ne verjame v kako politično stranko, katere clokupen narod ni izbral sam. Zato je predsednik Roosevelt izročil to oblast generalu Eisenhowerju, ki bo šel z zavezniškimi armadami na kontinent in bo tam sam videl', kaj in kakšno v?ado hoče imeti francoski narod, ki že štiri leta trpi pod Hitlerjevo in Lavafovo peto. Ako si bo francoski narod izbral de Gaulla in njegov odbor.za vlado, dobro. Ako bo pa rekel, da hoče vlado iz naroda doma, jo bo tudi dobil. In najbrže si Franvozi ne bodo izbrali de Gaulla, ki je pokazal ,kaj bo delal, ko pride enkrat domov. Teroristična obsodba in eksekucija v Alžiru, politične cenzure, zatiranje svobodnega pisanja ,vse to kaže, kako bi vladal de Gaulle v Franciji. Ta poteza predsednika Roosevelta daje upanje, da bo ob gotovm času odločil nekaj podobnega tudi za Jugoslavijo, da ne bo dovolil raznim teroristom držati naroda v kleščah, ampak bo tudi za Jugoslavijo naročil poveljniku invazijskih armad, da naj da priliko narodu, da si sam izbere in postavi vlado, kakršno hoče večina naroda. To bi bilo pošteno, to bi bilo edino pravično. nega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne. Program bo vseboval sledeče : kratek nagovor, igra Rok-si, v duetu bosta nastopili naši mali in priljubljeni pevki dvojčici Vičič, v soli pa bo nastopila Loretta Cvar, ki je pred nedavnim dobila na Burts radio programu prvo nagrado za petje. Za zaključek pa bo nastopil naš mladi slovenski čarovnik Bernard Seme, sin Mr. in Mrs. John Semeta iz Maple Heights. Po popoldanskem programu pa bo v prizidku domača zabava, kjer vam bodo naše kuharice, postregle z okusnim prigrizkom in natakarji pa z dobro pijačo. Torej, rezervirajte si cvetno nedeljo za to prireditev in pre-skrbite si vstopnice že vnaprej. Dobite jih lahko pri zastopnikih ali odbornikih našega Lokalnega odbora št. 2 JPO-'SS. Na pomoč! .Frank A. Turek, tajnik, Lokalnega odbora št. 2 JPO-SS -o- "Janko in Metka" Nemška komanda ne smatra ruske fronte za glavno Vsak mora priznati, da je imela ruska armada tekom zimske ofenzive briljantne uspehe, osvojila je veliko ozemlja in potisnila nemško armado daleč nazaj. Toda kljub tem zmagam pa Moskva prizna, da v tej ofenzivi ni zadala nemški armadi odločilnega udarca, ker l^emci so se znali vedno spretno umikati. Bili so na defenzivi in pri tem gledali, da so izgubili kolikor mogoče malo mož. V tej ruski ofenzivi so se Nemci bojevali na tak način, kot so se Rusi prvi dve leti nemške ofenzive v Rusijo in ko se je ruska armada spretno umikala ter pri tem hranila s svojo močjo. Nemci so skušali popolnoma uničiti rusko armado, kar se jim pa ni posrečilo, kot vidimo. Zdaj se godi isto, samo s to razliko, da so v ofenzivi Rusi, a Nemci se umičejo. Nemci so pokazali pri tem umikanju vso svojo vojaško spretnost. Na nobeni točki se niso skušali preveč ustavljati. ampak so premikali svoj odpor vzdolž vse linije. Zato se pa tudi ni moglo nikdar vedeti, kje se bodo Nemci ustavili za zadnji odpor. Rusi so sicer poročali, da so večkrat obkolili nemške divizije in jih uničili, toda glavno silo so znali Nemci vedno umakniti o pravem času. Ko se je začela nemška armada umikati iz Rudije, je odločila komanda, da bo v tej defenzivni vojni imela kolikor mogoče male vojaštva. Dočim je poslal Hitler v Rusijo pri vpadu do 300 divizij, jih ima tam zdaj komaj še kakih 190, pa še te so zelo skrčene. Dočim so štele nemške divizije pri vpadu v Rusijo po 15,000 mož vsaka, štejejo zdaj morda komaj polovico tega. Ncmci nič ne skrivajo vzroka umiku iz Rusije in svoji zmanjšani armadi na ruski fronti. Berlin smatra rusko fronto za drugo najvažnejšo, toda> za glavno pa smatra na zapadu, kjer pričakuje invazije zaveznikov, to pomlad. V današnjih dneh je toliko različnih kampanj, da se človek že skoro ne znajde več med njimi, kajti kampanje se prireja v najrazličnejše svrhe. Naše podporne organizacije prirejajo kampanje za pridobivanje novega članstva, poleg teh pa imamo vse polno političnih in drugih kampanj, katerih se več ali manj vsi udeležujemo. Danes pa so mi v mislih posebno naše dobrodelne kampanje, to so kampanje v katerih se zbira denarne in druge materialne prispevke v pomoč bednim, ki so* prizadeti od raznih nesreč in še prav posebno pa v današnjih časih prizadeti po vojni. Največja in najbolj popularna taka organizacija je go tovo Rdeči križ, ki ima kampa •njo prav v tem mesecu, ki ga je proglasil naš predsednik Roosevelt za "mesec Rdečega križa v Zed. državah." Vsem nam je že znano, da Rdeči križ nudi svojo pomoč na vseh kon cih in krajih zemelj.ske oble. Izvršni uradniki te organizacije pri delitvi podpore ne gle jo ali si bel ali črn, ali katoličan ali.nevernik itd. Njim je glavni cilj, da delijo pomoč in kolikor mogoče lajšajo gorje trpečemu ljudstvu. Posebno pa v sedanji vojni nudi organizacija Rdečega križa pomoč trpečim vojakom na bojiščih in v številnih bolnišnicah. Torej naša dolžnost je, da podpremo to organizacijo kolikor je pač v naši moči. Imamo pa mi Slovenci med seboj še posebne kampanje, ki pa so namenjene predvsem za naš trpeči narod v. stari domovini. Deluj mo in zbirajmo vsi brez razlike. Glavni cilj naj nam bo, da čim več zberemo za te naše krvne brate, katerih Golgota traja že tri dolga leta. Rekel sem: zbiraj mo. vsi! Da, vsi in brez spodtikanja drug ob drugega, kajti končni namen je isti—pomagati trpečemu narodu v naši rojstni domovini. Rojaki, ki čitate dopise in vabila na razne dobrodelne prireditve, ki se vrše v naši naselbini—udeležite se. S tem privoščite sebi nekoliko duševnega užitka, katerega smo v današnjih dneh tako silno vsi potrebni in glavno pri tem pa je, da z malo vstopnino, ki jo .plačate, pomagate dobri stvari. Mogoče bo ravno vaš dolar rešil umirajočemu bratu ali sestri, v stari domovini, življenje. Pri-1 dite in pomagajte, da bodo te naše prireditve res uspeh in lahko ste uVerjeni da nam bo vsem skupaj narod v domovini hvaležen. Na cvetno nedeljo bo tretja obletnica žalostnega spomina, odkar so nemške horde udrle v pred 25 leti in je tedaj zapos našo mirno Jugoslavijo. Tri le-j lila komaj dvajset delavcev, ta trpi naš narod in se upira danes pa je skoro največja Prvo nedeljo po veliki noči, dne 16. aprila, priredi Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. koncert in tridejanko "Janko in Metka." Vsem nam je že znano, da ti naši mladi res lepo zapojo in vselej, kadar smo jih šli poslušat, nam ni bilo žal. Kadar pa igrajo, se nam zdi, da v splošnem bi ne mogli boljše napraviti. Če komu še ni znano, kaj predstavlja ta igrica, naj vam tukaj navedem samo en prizor, katerega sem zadnjič prav ponesreči videl in sicer na vaji, ko so ravno "coprnico" tlačili v peč. Kakor sem omenil, to je bilo samo na vaji in rečem vam, da jim je šlo precej gladko izpod rok. Torej, če so se že na vaji tako dobro pokazali, kaj bo pa še na dan prireditve. Za enkrat samo toliko in druge točke pa bo morda omenil kdo drugi od odbora, tako da bomo lažje sledili igri in vedeli, kaj vse pride še na vrsto. Ce hočete videti in slišati, kaj že vse znajo ti naši malčki, tedaj jih boste gotovo prišli, ako vam bo le čas dopuščal. Program se prične ob 3:30 popoldne, vstopnice so že v predprodaji po 60 centov. Kakor sem nekaj slišal, pravijo, da jim najbrže zmanjkalo, zato se pa le požurite in sezite po vstcfpnicah. Za odbor, Ivan Kapelj GRAPHITE BRONZE veliko pripomore k vojnemu naporu Cleveland Graphite Bronze Co., je pričela s poslovanjem zavojevalcu ter nestrpno in skoro' bi rekel v obupu čaka' na rešitev iz tega strašnega trplje- tvornica na svetu, kjer izdelujejo krogličaste podstavke (ball-bearings). Njen pred- nja. Odrešenje bo gotovo pri-jsednik je Ben F. Hopkins, šlo prej ali slej. Mnogi naših! Ko so Hopkinsu čestitali ob rojakov bo legel v prezgodnji j srebrnem jubileju tovarne ozi-grob. Premnoge družine so i*az- j roma kompanije, je rekel: "Ni-kropljenje širom sveta, "pre-:kar ne čestitajte meni, ampak mnoge bodo ostale brez očeta, I vsakemu posamezniku, ki dela matere ali pa celo brez obeh. Kam naj se potem podajo te sirote? Žalostnih in potrtih src se bodo vrnili na svoje poruše- v naši tovarni. Ni ga moža na svetu, ki bi mogel sam izvršiti, kar je izvršilo naše podjetje tekom let, kvečjemu če bi bil ne domove. Kje naj potem do- nadnaravni mož (superman) bijo najpotrebnejše orodje in [in takih pa ni. Naša tovarna hrano? Kdo naj jim pomaga? je pač srečna, da imamo lepo Rojaki in rojakinje, ali se J družino delavcev, k'aterih vsak ne bomo mi spomnili teh ne- se zaveda resnosti in pomena srečnikov na dan žalostne ob- j svojega dela in so delali v har-letnice in podprli akcijo Jugo-jmoniji in zadovoljstvu. Od slovanskega pomožnega odbo-j vseh sem dobil najboljše so-ra, katerega del je tudi naš Lo-1 delovanje." kalni odbor št. 2 JPO-SS, pod i Kljub besedam predsednika katerega pokroviteljstvom bo j Hopkinsa, ki pravi, da ni sa-podana na cvetno nedeljo m-1 mo njegova zasluga v napred-nimiva igra "Roksi" in sicer v i ku tovarne, pa pravijo nevtral- lika zasluga v napredku ene same in vodilne ter zmožne osebe in to je njen edini predsednik v vseh letih obstanka. Pod Hopkinsovem vodstvom, pravijo, se je razvila mala to-varnica z 20 delavci v skoro največje podjetje te vrste na svetu, ki zaposluje nad 7,000 delavcev in lastuje eno najboljših tovarn. V splošnem, pravijo, da narod ve manj o Cleveland Graphite Bronze Co., kakor o kateri drugi tovarni. Temu pa je vzrok to, ker so se vsi uslužbenci od predsednika Hopkinsa navzdol v svojem visoko tehničnem poslu izogibali nepotrebnega oglaševanja. Predsednik je drugi najmlajši izmed osmih Hopkins bratov, ki so bili rojeni v New-burghu in katerih vsi zavzemajo važne poklice in službe. Ker je bil rojen in vzgojen v delavskem okrožju Newbur-gha, kjer so delali v ondotnih železotovarnah njegov oče in bratje in kjer je prišel tudi sam delati, ko mu je bilo komaj 13 let, zato je imel izkušnje in razumevanje, da je razumel delavca in tudi vedel kaj on misli in kaj želi. Njegovi uslužbenci, kakor tudi vsak obiskovalec tovarne, lahko takoj na prvf pogled vidi izredno urejenost in čistočo v uradih kot v tovarni sami. Samo oglejte si sobe za delavce, kjer se preoblačijo in umivajo, cafeterijo in pa kuhinjo, pa boste takoj videli, da povsod vlada največja snaga in red. Oddelek livarne, prostor ki je že sam na sebi znan po svoji- umazanosti, pa je z mnogimi novimi pripomočki po nasvetu predsednika Hopkinsa, poznan kot eden najčistejših če ne najčistejši izmed vseh livarn širom dežele. Kompanl ja skrbi za čisto delovno obleko za delavce in tudi skrbi, da je obleka pravočasno oprana in očiščena, poleg tega pa dobe delavci v dotičnih oddelkih še posebej 25 centov plače, če gredo v pršno kopel predno za-ptiste tovarno po končanem delu. Ben Hopkins je pričel svojo trgovsko kariero v družbi svojega brata William R. Hop kinsa (ki je bil šest let manager mesta Clevelanda), in sicer pri Belt Line železniški družbi, ki je sedaj last New York Central železniške družbe. Ta železnica je bila le bolj lokalnega pomena, ki je imela manj kot 50 milj svoje proge. 19 milj dolga proga je vezala collinvvoodski tovarniški distrikt z West Parkom, kar je veliko pripomoglo do razvitja industrije, kot je sedaj. Leta 1918 je bil Hopkins na-prošen od Dann Products -Co. da bi vsaj del svojega časa vporabil v organiziranje, financiranje in vodstvo) nove kompanije. Samo iz razloga da bi pomagal nekaterim svo jim prijateljem, ki so izgubili v dotičnem podjetju že velike vsote denarja, je prevzel tudi to nalogo. In to pa je bil za četek današnje velike tovarne Cleveland Grapihte Bronze Co Osebno kot tudi iz patriotizma se Hopkins prav dobro za veda resnosti vojne. Njegovi trije sinovi David, Ben in Jack so vsi v službi Strica Sama, med tem ko tovarna, kateri prediseduje, vrši ogromno in zelo važno delo v vojnem naporu. Na stotine bivših uslužbencev, ki so sedaj v službi Strica Sama, kadar se mude na dopustu, obiščejo tudi to tovarno in le malokdaj se dogodi, da bi se ne ustavili tudi v uradu predsednika Hopkinsa. Kako priljubljen je predsednik Ben Hopkins med svojimi bivšimi uslužbenci, nam iiiHiiiniiirtiiiv Ca verjamete al' pa ne iiimiiiiiiiniiiii Jaz pa ti, pa židana marela . . . in take so se drobile iz harmonike našega godca ^v temno noč. Vrhovi debelih smrek so se pripogibali sem i» pritrkavali sladkim mel<* harmonike. Takega ko« , samotni kraji še niso 0 1* rekel, pa ga tudi ne bodJ Vikleč Janez je sklo *^ ^ nad' harmoniko, zap1 , kar mehko mu je bilo P ^ ^ -Z eno nogo je potrkava . tezal m; -ral" S< in dajal takt, razt pričajo naslednje vrstice, ki mu jih je pisal eden izmed njegovih uslužbencev od vojakov: "Upam, da se me še spominjate. Jaz sem tisti mali fantek, ki sem vam nosil časopis avditoriju Slovenskega narod-j ni opazovalci, da je vendar ve- pred nekako štirimi leti. Vi varuje z vato. ste mi dali prvo delo (v Graphite), ko sem bil v največji potrebi. Veseli me, da imam to čast, da se lahko borim za take ljudi, kot ste Vi in gospa Hopkins in z veseljem gledam v bodočnost in pričakujem tistega dne, ko bom lahko rekel, da sem tudi jaz storil svoj delež. • Še vedno imam listnico (denarnico), katero sem prejel v dar od Vas zadnji božič, ko sem vam prinesel časopis. Sprejmite mojo iskreno zahva-o s srčno željo, da bi Vam mogel kdaj povrniti za vse, kar ste storili Vi zame." Zadnja poslanica, ki jo je Hopkins naslovil na vse svoje uslužbence se glasi: "Naše delo je jako enostavno določeno, ampak ni pa taco lahko izvršeno. Mi moramo s preiskušanjem doseči in proizvajati še vse boljše in cenejše izdelke leto za letom in sicer boljše ter cenejše kot jih sploh more kdo producirati. Prepričan sem, da bomo to tudi storili, ker je to tudi neobhodno potrebno za naš življen-ski obstoj." -o- Rdečica sramu Čut sramu se kaže pri vseh človeških plemenih z rdečico na obrazu. Celo pri črncih in drugih temnopoltih ljudeh, pri katerih to skoro ne moreš zaznati, udari kri v glavo, prav tako kakor dobra vzgojena Evro-pejka tudi v temi zardi, čeprav je v obeh omenjenih primerih izdajalska rdečica prav za prav brez pomena. Pri črncih, ki imajo od ran brazgotine na obrazu, katere ostanejo dolgo časa svetle, lahko opaziš, kako jim barva udari v obraz, ker se bra zgotina zalije s krvjo. Svetlo-polti ljudje rajši in hitreje zarde. t Pri temnopoltih je izdajalska rdečica manj vidna in zato taki ljudje lažje skrivajo svoje razburjenje. Drugače pa je čut sramu odvisen t(idi od stopnje prirojenega, oziroma pri vzgojenega ostročutja. Medtem ko nekaterim ljudem komaj rožnato rdeče navdahne lica, bo druge v istih okoliščinah zalila temna rdečica do ušes. Nekateri ljudje zarde do vratu ali celo do prs, drugi pa v doslovnem pomenu besede od nog do glave. Zdravniki vedo celo povedati o ljudeh, ki so v tem pogledu tako občutljivi, da jim rdečica zalije vsak del, ki ga morajo v svrho preiskave razgaliti. -o- Če te bolijo noge Če čevelj venomer pritiska na eno mesto kože, se koža bra ni pritiska s tem, da si napravi več plasti kože drugo vrh dru ge, naredi se otiščanec, žulj ali kurje oko, če je otisek na kosti. Kurjih očes se ubranimo, če odstranimo na prste pritisk, ki draži kožo, da se mora braniti. Zato pa imejmo vedno zadosti velike čevlje, ali pa dajmo na otiščanec malo vate. Večji del pa ni šele to, cla bi se morali obvarovati spričo kurjega očesa, namreč kurje oko že imamo in nam povzi*oča pri hoji prav peklenske bolečine. Imamo pač najrazličnejša sredstva, ki moremo z njimi ugnati tudi'kurje oko, a to se zgodi šele po nekaj mesecih. Zato pa je bolje, da gremo k zdravniku, ki bolj odločno in zato na mah iztrebi povzročitelja naših bolečin. Kdor se pa hoče vsak dan boriti s kurjim očesom, naj ga vsak dan opili z votličem (Bim-stein), namaže z oljem in za- stiskal meh, kot bi ki svetovni razstavi za ^ grado. Kar je res, je P« p V( rati je pa znal nas , ^ nikdar tega. Ni čuda, t , ^ vabili na vse kraje, n^ $ e f de igrat, fantje s^ obrajtali m ga rad^ ^ radi družbi. Kako tudi ne j' ^Sai lo smeha na koše, kareSei ' svo, % e s svojimi prijaznim1 No, zdaj je sam se«e paroboku v temnem8 igral polke in valčki hotel 'zadnjič v sv0j „ nju poskusiti, kaj vse: t vabiti iz ljubljene Kot bi slutil, da res ^ njič ... sij( Hoj ] Še eno bom zaigra'- , x------ - f pot pod nogo, do dom^ ^ ^ le slil, potem bo pa je^hio leč. Na široko razteg11^. udari svojo najbolj !^ ,5: no melodijo. Pa kom^' nili v nočno tišino ' ko so mu roke omahni nika je še enkrat ^ stokala, nekako ^ J ' kar kot če bi kdo poteg«1 p »^ po plehu in utifew*^ k^ dec je obsedel na Ps ,lf okamenel, po nje«0sffHi]' so se začeli bliski„ ^ njati vsi štirje \a mu skoro stopile iz J j, 1% ljile na cesto pred ij^ Kaj je videl? f k Pf Pc 8} samo letava mraz, ki ^ dujem. j Jaz sicer takrat ' ^ zraven, za kar naj „ slava vsem svetm* J kakor so mi naš oce r.f ^ vali, ki so bili Ja, I /iH t nik, je zagledal ^ > 0 boj ogromnega ^ ^ ki je skakal na ces^J W po zadnjih nogah, ^ je pa krilil okrog seiC>f;N bi šei IcVjti,- stalo, saj je kozel ^ ^ Jej lo samo to, bi ^ z j ca kot druga se reče, z glavo v / ^ je kozla posebno P J 'ke, dajalo izraf J % so bil» 5 H \ m mu men pomen, ^^ - .g$ zublji, ki so fflU ^ jn ca, iz smrčka, iz 0 ^ tudi iz ušes. Križa*1 bognasvaruj! • jef ekli. k« p r' ta ■ '"a S S K In kaj bi r- , vil tedaj naš gO^yl^ vn si ni vzel tolik0 ,)> H i ni vzei 'Jpl ^ bil naznanil cen] J»fltl> publiki, da je r—....., — . . končana, tudi si S ^ f toliko časa, da b1^ t spoštovano kozlov^ ^ co po zdravju sa si je vzel, da 3®. ii>. naglo dregnil P1'0 ^;!]^ naj bilo znamenje ^ hodnjem trenutku J j? precej proč od kraJ a , bave in koncerta, - ri čez Jožetovo ^' j K s Copče sepožeti, d^ mi in doma v hi^ ne na levo ne 'ia Uštinovega kevde1 ^ m s naprej in naprej ^ p j t^J čo vas. Zdelo se ^ j za seboj copota^ ^ parkljev, pa kd° ^ ■ nazaj! V doma«* V? d^J del ravno, ko je ,t ■ udarila eno po i je pa zapik za st^0 % Ne rečem lie ,„ t';1 j M k h S M ,t>ov Ampak res je P%Vl % L od tiste noči m _ sicer obžalovanj* 'j.,; pak iz veselega fj b. MS ' ali ' resen mož, spoštov .^r^f jt K temu bi j a« ^ \\ mo še to, da ce ^ njegovem mestu, ^ , harmoniko in ^ stem parobku, 111 drugega. el! nee*' do. nil ^ W?°d s« se glasili sePeti prebujajoče- jliiiferi v vonJ'u zemlje, v ščebetanj u ptičev, vid* A 'pi p h o1 Jj / strati pragozda JAMES OLIVER CURWOOD !!aok°li Je sladko vo- vZlvljenja: na nebu i%amTkih ^ P°d nje~ ^J6 korakal, po vrho-Povrnil; Nit z Juga in so se •V Prvem dihu po-Prijateljice šo-e z°Pet veselo, pole- Sih°> •6m solncu» črni ^dov1 je mig0tal nad .' Jerebice so oku- i5 0Jajoče Popke po to-it za- , snem zahanju Cul večerno pesem !$*«* že h Craggo-fJV'c° te l)reSeci ^ednje noči je 4 svoi ? ' kedeč in pušeč %a k 0gnja in ča" j akor hitro se je Sot nekoliko dvignil, ..Ze Cil° s Pikom da- J Sp . ¥ k0 .' "i se docela pre- Jdioj1® gledal oddaleč i V? Pijana \ ^bet no in Poldne P1 te Je hotel si J« riljf Je l«Hi ko je obstal Vlšine. Težko je Soli*1 čim hitreJ'e J^dnji vrh, odkopi, 'eti kraj Nadi-> "ego le pra-Počrnelega se je ozrl, P n n?1 / » štrleče črne '%Jane štore. • ko t?l0Sti in ®roze je iNokn1 Je gledal ures- Ni] anJe Žolte pti-mehkega> ^tala Car°dejke, ki d11 Cra V 0ni n°či, ako Sd; gg0vem,u hrbtu, XC1-' opusto-J' kjer se zopet urno po s Pikom za Je L^eje je stal * nekdaj misi- Bfojj. a ter J, it J i^ft 'S-a i*6' da sta kon- , Tiaa tu vendarle ni 'i^^tinkti in 0Pa, Vl »i ^ > kfkor blaznik SdA, m kl'iku se je do tal Hi sal ainov. je našel le pogore- li "' Je v Vzdihe svojega ^ai, leto vohal okoli azil ivno se je emu hrbtu in ;tjHatertllako meri pes 3*1 Je ležal Na- 4 No , ( *lj*ij0rda je pla ih.% , sla Plamenom! ' ^ Narl, tam in J- A ;.eJ k sedlu blii KaJ videl je, da izlili ize je -mi-pri- iS; šn tudi tod so preko %'c> Z 11 13rej gost ^nih jagod In Pik t \\ U2a e za-ko prostora, te^'1 gospoda. Sk?jim-dalje in Roger !lt jli Roger vzklik- aj \ , , , prosioi , h | počivala APu tiiL., gospoda. bom vesela ali žalostna," mu je pripovedovala. "Gleda name in se pogovarja z menoj, celo kadar je nebo zastrto z oblaki in more le tu pa tam pokukati izza njih. In mnogo ve o vas, gospod Roger, kajti povedala sem mu vse." Sredi noči je Roger vstal s postelje in odšel pred hišo. Stal je tam nepremično in tiho, kakor tisti štori, štrleči k ne-besu, ter je zrl kvišku, k bilijonu zvezd in k mesecu, ki je plul med njimi kakor kralj, ter k malim oblačkom, kakor sprede-nim iz pajčevine . . > Roger je dolgo molčal, potem pa ga je Pik slišal govoriti: "Žolta ptička je govorila resnico. Našla sva črn svet. A zdaj poj deva iskat Nado tja, kjer jo naj deva na mestu — na oni strani — tam za pragozd!, za temi vioskimi drevesi in velikimi barji, v krajih, kjer Bog "živi po cerkvah ob nedeljah in kjer bi se ljudje morda po-smehovali nečemu, kar verujeva midva. Tam naj deva Nado, ki jo je požar pregnal odtod in ki naju tam pričakuje." In potem je dejal: "Nocoj ne bova več 'spala, Pik . . . Poj deva skupaj z mesecem ..." Pol ure kasneje sta že korakala k prvi naselbini mnogo milj odtod — dve osameli postavi — mož in pes. XVII. Od Hawkinsove koče je krenil McKay najprej k veliki skali, štrleči iz ramena Cmggove-ga hrbta, in ko sta stala tam, je Pika zaslišal zopet tisti posebni zvok, ki je bil napol smeh, a vendar ni bil smeh, iz ust svojega gospoda. A samo zacvilil je v odgovor. (Dalje prihodnjič.) -o-- Pomagajte Ameriki/ kupujte vojne bonde in znamke. Kadar se je v starih časih govorilo o utrdbah, so ljudje najprej mislili na visoke in debele zidove, na gradove, postavljene na skalnatih grebenih in podobno. Pozneje so gradovi in zidovi izgubili že del pomena, vendar so trdnjave z močnim zidovjem še zmerom mnogo pomenile. Od prve svetovne vojne dalje pa imamo ob besedi utrdba v mislih vse kaj drugegta: moderne utrdbe iz betona globoko v tleh in odlično zakrite pred vidljivostjo z zemlje in iz zraka, pred njimi in ob njih pa razpostavljene vse mogoče vrste ovir. Med temi ovirami so betonski zobje in v zemljo zabite traverze kot ovire proti tankom. Važne so tudi žične ovire od španskih jezdecev pa do preprostih žičnih zank, skritih v travi in med grmovjem, kjer zahrbtno preže na napadalca. Žične ovire, ki jih je mogoče postaviti hitro, so v pretekli svetovni vojni zapirale vsa bojišča v Franciji, Rusiji, Palestini, Rumuniji, Srbiji in v Alpah. Pred temi ovirami so izkrvaveli stotisoči. Za žičnimi ovirami, ki so bile prva straža utrdb, so stale vrste strelskih jarkov z betonskimi gnezdi za strojne puške in metalce min, z zaklonišči za pehoto in tako naprej. Do današnjih dni se je ohranilo največje utrdbeno delo, ki je skozi tisočletja kljubovalo zobu časa: kitajski zid, o katerem se da z gotovostjo reči, da je najstarejša utrdba na svetu. O Kitajski vemo, da je že nekaj let pred Kristusom uvedla splošno vojaško dolžnost in je v zvezi s tem smotreno razdelila svojo državo. Postavila pa .je tudi največje gradbeno delo vseh časov, 2500 km dolgi, 16 metrov visoki in povprečno 7 metrov debeli zktTltT'tiaj bi Kitajce varoval precl vpadi divjih narodov s severa. V presledkih se nad zidom dvigajo za dve nadstropji visoki stolpi. Prav tako so v presledkih napravljena tudi vrata. Kitajski zid je v polni meri izpopolnjeval namen, zaradi katerega je bil zgrajen. Prihranil je Kitajski uničenje, ki ji je grozilo od azijskih pastirskih (nomadskih) plemen. Lahko se reče tudi, da se je zaradi kitajskega zidu ob preseljevanju narodov zgodilo marsikaj drugače, kakor pa bi se, če bi kitajskega zidu ne bilo. Šele okrog leta 1700 po Kristusu je kitajski zid izgubil svoj pomen in začel počasi razpadati, ker ga niso več popravljali. V Mezopotamiji so našli risbe asirskih utrdb, ki so stare okrog 4000 let. Te utrdbe- zelo spominjajo na srednjeveške obrambne naprave v Evropir Ce jih gledamo od sovražnikove strani, sestajajo iz treh nasipov, ki se dvigajo drug nad drugim in segajo prav do no- tranjosti utrjenega naselja. Zunanji nasip, ki je najnižji,-sestoji iz zemskih okopov, sredni in zadni pa sta zgrajena iz opeke na strmih skalnatih grebenih. Okopi so ojačeni s stolpi. Nekaj posebnega so bile obrambne naprave Rimljanov za časa rimskega vojskovodje in državnika Julija Cezarja. Bil je to tabor rimskih legij. Tabor rimskih legij je obdajal najpej tri metre globok in pol-četrti meter širok jarek, na katerega notranji strani je bil prav toliko širok in visok nasip iz prsti. Ako je grozila nevarnost in ako so se legije utabo-rile za dalje časa, so za nasipom zgradili še posebno ograjo v višini človeka. V tabor so držali štirje vhodi, ki so se zapirali z močnimi, okovanimi lesenimi vrati, pred katerimi so bile navadno še posebne utrdbe. Ako so legije v taboru prezimo-vale, so zgradili še podzemska zaklonišča, postavili stolpe in utrdili obrambne jarke s skalami. V galski vojni je šel Cezar še dalje: pred taborom je postavil posebne ovire, zgradil majhne, toda močne utrdbe, ki so sestavljale predstražno črto, zavarovale prehode rek in potokov s posebnimi obrambnimi napravami in prav tako zaščitil ceste, po katerih so do-važali legijam hrano in orožje. Bizantinski vojskovodje so pozneje posneli Cezarjev utrjeni tabor in ga še naprej izpopola-li. Ko so v šestem stoletju po Kristusu prišli na Balkan Bolgari, so približno na sredini kraja, katerega so posedli zgradili velikansko utrjeno taborišče kvadratne oblike na katerega sredini je stal mogočen skalnat grad, ki je bil na vsaki strani v dolžini nad 6 kilometrov zavarovan z nasipi in jarki. To že ni bilo-več vojaško taborišče temveč zavetišče za ves rod z ženami in otroki vred. V Sredni Evropi so za časa viteštva nastali številni utrjeni gradovi, po večini zgrajeni na skoro nedostopnih skalnatih gričih in hribih. V takšnih gradovih iz debelih zidov, zavarovanih z jarki in dvigalnimi mo-stiči, so bili ljudje skoro povsem varni pred sovražnikom, saj takrat še niso poznali topov. Ko so se razvila mesta, so začeli misliti tudi na njih obrambo. Okrog leta 1350 so obrambne naprave okoli mest dosegle svoj višek: zidovi okrog mest so bili tedaj visoki že do 10 metrov in široki do tri metre. V presledkih so se dvigali iznad njih do 26 metrov visoki obrambni stolpi. Pred zidom so bili izkopani jarki, v katere so mogli po potrebi spustiti vodo. Mnoga mesta so imela celo dvojno vrsto obrambnih stolpov. Na zidovih in obrambnih nasipih so bili zgrajeni nad-zidki, s katerih so mogli branilci polivati sovražnika, ki se je upal preblizu, z vrelo vodo ali s smolo, ali pa so ga obmetava-' li s kamenjem. Zanimivo je, da je na Gornjem Avstrijskem mestece Freistadt, ki ima še iz srednjega veka ohranjen tak obramben zid. Iznajdba smodnika je -seveda cisto spremenila način vojskovanja. Težkim topovom tudi ti veliki zidovi niso mogli dolgo kljubovati, zlasti ne, čeyso jih topovi obstreljevali s težkimi kamenitimi kroglami. Nekaj časa so poskušali s tem, da so zidove obdajali z obrambnimi nasipi iz prsti, a tudi to ni do-!sti pomagalo. j Češki husisti so imeli podoben način obrambnih utrdb, kakor germanski Cimbri in Tevtoni. Za varstvo žen in otrok so gradili taborišča, ki so jih okoli in okoli zavarovali z vozovi, ki so bili zvezani med seboj. V skrajnem primeru so se utegnile za tem zidom iz vozov ženske braniti toliko časa, dokler ni prispela pomoč moških. Pred vrsto teh voz so seveda izkopali globoke jarke. Husiti so takšne obrambne črte iz voz uporabljali tudi na pohodih, da so jih varovale pred presenečenji. Ob vozovih je bila pripravljena konjenica, ki je lahko hitro posegla v boj, če je bilo treba. Slično so delali tudi Rusi okrog leta 1690. Na čelu njih velikanske vojske je šla prva straža, v kateri je bilo več polkov. Glavne sile pa so se pomikale v koloni, ki je bila široka en kilometer in dolga sest kilometrov. Ob bokih te pehote so šle dolge kolone močnih voz, ob njihovi notrani strani pa konjenica in topništvo. V primeru napada z boka je začelo najprej streljati topništvo, konjenica pa se je pod varstvom voz lahko hitro razvila za borbo in udarila v protinapad, ko je bil čas za to. Utrdbe v današnjem modernem smislu pa sta prva zgradila francoski maršal Vauban in holandski inženjer Coehoorn med leti 1660. in 1700. Vauban je znal vse svoje utrdbe izvrstno prilagoditi zemljišču. Kot najslavnejši vojni graditelj in glavni nadzornik vseh francoskih trdnjav in utrdb je zgradil 33 novih trdnjav, izboljšal nad' 300 starih utrdb in vodil 53 obleganj. Leta 1703 .je prejel maršalsko palico, toda prav kmalu zatem je pri Ludviku XIV. padel v nemilost. Svetovna vojna je z novim orožjem in novim načinom vojskovanja ustvarila nove pogoje za utrdbena dela. Ojačeno orožje, zlasti strojne puške, težji topovi, tanki, letala in povečana moč izstrelkov terjajo, da se utrdbe grade po čisto novih vidikih. Po svetovni vojni so vojaški strokovnjaki začeli graditi na mejah orjaške utrjene črte, katerih glavni deli leže globoko v varstvu zemlje. Nastale so Maginotova in Sieg-friedova utrjena črta, Manner-heimov obrambni pas. Karolova črta v Rumuniji, Albertova v Belgiji in druge. -o- Kupujte vojne bonde! DELO DOBIJO DELO DOBIJO TAPC0 IMA DELO ZA SNAŽILCE V TOVARNI ZNANJE V ČIŠČENJU OKEN POTREBNO Delo zahteva, da rabite lestve Stalno delo ZA NAKLADANJE FURNEZOV V KOVAČNICI BAR STOCK — NOBENIH TEŽKIH KOMADOV ZA DVIGNITI Učite se na delu Dobra plača od ure poleg visokega bonusa Zglasite se dnevno 8:00 zjutraj do 5:00 pop. ob sobotah do poldne Prosta vožnja z busom od konca Euclid Ave. poulične do Employment urada THOMPSON AIRCRAFT PRODUCTS CO. 23555 EUCLID AVE. Pomivalci posode MOŠKI IN ŽENSKE Tudi ženske, ki bi pomagale servirati jedila v kafeteri.ji. Predznanje ni potrebno. Plača, hrana in uniforma. Zglasite se pri zadnjem vhodu Hotel Statle^ E. 12. St. i« Euclid. _(74) Težaki za Splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime Stalno delo in dobra prilika za prave delavce. Pipe Machinery Co. 930 E. 70. St. blizu St. Clair. (74) MALI OGLASI Naprodaj na Reno Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, dvojna garaža, cementni dovoz, velik lot, vse v finem stanju; prava cena. Bungalow 5 sob, blizu cerkve sv. Lovrenca, v dobrem stanju, velik lot. Se mora prodati. Za podrobne informacije pokličite: MI 3088. (73) Posebne raketne tarče uporabljajo pri treniranju naše protizraene artilerije v Camp Davis, N. C. Spodaj na slilci je videti vojake, ki pripravljajo za istrelitev raket, katere potem hite v zrak z brzino -'t50 milj na uro in rut te potem merijo s svojimi topovi novinci-topničarji. POPOLNOMA nova streha tako malo kot $72.50 Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje zm 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^.c na uro 2enske 62%c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. _(78) / OSKRBNICE Poln Cas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ail 700 Prospect Ave. Plafta »31.20 na teden, Delni čas— 1588 Wagar Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeijo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. Jordan Contractor Co. f he Ohio Bell Telephone Co 12713 Superior Ave. j 700 Prospect Ave.. Soba 901 LI -1718 YE 9246 (x)i (X) ' ženitna ponudba Vdovec brez otrok želi znanja ; v svrho ženitve z Jugoslovanko v starosti od 50 do 60 let; tudi če ima enega otroka. Imam svoj lastni dom z vsem pohištvom in sem star 60 let. Katero zanima, naj se oglasi osebno ali pismeno pri George Malako-vič, 6529 Philetus Ave., Cleveland 4, O. (74) Naprodaj Na E. 170. St., blizu Grove-wood, krasen cottage 3 sob, lot 40x140; samo $4,600. Pokličite IV 6099. IZDELOVALCI ORODJA LATHE DELO POPKAVLJALCI STROJEV POMAGACl- PRI STROJIH CHIP VLAČILCI TEŽAKI Plača od ure in overtime The Bishop & Babcock Co. 4901 Hamilton Ave. (Mar. 25, 27, 29, 31) L $4tx BOMOS WIU UUttatA X [Sifffmmej ....................... ...ni-------------1 11II"'" Kn laiiiii fv§| M Jo Van Ammer»-Kuller t UPORNICE ROMAN Ne, ne, saj ni prisegla, če- prvič v svojem življenju uklo-sar jo je prosila njen ljubljeni. | njenega in zlomljenega, se je "Rada te imam la, "brez tebe ne je priznani orem živeti." Ko pa je silil vanjo in terjal od nje obljubo, da bo šla z njim tudi tedaj, če bi njen oče ne hotel privoliti, je žalostno, toda trdno odločena odkimala. Navzlic vsemu opominjanja viharnega prosilca, da že davno več ne spada v prekrasni in prazni svet videza svojih staršev, pač pa da je njegova in da pripada velikemu delu, katerega nameravata skupaj zgraditi. Saj je imel prav. Prav zdaj med jedjo je jasno občutila, kako je sedela med svojimi starši kot tujka. Njeno srce je bilo pri njem, pri novih krasnih razgledih v bodočnost, ki jih je razgrinjal pred njo. Izpričati mora pogum in samostojnost, kar je pričakoval od nje — sicer je bila in ostane slabotno, občutljivo in nezna-čajno bitje. Zdaj je pravi trenotek, zdaj mora stopiti v sobo svojega očeta in govoriti z njim, ne več kot poslušna otročja hči, ne, pač pa kot človek, ki se zna s svojo voljo upreti volji drugega. Globoki in topli glas njenega pri-! jatelja ji je zvenel v ušesih: j mu s svojim nežno otirala oči "Če tvoj oče tako visi na tebi, j in lica, tako rahlo, kakor bi kakor zmeraj trdiš, potem se | oil otrok, ki je potreben njene ne bo uprl tvoji sreči ... Ge ti j tolažjlne pomoči. Šepetaje je pa noče privoščiti sreče, ker ne pričela: "Reci mi vendar, po- v neznosni muki zavedela, kako zelo ga je navzlic vsem nasprotnim nazorom ljubila. Njega, ki jo je negoval in razvajal, ki je doživljal z njo vred njene otroške radosti in bolečine, čigar prva beseda, kadar je po napornem, važnem delu prišel domov, je bilo vprašanje, kje je njegova hči, — ki ni nikdar zamudil dneva, da bi ji s poljubom ne želel lahko noč in ne odmolil z njo večerne molitve. On — to ji je bilo zdaj mahoma strašno jasno — ki je v njeni ljubezni in vdanosti iskal in našel nadomestilo za vse, kar mu je njegova hladna, sama sebi ugajajoča žena odrekla. Ali je bila-ona vzrok njegove globoke pobitosti? Ali je stric srico izdal njeno skrivnost? . . . Toda mati je pravkar pripovedovala nekaj o Louisu in njegovem obisku . . . "Papa," je naposled spregovorila tik kraj njega. Ko je planil pokonci in okrenil k njej svoj obifciz, je videla, da je jokal. Osramočen in zmeden se je obrnil v stran in iskal po žepu črnega suknjiča robec. Toda že je pokleknila k njemu in ustreza njegovim željam in načrtom, potem te pač ne ljubi s pravo, nesebično, vdano ljubeznijo." Ko je Clara v svojem malem umivalniku hladila objokani obraz in gladko počesala lase, vej, oče . . . morda bo pomoglo, če se skupaj pogovoriva . . ." Bolesten smehljaj je zaigral okrog njegovih drhtečih ustnic; nenadoma je skoraj divje strahotno stisnil njen obraz s svojimi dlanmi. "Ti," je živo vz- se je v svitu sveč, katere je bi-' kliknil, "ti si poslednje, kar mi la prižgala na obeh straneh zrcala, prestrašila svojih yazpa-Ijenih lic in divjega ognja v očeh. Tako razburjene, tako ne* ovladane ni še nikdar videla same sebe. Torej to so napravile iz nje zmočena strast, ljubezen in sila, greh in krivda, vse te sile, pred katerimi jo je svarila stroga cerkvena vera v letih, ko je hodila v šolo. Težka tišina je ležala nad vso hišo, ko je šla preko pred-vežja proti sobi svojega očeta. Skozi vežno okno je videla vrt, kjer se je kot otrok igrala z Louisom, skoraj zmeraj nadzorovana od vzgojiteljice ali matere same, da bi nje, deklice, fant ne zapeljal h kakšnim divjaškim neumnostim ali k slabemu vedenju. Žgoče jo je zabolela misel: "Če poj dem, če storim, kar hoče Hein od mene, ne bom vsega tega videla nikdar več, nikdar več ..." Pritisnila je na kljuko, njena mrzla, skoraj nemočna roka je odgrnila težko zaveso in vdihavala je dobro znani duh drage ji sobe, ki ji je bila zmeraj najljubši in najvarnejši kraj v hiši; ta duh po tobaku, po knjigah in po prasketaj očem šotnem ognju. Potem se je negibna borila z voljo, da bi odšla daleč proč od strašne podobe, ki se je prikazala njenim očem. Za veliko, mogočno mizo je videla svojega očeta, čigar postava se je ostro odražala od okna — ni je čakal kakor sicer, vzravnan in naslonjen na naslon velikega stola, -s toplim smehljajem in s stegnjeno roko, naj pride! Njegova glava, ki so jo oklepale velike bele roke, je slonela sklonjena na zeleno prevlečeni mizi. Ko se je po debeli preprogi približala, je ni slišal. Ni se ga drznila poklicati. V tem trenot-ku, ko je videla močnega, samozavestnega moža, njenega veselega, občudovanega očeta^ je ostalo, ti ne pojdeš od mene .. . Kajne, moja mala deklica, . . . moj košček solnca?" Zmedena je spričo teh vročih besed pobesila oči. Ni bila njegova navada, da bi na glas govoril o tem-, ne njiju obeh navada, da bi tako govorila o ljubez ni, ki sta jo čutila drug do drugega. ' Tedaj se je zopet obvladal, se zravnal na stolu ih ji pripovedoval, da ga je Louis danes nenadoma obiskal, ko že več kakor leto dni nista govorila. Po bledem, spačenem fantovem obrazu je takoj uganil, da gre za resno prigodo, in je v tem takoj zaslutil zvezo z nujnim migljajem prijatelja v pravosodnem ministrstvu, katerega je bil davi sporočil. Louis je v nekem socialističnem lističu napadel armado in je zraven imenoval tudi kraljevo ime. Članek je izšel že pred nekaj tedni; očitno so pa njegovi sovražniki šele pozneje postali pozorni nanj in davi je bil skrivaj obveščen, da priprav ljajo tožbo zoper njega in da po vsej verjetnosti lahko raču na, da ga bodo zaprli. Oče je prej kakor sin razu mel, da tiči za tem dejanjem odkrit političen namen. Bilo je sredstvo, s katerim so hoteli njegove nade na ministrski sto-lec temeljito uničiti. Bilo je namreč zelo dvomljivo, če je omenjeni članek res vseboval žalitev veličanstva. Vendar že to, da se je vsesplošno razvede-lo, da je sin profesorja Coorn-velta s polnim imenom nekaj podobnega objavil . . . Sinu pa je tesnobni, daveči strah pred ječo zlomil ves njegov trdovratni ponos. Prosil je svojega očeta denarja, da bi čim prej lahko odšel iz dežele. David se je potem s prvim vlakom odpeljal v Haag, da bi sam govoril z državnim pravd-nikom, inT če bi bilo kako mogoče, odvrnil ta strašni udarec, od svoje hiše in svojega imena . . . "In ko je Louis odšel, papa, saj ga" morda ne bo več let nazaj — ali je prišlo med vama do sprave?" Profesor je žalosten odkimal. 'Dejal je, če hoče pravosodno ministrstvo na ta način služiti kot orodje političnim intrigam, potem je korupcija pri nas vendarle še večja, kakor je pa mislil on in njegovi strankarski sodrugi!" Videl je preplašeni in nerazumevajoči Clarin pogled. Skoraj si je očital, da je govoril z deklico o vseh teh zadevah . . . vendar ni mogel zaustaviti svojih besed; zmeraj znova je začenjal o tem dogodku, zmeraj z drugimi, s težavo najdenimi besedami. Bilo mu je namreč jasno: čim prestane govoriti o Louisu, bo moral poslušati njo, in ona bo spregovorila o tistem strašnem, pred čimer ga je Ni-colaas istega nesrečnega dne z nekaj grenkimi vrsticami po svaril . . . In iz njenih dragih ust bo slišal, da ljubi Abrahamovega nezakonskega sina, sina dekle, s katero se je ta ničprida, njegov najmlajši brat, tako strašno ponižal. Potem ga bo vprašala, njega, ki si je v svojih visokoletečih sanjah slikal sijajno, srečno bodočnost za svojo hčer, če se sme poročiti s tem mladim možem, ki je bil podoben navadnemu delavcu, s človekom brez vzgoje in manir, ki je bil prav tako kakor Louis iz vrst upornikov, socialistov. In če odbije nespametno prošnjo, če se s svojo očetovsko voljo upre njeni, potem se bo pravtako kakor Saartejejina hči in Liza Wijsman uprla volji staršev in izjavila, da si ne da jemati pravice do svoje življenjske sreče. Clara je še zmeraj klečala pri njegovem stolu in božala veliko roko, ki je brez moči ležala na mizi. Kakor udarci kladiva so ji grmele po ušesih srdite očetove besede o ljudeh, ki izpodkopavajo sleherno avtoriteto, o socialistih, ki so z napadi in podiranjem zrasli, ki se pa čuvajo, da bi nosili tudi posledice svojega nesramnega ščuvanja. In neprestano je morala zraven misliti na Heina, ki je.bil tudi socialist ... In Hein je bil tisti, ki jo je ljubil, ki jo je hotel za ženo. Naposled je zavladala tišina v veliki sobi; .bilo je slišati vršanje plina. Zunaj so kakor iz velike dalje zaropotale cokle nočnega čuvaja, ki je lezel mimo hiše. Živ strah je zvenel v glasu Davida Coornvelta, ko je zopet pričel: "Zdaj nimam nikogar več razen tebe, Claar-tje, nikogar in ničesar več na svetu ..." Hotela se je postaviti v bran, braniti se zoper ljubezen, ki je terjala najtežje od nje; hotela je izreči ime svoje matere, o Bogu je hotela govoriti, o prer skušnjah, ki jih pošilja, o dolžnostih krščanske vdanosti . . . Toda čutila je, kako jo njegove roke zmeraj krepkeje privi-jajo k sebi, kako jo je dvignil, dokler mu ni sedela na kolenih in m uje svojo glavo naslonila na ramo . . . prav kakor že neštetokrat kot majhna deklica. (Dalje prihodnjič.) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212 Vas muči glavobol? Nabavite^si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 0:30 dopoldne do X0. zvečer. 1888 1944 JVaznanilo in Z,ah*dala Neizmerna žalost se je naselila v naša srca, ko naznanjamo vsem sorodnike1*1' prijateljem in znancem tužno vest, da je po dolgem trpljenju zapustil to dolino s°|z naš preljubi jeni, nepozabni in dobri soprog in oče. JOHN YANCHAR ki je za večno zatisnil svoje dobre oči 27. februarja 1944. K večnemu počitku Kalvarijo pokopališče smo ga položili iz Svetkovega pogrebnega zavoda po sv. m*51 zadusnici v cerkvi Marije Vnebovzetja na Holmes Ave. 2. marca 1944 ob velikenl spremstvu sorodnikov, prijateljev in znancev. Nepozabni naš pokojnik je bil rojen 17. februarja 1888, doma je bil iz la pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. kar, Mr. in Mrs. Mike Vidmar, Mr. Joe Po£,ajC Mrs. Mary Tich, Mr. in Mrs. Joe Pike. Mrs. John Novak družina, Mr. in ^ Frank Skully, Sr., Mr. in Mrs. John Urba^' Mr. in Mrs. Julia Fink, Mr. in Mrs. Frank Pj'' Mr. in Mrs. Blase Skully, Margaret Kralj, in Mrs. Steve Skully, Mr. in Mrs. Frank SM* bly, Mrs. Johana Hlad, Mr. in Mrs. Louis K&le' Mrs. Frances Rutter, Mr. in Mrs. Ed. Sa^1 Mrs. C. Godnavec, Mrs. Andrew Gerl, Mrs. & Najprej se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Joseph čelesniku za opravljeno sveto mašo in cerkvene obrede. Iz srca se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za vse kar so za nas dobrega storili ob času te velike žalosti v družini. Ravno tako najlepša hvala vsem, ki so prišli nepozabnega našega pokojnika kropit in molit ob njegovi krsti, ki so se udeležili pogrebne maše in ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Naša globoka zahvala naj bo izrečena številnim darovalcem krasnih vencev in cvetja, ki so spremenili zadnje počivališče pokojnika v prav rajski vrt in sicer: Mr. in Mrs. Henry Zalo-kar, Sr., Mrs. Rose Urbancic, Mr. in Msr. James Yanchar, Sr., Mr. in Mrs. Joe Sadar, Sr., Mr. in Mrs. Joe Kuznik, Mrs. Julia Bokar, Mr. in Mrs. Louis Fortuna, Mr. in Mrs. Mike Vidmar, Mr. in Mrs. Joe Vidmar, Mr. in Mrs. Frank Macerol, Mr. in Mrs. Anthony Gerbic, Mr. in Mrs. Peter Gulich, Mrs. A. Yerkic in Dorothy, Mr. in Mrs. Maurice Gulich. Mr. in Mrs. Joseph Sedlock, Mr. in Mrs. Anten Oblak, Mr. in Mrs. Frank Oblak, Mr. in Mrs. Charles Malner, društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ, društvo Združeni Bratje št. 26 SNPJ. Iskreno se zahvaljujemo številnim darovalcem za sv. maše, ki se bodo darovale za mirni peko j duše pokojnega in sicer: Jack Yanchar družina, Mrs. Rose Urbancic, Mr. in Mrs. Henry Zalokar, Sr., Mr. in Mrs. Joe Sadar, Sr., Mr. in Mrs. John Cerne, Mr. in Mrs. Frank Macerol, Mr. in Mrs. James Macerol, Mr. in Mrs. John Skrajner, Mr. in Mre. Louis Urbancic, Albina Urbancic, Mr. in Mrs. James Yanchar, Jr., Mrs. Alice Barry, Mrs. Alberta Zele, Dr. in Mrs. Anthony Skur, Mr. in Mrs. Louis Zupan, Mr. in Mrs. J. P. Tichar, Mr. in Mrs. Max Gerl, Mr. in Mrs. Frank Vichick, Mr. in Mrs. Joe Yanchar, Mr. in Mrs. Frank Lindic, Mr. in Mrs. Henry Zalokar, Jr.. Mr. in Mrs. Joe Zalokar, Mr. in Mrs. Edward Gabrenya Ursuline Widmar, Mr. in Mrs. Frank Simon, Mr. in Mrs. Frank Yanchar, Mr. in Mrs. Joseph Fabian, Cvar družina, Mr. in Mrs. Frank Kramer, Mr. in Mrs. Tom Sweekly, Mr. in Mrs. Emil Yanchar, Mr. in Mrs. Frank Vidmar, Tony Vidmar družina, Mr. in Mrs. Andy Sadar, Mrs. Julia Bokar, Mr. Joe Bo- Pugel, Mr. Mike Drensek, Mr. in Mrs. John p tarski, Mr. in Mrs. Anton Koshel, Mr. Fi'an' Cvetko vie, Mr. John Zalokar, Mr. John JeI,C_' Frances Pisnik, Mrs. Louis Prisel, Mr. in John Kuhel, Mr. Frank Bazurk, Mr. in Mrs-®. Leskovec, Mr. in Mrs. F. Russ, Mr. in ^ Frank Tomsic, Mr. in Mrs. Ed. Jane, Mr. J°n! Kralik, Mr. Frank Sershen, Mr. Andy Bene* . Mr. Bill Willem, Mr. in Mrs. I. Milnar, « Mrs. Joe Dermasa, Mr. in Mrs. Joe Zupa*^ Miss Josephine Lunder, Mr. Matt Jane, M** ^ Mrs. Frank Mervar, Mr. John Mervar, Mrs. Henry Biumel, Mr. in Mrs. Murzyn, Ur Prasnik, Mr. in Mrs. Frank Germ, Mr. Jol"1^ IrQtl/t Mn im Mm<-< I? unnlr 1„„ A*.. nfrS- I h H ii.VCjna Kd. P'do nova not Hu S "torn, Vr Sej dela "stri % io »li f. 1 ta ar 1)0 sa No, H, J^li «a j2 .. toil < ''jo S !aCj H h kane, Mr. in Mrs. Frank Zalar, Mr. in M«*' Palmer, Mr. Anton Tomsic, Mr. Frank L Mary Blanik, Mr. in Mrs. Leo Ladiha, Mr- k Mrs. Frank Sebenik, Mr. in Mrs. Henry goy, Mr. in Mre. Frank Hribar, Mr. Frank nik, Mr. Joseph Kenik, Mrs. A. Kokal, Mr-Bradač. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem, ^ A dali svoje avtomobile brezplačno na razp°,a pri pogrebu. Tem potom se želimo tudi prav iskreno ® hvaliti August F. Svetekovemu pogrebnem11,^ vodu za vso prijazno naklonjenost in izvf? f)< vodstvo pogreba, še posebej hvala Mrs. ™ Svetek za vso prijazno pomoč in postrežbo v su največje žalosti v naši hiši. Il)t ■da to S ]Di % rj nii h Dalje naj prejmejo našo zahvalo člani dr"' štva Blejsko Jezero št. 27 SDZ in društva 0 , ženi Bratje št. 26 SNPJ ki so se udeležili V greba in spremili dragega nam pokojnika na n) govi zadnji zemeljski poti. če smo katero ime mogoče pomotoma iz{) jo oči v bridki žalosti, ko Te zastonj iščejo naše oči. Tebe ni več med nami, ostal* . nam na Te le še spomini na Tvoje dobre s rce. Težka je bila ločitev, a Stvarnik uro določil in ločiti si se moral od nas. Naj Ti bo lahka ^ameriška riemlja in pocy sladko do svidenja nad zvezdami. m f% \ S l" k m Žalujoči ostali: MARY YANCHAR, soproga; k h ■a N JOHN, Corp. WILLIAM in Chief Machinist Mate EDWARD sinovi; fA^l por. Skully, ELEANOR por. Gulich in MILDRED, hčere; JOHN in BETTY ^ YANCHAR in FRANK in JERALD in ROBERT SKULLY vnuki; JACOB * JAMES, brata; ROSE URBANCIC in URSULA ZALOKAR, sestri, Cleveland, O., 27. marca, 1944. »i, tih' O' A mBfc ..«'/• j. fc 0202000202010102534853484848234848482348485348234853484853234823484853482348484848484848480248485348239023532323000223232348