pwwno ▼ gcfOVML
Leto LXXII., št. 117
LJubljana, sreda 14« maja 1939
ixr»a|o vsak dan popoldne izvremsi nadeli« in praznike. // Inserati do 80 potil vrst 6 Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst o Din 3. večji insorati potit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej It ^Slovenski Narod" volja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—. za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi so ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljova ulica štov. 5 Telefon* 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnico« MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska ceste, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnico uprave-. Kocenova ul. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   //    Postna hranilnica v Ljubljani it. 10351.
Odmev berlinskega pakta:
Berlinski pakt bo pospešil sporazum z Biisijo
Angleška in francoska javnost vidi v sporazumu z Rusi;3 edino uspešno sredstvo za obrambo mira Splošno pričakujejo, da bo Chamberlain najkasneje v petek objavil uspeh pogajanj z Rusi
Pariz, 24. maja. e. Angleški zunanji minister Hali£ax in francoski zunanji minister Bonnet sta snoči odpotovala iz 2eneve v Pariz. V Parizu dogodkom v 2enevi pripisujejo izredno važnost, ker vse kaže, da je bil sestanek Bonneta s Halifaxom in Majskim odločilnega vpliva na nadaljni razvoj situacije. Bonnet je snoči del diplomatskemu uredniku »Pariš Soirac izjavo, v kateri pravi, da je prišel do trdnega prepričanja, da bodo pogajanja med Anglijo, Francijo in Rastjo v najkrajšem času končana. Med Francijo in Rusijo, itak obstoji pakt, novi sporazum pa bo predstavljal okrepitev varnostnega sistema. Urednik >Paris Soirac dodaja tej izjavi:
Za tiste, ki poznajo veliko opreznost Ge-orgesa Bonneta, ta izjava napoveduje jasen uspeh pogajanj. Enourni razgovor z Majskim in drugi enourni razgovor s Ha-lt£axom sta omogočila Bonnetu, da je definitivno razjasnil angleško-ruska pogajanja. Bonnet je ob tej priliki izjavil Majskemu, da Francija nudi svojo pomoč vsem ruskim sosedom v primeru napada nanje. Rusiji je Francija zajamčila svojo pomoč na podlagi rusko-franco=kega pakta. V primeru vojne je torej Anglija na strani Rusije. Rusija je torej v bistvu dobila zadoščenje. Gre torej samo za to, da se določi oblika in na podlagi tega se bo stvar lahko dala rešiti, ker je Anglija v primeru svetovne vojne na strani Fran-
cije, ki že ima sporazum z Rusijo. Anglija je razpoložena, da da svoja jamstva sosedom Rusije. Na podlagi tega torej stvarno jamči tudi za varnost Rusije na dva načina. Zdaj ne preostaja nič drugega kakor, da se na primeren način izrazi to, kar že stvarno obstoji
Stališče Poljske
Varšava, 24. maja, e. V tukajšnjih političnih krogih je izzval veliko pozornost prihod londonskega veleposlanika Rascin-skega v Varšavo. Takoj po svojem prihodu je odšel v zunanje ministrstvo. Smatrajo, da je njegovo bivanje v zvezi z an-gleško-ruskimi pogajanji, ki se bodo te dni zaključila s podpisom pakta. V krogih poljskih novinarjev zatrjujejo, da je Ra-scinski prinesel s seboj važne informacije o pogajanjih med Londonom in Moskvo in, da bo tudi dobil instrukcije, kako naj pojasni angleški vladi stališče Poljski glede na eventuelni angleško-ruski pakt. To stališče bi bilo po mnenju varšavskih političnih krogih takole: Poljska nima ničesar proti angleško-ruskemu paktu. Za prehod ruskih čet preko poljskega ozemlja obstoji še nadalje veto, od katerega Poljska ne bo odstopila. Gospodarsko in vo-jaško-tehnično sodelovanje med Poljsko in Rusijo v primeru vojne se pa lahko smatra kot popolnoma mogoče.
*   A m4
Dejansko se ni ni* spremenilo —
LONDON, 24. maja. br. Celokupni angleški in francoski tisk se bavi s podpisom italijansko-nemškega pakta in ocenjuje njegov pomen. Slej ko prej prevladuje mišljenje, da se s tem paktom mednarodni položaj ni v ničemer spremenil, ker ta pakt samo sankcionira že dolgo obstoječe zavezništvo med Rimom in Berlinom. Z največjo skepso so bila v Londonu sprejeta miroljubna zagotovila, ki sta jih podala v svojih izjavah grof Ciano in Ribbentrop ter naglasila v svojih brzojavkah tudi Mussolini in Hitler.
»Daily Telegraph and Morningpostc piše v svojem uvodniku, da nemška in italijanska vlada zgolj zaradi tega podčrtavata miroljubnost svojega pakta, da bi pomirili prebivalstvo, ki živi v strahu pred vojnimi zapletalji. List naglasa, da bi glede na nepoučen os t javnosti v obeh državah oslic« bilo nujno potrebno, da Anglija osnuje posebno propagandno ministrstvo ter da na ta način skuša pojasniti nemški in italijanski javnosti pravo stanje stvari.
Izjava Ribbentropa in Ciana. da po podpisu tega pakta v Evropi ni nobeneea problema, ki bi ga ne bilo mogoče urediti na • *.ren način, , '   * *  v J f v» ! ' 1 * ' * * V > * iv     \ V    i   -    /    i  ,^ t    ■ i
V * * V    . •   '- '
V   * 1 . •' **   v     i •     j   » . j  i £
- —      i     i    i   ; t
»News Chronicle« misli, da ta pakt ne more nikogar iznenaditi, ker potriuje samo to, kar je že davno znano. Sedaj ie jasno, da se Italija ne more odcepiti od Nemčije. Ribbentropova izjava, da ie ta pakt odgovor demokratskim voinim huisksčem. se ne more tolmačiti drugače, kakor ne-pojmovanje in sprevračanje besed in dejanj. V vseh drugih državah se sleherni človek zaveda, da je velika razlika "' *
Berlinski dopisnik »Timesa« poroča, da prevladuje vtis, da so vojaški razgovori o združitvi vrhovnega poveljstva za primer vojne že končani. Nemški oficirji bodo prevzeli poveljstvo na kopnem, italijanski pa na morju.
Angleški tisk z zadovoljstvom beleži, da Japonska ni soudeležena pri tej demonstraciji. Res pa je, da si Anglija ni želela nemško-italijanske vojaške zveze, ki poleg obstoječega političnega edinstva in sodelovanja združuje tudi močno vojaško moč dveh narodov, ki štejeta 150 milijonov ljudi. V ostalem pa vidijo angleški listi v tej zvezi najboljši dokaz, hako nujno je potrebno kar najbolj odločno nadaljevati angleško akcijo za organizacijo mirovnega bloka v Evropi ter pričakujejo, da bo berlinski pakt pripomogel k uspešni zaključit-vi anglesko-ruskih pogaianj. AnHeSka javnost kaže sedaj še večje razpoloženje za najhitrejši in najpopolnejši sporazum z Rusijo.
Vtis v Varšavi
VARŠAVA, 24. maja. tir. »Exprp*s Po-ranny« komentira sklenitev itaHiansko-nemškega pakta ter piše. da ta dogodek ni napravil nikakega posebnega vtisa niti v Evropi, niti izven Evrope. Samo v Nemčiji in Italiji govore »o dokumentu, ki se ne more primerjati z nobenim drugim paktom na svetu«. Rimski dopi«n:k »Ganete Polske« podčrtava izveslue HnWb«? pakta in komentaria Vireiniia Gaid** ter obhaja do zaključka, da ie Ttaliia kljub vsemu zavezništvu z Nem-Mio pridržulg svobodne roke za morebitni sporazum z Aneliio Kliub avtomatskim obveznostim izgleda da ie rimsko-berlin^ko zav<^n:šfvo zgolj defenzivno.
Danes odločilna sela an*l?*fw vMe
Po poročilu zunanjega ministra bodo sprejeti sklepi glede zveze z Rusijo
LONDON, 24. maja. e. Angleška vlada je imela snoči izredno sejo, na kateri je razpravljala o vseh tekočih vprašanjih. Seja ie bila sklicana zaradi tega, da bi bila rešena vsa tekoča vprašanja in, da bi se na <—JBJI redni seji lahko razpravljalo izključno o pogajanjih z Rusijo, ki jih je
vodil v Ženevi i« Parizu lord f*a1*f»T Zunanji minister Halifax bo še danes odpotoval iz Pariza in prispe opoldne v London, popoldne bo prisostvoval seji vlade in bo podal obširno poročilo o svojih razgovorih v Parizu in Ženevi. Splošno prevladuje prepričanje, da bo vlada na današnji
Pomen obiska nizozemske kraljice v Bruslju
BRUSELJ, 24. maja. br. Snoči je imel nizozemski poslanik v Bruslju po radiu govor, v katerem je obeležil pomen obiska nizozemske kraljice Viljemine v belgijski prestolnici. V sedanjih mednarodnih prilikah, je dejal, je ta obisk posebno velikega pomena. Sredi mednarodne politične napetosti vodita Belgija in Nizozemska bistveno enako politiko. Oba naroda bosta v danem primeru branila s vsemi silami svoje svobodo in neodvisnost. Obisk bo še poglobil stoletja stare dobre odnošaje med - narodoma.
Kralj Leopold je priredil zvečer na čast nizozemske kraljice na dvoru svečan banket, ki so se ga udeležile vse najvišje osebnosti.
Pospeieno oboroževanje Amerike v zraku
WASHINGTON, 24. maja. br. Vojni minister je danes izjavil, da so bila izvršena naročila novih lovskih letal za 1 milijon dolarjev. Ta letala razvijajo brzino po 650 km na uro in so opremljena tudi s posebnimi aparati s kisikom za polete v višjih zračnih plasteh. Minister ni povedal, koliko letal je bilo naročenih.
seji sprejela pozitivne sklepe. Pričakujejo, da bo Chamberlain v tem smislu podal izjavo v parlamentu ie jutri ali pa najkasne-
je v petek, ker odide parlament v petek na binkoštne počitnice.
Možnost konference z Rusi v Parizu
Vodilni državniki bi se sestali za binkoštne praznike — Ruski pogoji
LONDON, 24. maja. br. »Exange Telegraph« javlja, da proučujejo sedaj v Parizu, Londonu in Moskvi možnost konference, ki naj bi se za binkosti sestala v Parizu. Na tej konferenci bi sodelovali Chamberlain in Halifax z angleške, Daladier in Bonnet s francoske ter Molotov in Potemkin z ruske strani. Na tej konferenci naj bi se defini-
tivno sklenila trojna zveza kot odgovor na italijansko-nemški pakt. Rusi so pozdravili to pobudo, ki je prišla s francoske strani, stavijo pa za pogoj, da angleška vlada na svoji današnji seji v načelu pristane na sklenitev trostran-skega sporazuma o medsebojni vzajemni pomoči.
Tudi Nemci snubijo Ruse
Ženevske informacije o tajnih pogajanjih in načrtih Berlina
LONDON, 24. maja. br. Ženevski dopisnik »Timesa« poroča, da vidijo v ženevskih krogih edino v sklenitvi zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo uspešno sredstvo za odstranitev vojne nevarnosti. Zato prevladuje prepričanje, da bo kljub vsem oviram, ki še obstojajo, prišlo v najkrajšem času do sporazuma.
Mnogo bolj* kakor sklenitev italijansko-nemškega pakta, so dale povod za pospe-šenje pogajanj informacije, po katerih si Nemčija na vso moč prizadeva, da bi navezala stike s Moskvo in sklenila poseben sporazum s Sovjetsko Rusijo. Po teh informacijah se vodijo z znanjem kancelarja Hitlerja pogajanja po predstavnikih nemške vojske in nemške industrije. Nemčija
je pripravljena dati Rusiji najdalekosež-nejše koncesije, če pristane Moskva na sklenitev nemško-ruskega sporazuma, ki bi zavaroval Nemčiji hrbet pred vsakim napadom z vzhoda. Če Moskva ne bi hotela iti tako daleč, bi se Nemčija zadovoljila tudi s tem, da bi Rusija v primeru oboroženega spopada v Evropi ostala nevtralna.
Tako stališče Rusije bi omogočilo Nemčiji, da okupira aapadno Poljsko ter likvidira problem Gdanska in poljskega koridorja. Po ženevskih informacijah je za izvedbo teh načrtov s strani Nemčije določen kot skrajni rok mesec avgust. V Ženevi misli jo, da se poprej Nemčija ne bo spuščala v nikak nov konflikt.
Zanimive nemške informacije
Berlin, 24. maja. br. DNB poroča, da so se razgovori Gaf en ca in dr Cincar-M?r-kovića na Dunavu, ki so trajali tri ure in sta jih imela oba državnika na štiri oči, nanašali v prvi vrsti na angleško-turški pakt. Dr. Cincar Marković je Gafencu pojasnil stališče Jugoslavije, Gafencu pa je
razvil svoj načrt o novem paktu jugovzhodnih evropskih držav, ki bi se mu priključili tudi Bolgarija in Albanija. Po informacijah agencije je jugoslovenska vlada navdušeno sprejela to iniciativo. Gafencu bo 9. zunija obiskal Ankaro in bo tudi tam razvil ta svoj načrt.
Mteister ćirić v Berlinu
Berlin, 24. maja. e. Zunanji minister Ribbentrop je sprejel včeraj popoldne ju-goslovenskega prosvetnega ministra Ćiri-ća, ki je bil pozneje sprejet tudi pri Gu-belsu.
Ostavka saveznoga kapitana JNS Simonovića
Beograd, 24. maja. e. Na s- očnji seji JNS je podpredsednik nogometne savezne uprave in savezni kapetan Boško Simono-vič ped ti svojo nepreklicno ostavko. Takoj na to je zapustil sejo upravnega odbora.
Novi ruski poslanik prispel v Varšavo
Varšava, 24. maja. e. Sncči je dospel iz Moskve nevi ruski veleposlanik Saronov. Novi veleposlanik bo najbrže že jutri izročil svoja akreditivna pisma predsedniku republike.
57 ljndi utonilo
Valencija, 24. maja. i. V pristanišču Santa Le v Španiji se je pripetila včaraj huda nesreča na morju, ki je zahtevala 57 človeških žrtev. Vihar je zalotil na morju ribiški čoln s 47 možmi posadke. Ker je bil čoln v veliki nevarnosti, so iz luke poslali na pomoč motorni čoln z 10 možmi posadke. Vsa pomoč pa je bila zaman, kajti ribiški čoln se je potopil in vihar je treščil ob pečine tudi motorni čoln, ki se je razbil in je vsa posadka utonila.
Nesreča ameriške
NEW YORK, 24. maja. br. Snoči je prispela vest, da se je ponesrečila ameriška podmornica »Squalus«. Na poti z Belih otokov so se ji pokvarili stroji in se je po-greznila v veliko globočino. Na pomoč je takoj odplulo več podmornic in vojnih ladij, ki so že stopile v telefonsko zvezo s posadko potopljene podmornice. Reševalna dela so zaradi velike globine zelo težavna. Do tega trenutka niso rešili še nobenega izmed 02 mož posadke, ki pa jav-
lja, da so še vsi pri življenju. Le hud mraz jim je v nadlego. Kisika imajo še dovolj, da lahko zdrže še 48 ur pod vodo.
Nemške utrdbe na za- . patini meji pod vodo
STR A SSBOURG, 24. maja. br. Zaradi velikih nalivov je Ren v svojem srednjem toku ponekod prestopil bregove. Vodovje je preplavilo tudi prednje utrdbe tako zvane Siegfridove linije. Francuske utrdbe so vse ostale nad vodo.
Irska : Nemčija 1:1
Bremen, 24. maja. e. Včerai se je vršila nogometna tekma med Nemčijo in Irsko, ki se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Irska je s tem dosegla že svoj drugi uspeh v Evropi, kajti proti Madžarski je minuli četrtek tudi igrala neodločeno 2:2.
Iz državne službe
BEOGRAD, 23. maja. Oddelek generalne je bil premeščen iz Beograda v Subotico. Od osebja so bili premeščeni tja naslednji uradniki: oficiali v 8. pol. »kupini: Marija De-bevec. Ladislav Hanaver, Josip Joromčič, Franc Floriančič. A-'ojzij Kos, Jelena Krii-gelstein. Marija Zupančič. Mercedes Vrišer, Fran Baš. Josip Zehner, Fran Fijuž, Alojzij Ješovnik Josip Knafeljc, Vladimir Kolar, Sofija Eisringer, Karel Ledinok, Štefan Papež, Ivan Breznik. Janko Sirotič, Ivan šmuc Viktor Žagar, Viktor Bande!j, Fran
Lozej, Antonija Milač, Ivan Sušnik, Franjo Steiniivger; prometniki v 8. pot skupini- Pavel Sladnik, Anton Križan, Fran Pol, Srečko Krebelj. Rudolf VerbančiČ, Alojzij Trček m Pavel Srebočan, administrativna uradnika ▼ 8. pol. »kup. Stanislav Čas in Ormar šturm oficiali v 9. poL akup.: Margareta Galamboš, Viktor Žagar, Franjo F reče, Milan Pirnat, Janez Stefančič, Baloomir Svetličič in Rihard Vrečar; promeOjtilri v 9 pol. akupini: Ivan Fuks, Peter Ran t in Anton Vauda; upravni uradnik v 9. skupini: Ivan S*vin; strojepiske v 10. poL skupini: Pavla Repoe, Atekvandra Subaoova in Stanislava Mlakar tor pomožni ofkaaji t 10. pol. akupini: Ivan Repae, Jakob Podmonik a> Dragotši Jug.
Politični otijcrnit
„Gotsha teorija" in „gotsko" glasila
»Obzor« razprtija o hr\-atskih političnih skupinah, ki se imenujejo pravaške ali starčevićanske^ in izvaja: »\ekaj Časa se je zdelo, da se bodo združile vse one skupine, ki so se nazivale pra\*aske ali starčevićanske, in da bodo skušale oživiti staro predvojno Starčevićevo stranko pred razkolom, toda vsi ti poskusi so se razbili deloma na osebnih, deloma na programskih nasprotjih. Nekaj časa je v teh krogih gospodovala tako zvana gotska teorija, po kateri bi naj Hrvati niti ne bili Slovani, marveč potomci nekega germanskega    plemena. Potem je prevladal vpliv »Domagojskih« starešin okrog »Hrvatske straže«. S povratkom dr. Budaka in izdajanjem »Hrvatskega naroda« je jel padati vpliv »Hr\'atske straže«, kakor tudi Bućevega »gotskega« glasila »Nezavisnosti«. To se je videlo zlasti po skupščinskih volitvah, ko se je jasno pokazalo, da so ti poskusi omejeni na ozek krog pristašev med meščanstvom in sicer pretežno zagrebškim. Čitamo sicer v »Nezavisnosti«, da je imelo \*odstvx> »hrvatskih nacionalistov« svojo sejo, toda list ne omenja niti enega imena prisotnih »nacionalistova:, mar več samo ugotavlja, da je bil dr Buć postavljen na Čelo »hrvatskega nacionalističnega vodstva«. Do včeraj so »Nezavisnost* smatrali za neke vrste pravaško ali frankov-sko frakcijo. Sedaj se glasno poudarja, da je »Nezavisnost« glasilo »hrvatskih nacionalistov« in da nima nobenih stikov ne s frankovci, ne s pravaši, marveč da izvaja svoje poreklo    naravnost od svojih »gotskih« prednikov.  V svojem programskem članku naglasa »Nezavisnost« svoje nasprot-stvo tako proti starčevičanstvu kakor proti hrv. seljački stranki, češ da so vse te stran ke osnovane »na židovskih temeljih zapadne demokracije ter enakosti in suverenosti poedincev«. List smatra tudi hrvatsko meščanstvo za tuj element, hrvatsko vseučili-ško mladino pa za mrtvo, ker je »s svojim delom dokazala, da je iz nje izcurljalo življenje«. Očitno je, da je vodja tega nacio-n al socialističnega    pokreta (dr. Buć) čital Hitlerjeve govore in njegovo knjigo »Mein Kampf«, a je ni razumet, ker bi sicer ne r>oskušal ta germanski pokret prenašati na slovanska tla..j*
Beograjska borza
V gospodarskem življenju nase države igra veliko vlogo beograjska borza, ki daje v marsikaterem ozuu smernice v trgovinskih poslih. Preteklo nedeljo je imela svoj letni občni zbor. V gospodarskih krogih se je mnogo govorilo, da pride na tem zboru v krilu bor zine uprave do znatiih sprememb in da pridejo na krmilo mlajše moči. To so bile govorice brez vsake podlage, kakor se je pokazalo na občnem zboru. Bila je namreč soglasno izvoljena stara uprava z dosedanjim predsednikom dr. Milanom Stojadinovićem na čeku. Tudi tu je, tako poudarjajo listi, JRZ krepko očuvala svoje gospodujoče pozicije.
V bivši Avstriji
Mariborska »Del. politika« pese: »Skoraj istočasno, ko je pri nas država izročila verski zaklad cerkvi, je nemška vlada na področju nekdanje Avstrije zaplenila tako zvani verski fond v prid drievi. Ker pa Je država iz dohodkov tega zaklada doslej plačevala duhovnikom kongruo (mesečne prejemke), bo tem odpravljena tudi kon-grua. Cerkev bo torej morala za svoje potrebe uvesti poseben davek. Ker pa ae v Nemčiji že itak vodi prav odločna propaganda proti cerkvi, je računati, da bo število izstopov iz cerkve v Nemčiji 2 uvedbo tega davka še naraslo.« — Pri nas je takoj po osvoboditvi prevzela država izplačevanje duhovniških plač in je sedaj izročila Škofijskemu ordinariatu tudi verski fond,
Katoliška „Hrv. straža« pod starim vodstvom
Nedavno smo poročali, da je direktor klerikalne »Hrvatske straže« v svojem lista objavil izjavo, da radi preobloženosti z drugimi posli odlaga svoje mesto. V sobotni številki »Hrv. straže« pa je isti dr. Janko Šimrak priobčit novo izjavo, v kateri pravi: »Ker svoje ostavke nisem podal zato, ker mi je bito izrečeno nezaupanje s katerekoH strani, a sem bil naprošen od prijateljev »Hrv. straže«, bom tudi še nadalje opravljal posle direktorja »Hrv. straže«. — Ostane torej pri »Hrv. straži« vse po starem, dokler ne začne izhajati nov katoliški dnevnik.
Ali sem prispevat za
sokolski dom v Trnovem?
Sorzna poročila.
CURIH, 24. maja, Beograd 10.—, Pariz 11.755, London 20.7775, New York 443.75, Bruselj 75.55, Milan 23.35, Amsterdam 238.50, Berlin 178.025, Praga 15.25, Varfava 83,75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
!
•      • •
' »ran 2
Stav. 117
Davčna obremenitev
priključenih občin
▼ pogledu avtonomnih dajatev — Na vrsti je Zg. Slika
Ljubljana, 24. maja Na dopis pod gornjim naslovom v »Slov. Narodu« št. 112 z dne 17. maja t. 1., kjer sem obravnaval davčne zadeve za bivšo občino Moste, sem prejel razna vprašanja in nasvete od prizadetih davkoplačevalcev. Ta vprašanja se v pretežni večini nanašajo na «to, da bi točno povedal razliko med prejšnjim in sedanjim plačilom v pogledu javnih dajatev. Kdor je tozadevni članek pazljivo prečital, je lahko brez posebnih tež-koč ugotovil razliko pri vseh drugih dajatvah razen pri vodarini. Prejšnje plačevanje vodarine po uporabi, ki ni bilo prav nič v zvezi z bruto hišnim najemninskim donosom, je pa popolnoma nemogoče ugotoviti v skupnem iznosu. Kakor sem že v zgoraj omenjenem članku povedal, se je to plačilo gibalo, kar sem ugotovil po raznih plačilnih nalogih in izjavah prizadetih, med 20 in 25% sedanjega predpisa vodarine. odnosno predpisa iste za proračunsko leto 1936-37. ki je bil za 1.5% višji, kakor predpis za naslednjis dve proračunski leti. Pripuščam pa v posameznih primerih tudi možnost višjega odstotka plačevanja po uporabi, kajti za to plačilo nimam nobenih suma rnih podatkov, ker se najbrž tudi nikdar sestavljali niso. niti pn mestnem računovodstvu niti pri  mestnem vodovodu.
Nekatera druga vprašanja pa se nanašajo na zadeve, ki ne spadajo v okvir tega spisa, zato ne bom odgovarjal nanje, temveč jih bom prihranil za poznejše prilike. Tudi nasveti, ki sem jih prejel, bodo morali počakati, da pride čas za to, kajti vsaka reč naj se obravnava c>t> svojem času.
Kakor smo videli v zadnjem spisu, da v Mostah bruto najemninski donos pri novih hišah presega istega pri starih hišah za 790.321 din. medtem, ko je bil v bivši občini Zg. Šiški 1. 1935 bruto najemninski donos od starih hiš za 111.310 din višji kakor od novih hiš.
Ker sem že v zadnjem članku obravnaval nove hiše na prvem mestu, zato se bom tega načela držal tudi danes in v bodoče.
V bivši občini Zgornja Šiška je za nove hiše znašal bruto najemninski donos v letu 1935 1,100.410 din. Od tega zneska je bilo predpisano že pred inkorporacijo 49c go-staščine od občine Zg. Šiške. Proti temu predpisu so se pritoževali prizadeti posestniki ter izdali zato težke stotake, šele potem, ko je bilo davno prepozno, namesru da bi se M v zakonitem roku pritožil samo eden proti sklepu občinskega sveta. Ta 4° o gostaščina. se je uvedla v občini Šiški zato, da bi se bile mogle znižati občinske dok:ade od 200 na 100(.o. To se pravi, da se je stremelo za tem, da se davščine za
stare hiše znižajo, za nove hiše pa povišajo. Toda ostala je menda poleg predpisane gosta šč i ne tudi še 200^0 občinska d okla da.
Po priključitvi pa je bilo od navedenega bruto najemninskega donosa za nove hiše v proračunskem letu 1936-37, predpisano za 8% vodarmo 88.032 din, za 3V§ kanalsko pristojbino pa 33.012 din. 2e predpisana 2 odstotna gostaščina za nove hiše pa je, kakor sem že zadnjič omeni, v proračunskem letu 1936-37 odpadla. Skupni predpis avtonomnih davkov za nove hiše v Sišii bi torej znašal 121.044 din. Ta vsota se v praksi iz gotovega razloga najbrž ni doaegla. kar bom obrazložil pozneje.
Za stare hiše v Zg. Šiški pa je bil ugotovljen bruto najemninski donos v letu 1935 1.211.720 din. Od tega zneska je bilo predpisano na 8% vodarini 96.938 din, na 3°/o kanalski pristojbini 36.352 din in na 3.5TĆ gostašcini 42.410 din. Skupaj torej za stare hiše 175.700 din. Ako pa prištejemo za posestnike starih hiš še 609^ občinsko doklado v znesku 133.178 din, dobimo skupno vsoto 308.878 din. Za nove in za stare hiše pa 429.922 din.
Že zgoraj sem omeni!, da vsi ti predpisi v praksi niso dosegli teh zneskov, ker su nekatere stare pa tudi nove hiše, ki nimajo še vodovoda, pa tudi ne kanalizacije.
Ravno zaradi tega se nekatera naselja v Zg. Šiški v pogledu avtonomnih davkov zelo razlikujejo od drugih naselij, bodisi v Zg. Šiški sami. kakor tudi napram drugim priključenim krajem. Ta razlika se očitno odraža v razpoloženju prebivalstva napram predpisanim avtonomnim davkom.
Predpis zgradarinc (računano po \2c/c} se je za stare in nove hiše po priključitvi dvignil, radi 10% nižjega odbitka za 22746 din, ali točneje: da bi bil 12% zgradarinski predpis znašal pred priključenjem 194.218 din. po priključitvi pa 221.964 din. To je seveda idealni predpis, ki se za toliko zniža, kolikor del novih hiš plačuje samo 6% zgradarino.
Ako primerjamo podatke v zadnjem članku iz Most z današnjimi podatki iz Zg. Šiške, se moramo čuditi tej razliki, ki je skoro neverjetna, posebno za povprečnega opazovalca, ki bi prej prisodil moščanske številke za Šiško in šišenske številke za Moste. Toda tukaj ni nobenega dvoma, ker številke, ki mi služijo za podlago so uradne, zato jim moramo verjeti.
S tem bi bila končana razprava za Moste in Zg. Šiško v pogledu avtonomnih davkov. Prihodnjič pa bom podal tozadevno sliko za bivšo občino Vič, ki v nekaterih postavkah nadkriljuje Moste. Janko Kos
likem pokojniku. Toda besede ne morejo napisati tega kar bi želela srce povedati. Zato naj zadostujejo te kratke besede velikemu dobrotniku človeštva v znak globoke zahvale za vse dobrote, ki jih je v tako veliki meri delil vojakom za časa svetovne vojne.
Te besede hvaležnosti naj bodo name-
sto venca na spomenik velikega pokojnika j dr. Eda Slajmerja, ki naj spričujejo vsemu j narodu o veliki ljubezni velikega zdrav-j nika do onih, ki so se v najhujših dne! l zatekli pod njegovo okrilje.
Hvala, velika hvala in slava soomin dr. Eda felajmerja!
Vladimir Kravo
Kritika socialnega
zavarovanja
Zahteve Centrale industrijskih korporacij, ki ima
danes občni zbor
Ljubljana. 24. maja.
Danes je občni zbor Centrale industrijskih korporacij in na dnevnem redu je tudi vprašanje revizije našega socialnega zavarovanja. O tem vprašanju je napisal referat dr. V. Zivadinovič; glavna ugotovitev v dr. Zivadinovičevem referatu je, da socialno zavarovanje v primeri s koristmi, ki jih nudi. nalaga prevelika bremena delodajalcem in delavcem.
Dr. 2ivadinović očita našemu socialnemu zavarovanju, da je predrago in da so njegovi upravni stroški previsoki, češ po poročilih SUZORja so upravni stroški naraščali od leta do leta ter so se v zadnjih petih letih povečali za 14 milijonov din. — Narasli so pa tudi stroški bolezenskega zavarovanja, ki so znašali v začetku L 1922-23 15.10° <>. v letih 1933 do 1935 pa po 16.61 do 16.97° o. — V nezgodnem zavarovanju je bilo poslovanje ugodnejše po samem SUZORJevem priznanju zaradi povečanja prispevka na 8%>.
Tudi investicijska politika SUZORja ni bila posrečena. Predpisano je, da se mora investirani kapital obrestovati po 6*/o. v letih 1935, 1936 in predlanskim se pa ni obrestoval niti po 5°/<». Ker znašajo kapitali 600 milijonov din, je izguba na obrestih znatna. Razen tega kapital ni bil tudi gospodarsko produktivno naložen, ne le, da se je slabo obrestoval, ker ga je bilo preveč investiranega v palače, premalo pa v potrebnejša poslopja, n. pr. bolnice in v splošno gospodarsko delavnost, ne le v banovinska in občinska podjetja. Centrala industrijskih korporacij je vselej za-
htevala, naj SUZOR denar, ki ga odtegu-I je industriji, tudi nalaga v industrijo.
Javnost zelo kritizira zdravniško službo socialnega zavarovanja; vsi zavarovanci pričakujejo, da bodo primerno odškodova-ni za prispevke, ki jih plačujejo za zavarovanje, tu se pa najbolj pokažejo pomanjkljivosti socialnega zavarovanja. Predlanskim je n. pr. od skupnih izdatkov bolezenskega zavarovanja (261 milijonov din) odpadlo na zdravniške stroške, zdravila, ambulatorijsko zdravljenje, sanatorije itd. 160 milijonov din, na vse podpore in hranarino pa samo 100 milijonov din. Zdravniki so preobremenjeni, ne le zaradi navala bolnikov, temveč tudi z upravnimi in pisarniškimi deli; čakalnice za bolnike so marsikje slabe; zdravniki posvečajo v zasebni praksi bolnikom več pozornosti; bolnikom morajo predpisovati cenena zdravila, radi jim pa dovoljujejo po tri dni bolniškega dopusta, ker to ne gre v breme SUZORja; zavarovanci se pritožujejo tudi nad zdravljenjem zob itd-Zdravniško službo bi bilo treba reorganizirati tako, da bi si bolniki lahko sami izbirali zdravnike, ki bi jih naj bolniške blagajne plačevale po številu ordinacij, ne mesečno. Delavci bi naj imeli, ko bi izčrpali po zakonu predpisane podpore, še pravico do brezplačnega zdravniškega zdravljenja, a onim, ki vse leto niso bili bolni, naj bi uradi izplačevali 25°/o vplačanih prispevkov.
Ena najpomembnejših zahtev revizije socialnega zavarovanja pa je zahteva po decentralizaciji socialnega zavarovanja, ki bi bila prvi pogoj temeljitejših reform ter izboljšanja.
V zahvalo in spomin dr. Edu šlajmer ju
Hvaležnost mu dolgujejo tisoči vojakov iz svetovne
vojne
Ljubljana. 24. maja V dneh, ko se je Ljubljana dostojno oddolžila velikemu dobrotniku človeštva, zdravniku dr. Edu šlajmerju, smatram za svojo dolžnost, da se v imenu tisečev vojakov iz svetovne vojne, ki so iskali zdravja v sanatoriju ^Leoninum«, katerega je med svetovno vojno vodil slavni kirurg dr. Edo šlajmer, na tem mestu spomnim velikega pokojnika in mu namestu venca na spomenik izrečem veliko zahvalo vseh onih, ki smo po njem dobili nazaj ljubo zdravje.
še ko sem ležal v takratni deželni bolnici in bil pod skrbnim voastvom takratnega primarija g. dr. Ivana Jenkota, me Je na prošnjo slednjega, obiskal dr. Edo šlajmer, me pregledal, in po pregledu dal nalog, da me premestijo v njegov sanatorij, če8, »škoda bi bilo fanta«, le meni ga dajte, bomo že kaj napravili z njim.« Par dni nato sem že ležal v Leonišču in me je še isti član vzel v svojo oskrbo veliki pokojnik, me pregledal in dal navodilo za operacijo, katero je izvršil drugi dan.
Četudi je od takrat minilo že skoro 23 let, se prav dobro spominjam dne, ko sem moral pod nož. V operacijski dvorani me je Že čakal pripravljen dr. šlajmer z asistenco in me ofe £Q&pg» grav. porazno oo-.
tolažil da se mi ni treba bati nič hudega. Ko sem mu odvrnil, da se ne bojim, je smeje dejal, >saj od daleč slišim srce, kako razsaja in to je strah«. Po poldrugi uri operacije je spretna roka velikega pokojnika napravila čudež in me vrnila človeštvu.
Veliki pokojnik nam ni bil samo zdravnik, bil je več kot zdravnik. Bil nam je najboljši prijatelj, dobrotnik, oče. Za vsakega izmed nas je imel prijazno besedo. Za vsakogar izmed nas se je vsak dan zanimal. Ni ga bilo dneva, da nas ne bi obiskal in povprašal, kako nam gre. Skrbno je pazil na to, da smo imeli kar smo si kot bolniki želeli. In zahvaljujoč njemu smo imeli v onih težkih dneh res vsega, kar si je srce poželelo. Mislim, da ne bo nihče izmed tisočerih, ki je bil za časa svetovne vojne v oskrbi dr. šlajmerja, pozabil njegovega visokega, impozantnega lika v beli halji, ki je dostojanstveno hodil od sobe do sobe, od postelje do postelje, se pri vsakem ustavil in zanimal za napredek v zdravju. Pri tem njegovem človekoljubnem delu ni delal razlike. Vsi smo mu bili enaki, vsi enaki trpini, ki rabijo zdravja, dobre besede in tolažbe.
Mnogo bi bilo še napisati is one dobe, ko nas je na Usoče iskale zdravja pri ve-
Prva večja razstava
slovenske obrti
Prireditev Je v rokah Zavoda
Ljubljana, 24. maja Prvi glasovi o prireditvi velike obrtne razstave, ki bi naj jeseni v Ljubljani reprezentativno prikazala slovensko obrt. so prodrli v javnost že pred meseci, zdaj so pa znane tudi že podrobnosti o pripravah za raa?tavo, njeni ureditvi in obsegu.
Prireditev je v rokah Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. Del j £a> a že deluje razstavni odbor, ki mu predseduje predsednik zavoda. I. Ogrin. V razstavnem odboru so zastopani: banska uprava, večje mestne občine, ljubljanska, mariborska in celjska,- tehniška srednja šo la. Osrednji zavod za ženski domači obrt in ljubljanski velesejem. Razen tega. glavnega razstavnega odbora deluje še tehnični oežbor. sestavljen iz tehničnih strokovnjakov inžemjerjev in arhitektov in obrtnikov; ta odbor je prevzel podrobne priprave za organizacijo in ureditev razstave po strokah.
Razstava bo prirejena iz treh glavnih razlogov: da z njo proslave 201etnico Jugoslavije ter prikažejo razvoj slovenske obrti v svobodni državi; da proslave 10-letnico Zavoda za pospeševali je obrti; da tudi Slovetici prikažemo svojo obrt reprezentativno ter da rte zaostajamo za Srbi in Hrvati, ki so že priredili podobne razstave svoje obrti. Seveda pa bo imela razstava tudi velik pomen kot propaganda za domače izdelke in bo potrebna že zaTadj tega. Nudila bo pa tudi lep pregled naše obrtne zmogljivosti in mnogo pobud za tehnično organizacijo našega obrtništva, za izpopolnitev obrti in za ureditev razmer na našem notranjem trgu z obrtnimi izdelki. Kako potrebna je popolna obrtna razstava pri nas, nam dokazuje že to. da Slovenija uvaža za okrog pol milijarde din blaga, ki bi ga lahko nadomestili z domačimi obrtnimi izdelki. Mnogi mislijo, da pri nas nekateri trgovci in kupci ne cenijo dovolj obrtnih izdelkov zaradi tega, ker jih ne poznajo kakor bi jih morali in ker ne vedo presoditi prednosti kakovosti obrtnih izdelkov pred slepilnim bliščem industrijskega blaga.
Zato hočejo prireditelji z razstavo nazorno dokazati, da so naša obrtni izdelki kvalitetni, dalje, da so naše obrtne stro. ke zelo izpopolnjene ter da naši obrtniki izdelujejo že skoraj vse; v tem bo poseben poudarek razstave, da bo prikazano, kako silno škodljiv je narodnemu gospodarstvu uvoz nepotrebnega industrijskega blaga. <*
Da bo razstava čim bolj  smotrna in učinkovitejša, bodo obrtni izdelki razdeljeni po strokah. Samo po sebi se razume, da bodo zastopane vse stroke, od lesne, oblačilne, ,kovinske, stavbne, grafične, ži-
za pospeševanje obrti za TOI
vilske. do umetno obrtne ter domačih obrti. Razstava pa bi ne bila popolna, če bi
bili na nji razstavljeni le obrtni izdelki; zato bo na nji tudi zgodovinski oddelek, ki bo prikazoval razvoj naše obrti izza cehovske dobe do dandanes; zbrana bo tudi v*a slovenska obrtna strokovna literatura. Veliko pozornost bodo tudi posvetili strokovnemu šolstvu, saj se zavedajo, da napredek obrti zavisi v veliki meri prav od tega šolstva. Zato ne bodo prikazali le razvojne stopinje našega sedanjega obrtnega nadaljevalnega šolstva, terrjvee. tudi, kakšne bi naj bile obrtne strokovne šole. Prikazana bo vzorna učilnica vajenske šole, kar bo hkrati opomin, da moramo dobiti tudi za obrtne nadaljevalne šole čim prej primerna poslopja. V oddelku obrtnega strokovnega šolstva bodo razstavljeni tudi vzorni izdelki vajencev. Pokazali pa bodo tudi, da je treba skrbeti za zdravje obrtnega naraščaja; v ta namen bo prikazana telovadtnica, kakršne bi morale biti na šolah za vajence in igrišče.
Med posebnimi oddelki je treba še omeniti razstavo Osrednjega zavoda za ženski domači obrt. dalje razstavo Zavoda za pospeševanje obrti o njegovem delu v prvem desetletju in kulinarično razstavo.
V zvezi z razstavo nameravajo prirediti več prireditev, ki bodo privabljale obrtnike, pa tudi drugo občinstvo, n. pr.: strokovna filmska predavanja, zborovanja, obrtne kongrese, rokodelska tekmovanja (frizerska tekma), prirejena pa bo najbrž tudi gledališka predstava ali koncert za goste. Med obrtnike bodo delili nagrade za Dajboljše razstavljene izdelke. Obiskovalci pa bodo tudi ob tej priliki, kakor pri velesejmskih prireditvah, dobili nagrade na izžrebane vstopnice,
Samo po sebi se razume, da bo prireditev zahtevala velike stroške. Računajo, da bodo stroški znašali okrog pol milijona din. S samo vstopnino stroški nikakor ne ne bodo pokriti; za razstavo pa bodo (in delno že so) prispevale usta ji ove in oblasti večje zneske. S posebno velikim obiskom na razstavi ne računajo, saj bo razstava predvsem poučnega značaja ter torej namenjena v prvi vrsti tistim, ki se morajo zanimati za obrt; vendar ne dvomimo, da bo razstava budila veliko zanimanje tudi med najširšimi plastmi prebivalstva, kar bo pač zaslužila, že zato, ker bo prva. reprezentativna slovenska obrtna razstava- Obrtnih razstav je bilo pri nas že nešteto (prva obrtna razstava je bila v Ljubljani že 1. 1844). ni pa bilo še večje razstave ki bi združila obrtnike iz vse Slovenije na popolni razstavi. Zato je tudi niso mogli združiti z velesejmsko razstavo, ker je preobsežna, in bo prirejena po jesenskem velesejmu od 7. do 16. okto-bra.
| let star, iz Kranja. Nadzornik proge je izpovedal, da je videl prihajati proii progi človeka, ki p* ni zbudrl v njem najmanjšega suma. V naslednji minuti sc je že morala /goditi nesreča. Po vseh znakih sodeč se je Bakovnik vlegel na levi tir z glavo ned tračnicama tik predno je privozil na mesto brzovlak. Lokomotiva je nesrečnega mladeniča strahovito razmesarila in je bilo telo preko prsnega ko^a dobesedno prerezano. Kakor je mogoče sklepati, si je Rakovnik verjetno sezul čevlje, predno se je podal v smrt Čevlji ao ležali ob progi čisto nepoškodovani.
Kaj je napotilo mladega tehnika v smrt je težko ugotoviti, ker ni zapustil nobenega pisma in je imel pri sebi le železniško legitimacijo, pismo od brata in uro. Verjetno pa je, da je storil usodni korak v duševni /medenes*. Bakovnik je bil zadnje čase namreč živčno bolan in bi moral v bolnico. Zjutraj, ko je odšel od doina, domaČi niso opazili na njem kakih posebnosti in je na vprašanje, kam gre. odgovoril, da gre k zdravniku. Pri zdravniku pa sc ni javil in je fant zašel na cesto proti Zabnici. kjer je tako tragično končal. Pokojni Ivan je bil zelo priljubljen pri tovariših, a zadnje čase je bil nekam potrt, zlasti še. ker ni dotv! nikjer službe. S težko prizadeto družino globoko sočustvujemo!
Francoščina v srednjih
šolah
Zelo razveseljivo je dejstvo, da se zanima za srednješolske probleme že skoraj vsa javnost
Ljubljana, 24. maja Del vsega nepotrebnega balasta, ki si ga morajo dandanašnji dijaki trpati v glavo je tudi francoska slovnica. Ne mislim slovnice, ki je potrebna za konverzacijo, ampak ono, ki je niti Francozi ne znajo. Sami gg. profesorji trdijo, da niti 50% Francozov ne zna raznih posebnosti, n. pr. participa passe. Dijaki se morajo učiti največjih fines francoske slovnice, ki jih tudi marsikateri francoski pisatelj ni znal. Dijak, ki pride iz srednje šole v življenje, ne zna potem niti tistih > slovničnih fines«, niti najnavadnejšega stavka ne zmore. Kadar se po razredih obravnava slovnica, spi dobra polovica dijakov. Od ostalih pa se redko kdaj najde kakšen dijak, ki bi vso slovnico popolnoma obvladal, če je pa obvlada, jo samo zaradi odličnega reda, ki si ga hoče tako pridobiti.
Mislim, da ni nikogar, ki bi trdil, da je ta sistem učenja jezikov pravilen, če bi pa le kdo mislil, da je. naj poizkusi francosko govoriti s kakšnim višješolcem — odličnjakom. Mislim, da bi ostalo samo pri poizkusu.
Mnogo je dijakov, ki jim je vseeno, kaj in kako profesorji uče, in se učijo vsega na pamet. Gotovo jim to v življenju ne bo koristilo, saj vsak ve, da se na pamet naučene stvari hitro pozabijo. Najhujše je to, da se učijo slovnico na pamet in k vsakemu paragrafu zraven primere. Jasno je, da dobe zato dober red, ker v bistvu res znajo, ne bo jim pa to koristilo. Posebno še francoščina je jezik mnogih oblik in velike živahnosti. Pri učenju tega jezika je pa neobhodno potrebna stalna konverzacija.
Dočim se nekateri dijaki uče — na nepravilen način, se drugi sploh ne in rezultat je ta, da ne znajo ne eni ne drugi ničesar.
Usodil si bom povedati svoje mnenje, kako naj bi se učili jeziki, posebno pa francoščina.
V prvi gimnaziji bi morali pričeti z zemljepisom in zgodovino Francije. Seveda le na način ,ki je pri tej stopnji mogoč. Dijaki bi se gotovo raje učili jezika dežele, ki bi jo že dobro poznali. V drugi bi šele smeli preiti na jezik sam. Šestem učenja bi se moral seveda temeljito izpremeniti. Profesor bi moral pisati besede na tablo, dijaki pa bi jih prepisovali in bi se jih sproti naučili. Vsaj polovica vsake učne ure bi morala od pasti na konverzacijo. Vso slovnico, ki bi bila potrebna pri posameznih primerili, bi moral profesor sproti razlagati. Popolnoma nepravilno pa bi bilo, če bi se spuščal v slovnične potankosti in jih razlagal. To bi Sele smel tedaj, ko bi dijaki jezik pognali in ga, že dolgo obvladali,
Tudi gospodje profesorji mi bodo pritrdili, saj gotovo vedo, da velika večina dijakov ne obvlada niti slovnice materinskega jezika. Oni dijaki, ki jo pa znajo, nimajo toliko vaje, da bi jo znali pravilno uporabljati. Če bi učenje i slovničnih finese kaj koristilo, bi morale biti vse šolske naloge napisane brez napak. Kakšna pa je resnica ?
— Kljub izgubljanju časa s ^slovničnimi finesami« so redki dijaki, ki znajo v materinskem jeziku uporabljati ločila, pisati pravilno lastna imena itd. O tem se pač lahko vsak sam prepriča.
Gotovo je. da bi se dijaki neprimerno več naučili, če bi sedanji sistem odpravili. Zdi se mi, da bi bilo tudi profesorjem mnogo ugodneje predavati stvari, ki bi jih dijaki razumeli, poslušali in ne prespali.
Če bi učili francoščino po pametnem in preizkušenem sistemu, bi dijaki po treh letih učenja neprimerno več znali, kot znajo sedaj po osmih.
Učenje tujih jezikov po sedanjem sistemu je izgubljanje časa. ki bi se koristneje uporabil za telovadbo. Mislim, da bi s telovadbo več pridobili kakor s francoščino, ki je ne moremo uporabljati.
Mnenje staršev, dijakov in sploh vseh, ki jim je do povzdiga domače kulture je, da je treba sedanji učni sistem kolikor mogoče hitro odpraviti.
Zelo razveseljivo je dejstvo, da se za sred nje-šolske probleme zanima že skoraj vsa javnost, ki ve, da bo le od mladine odvisna usoda našega naroda, če bo mladina pametna in izobražena, bomo od nje lahko pričakovali velikih del. če bomo pa proti temu. da se mladina izobrazi, ne bomo smeli od nje pričakovati ničesar.
___Martin E.
Pod brzovlak fe skočil
Kranj, 23. maja Danes okoli enajstih je postajeuačelnik g. Toporiš telefonično obvestil policijo, da je med postajaima Žabnica in Kranj brzovlak. ki vozi iz Ljubljane proti Kranju, okoli 10.20 povozil neznanca- Strojevodja je vLak takoj ustavil, toda nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Ko so ugotovili, da ni mogoča nobena pomoč, je viak z 8-mamrrno zamudo odpeljal v Kranj, kjer so javili dogodek postaj en a čelniku.
Komisija, ki so jo sestavljali g. dr. Faj-diga, polic, uradnik Gorjanc in vodja polic, straže g. Jagodic, se je takoj odpeljala na kraj nesreče. Po dokumentih, ki so jih našli pri ponesrečencu, so ugotovili, da je mladenič Ivan Bakovnik, sbsoivent srednje tehnične šole ekfctrotelmišnega OjdJMfcsi 26
KOLEDAR Dane*: Sreda, 24. maja katoličani: Marija  Devica  pomočnica kristjanov
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Plavolasa prikazen Kino Union: Pastorka Kino Sloga: Dediči milijonov (ob 16. in
19.) Tajni agent X — 9 1. del Moderni
gusarji ob 21.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik,  Marijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
S§pod sita
Tujskemu prometu posvečamo pri nas v Sloveniji mnogo pozornosti, to se pravi, da se na vseh poljih trudimo, da hi tujcem čim bolj ustregli in jim njihovo bivanic med nami napravili čim prijetneje. K udobnostim spadajo v veliki meri jedila in pijače, ki jih gostje s severa v sedanjih časih prav posebno čislajo. Najvažnejše živilo ie danes brez dvoma kruh, zato mu v naši ži-tarski državi posvečamo tako veliko pozornost. Človek bi potemtakem mislil, da bo pri nas kruh. če že ne posebnost, pa vsaj to, kar je drugod po cvifiziranem svetu. Ne, naši gostje morajo pri nas gledati ob nedeljah star kruh. ker vendar ne gre, da bi se kruh pekel tudi ob nedeljah zjutraj. Seveda pa vetja to načelo samo za Ljubljano, ker odločujoči činitetji pač skrbne pazijo na naše želodce. Za bližnjo okolico to ne velja.
Skrb čuvarjev zdravja pa gre še dalje. Tudi v jutrnjih urah bi naš delavec in uradnik ne smela uživati svežega kruha, ker pravijo naši skrbniki, da je nočno delo v pekarnah nedopustno in gorje pekovskemu mojstru, ki bi hotel svojim odjemalcem po-streči s svežim kruhom že v zgodnjih urah, ko gredo ljudje na delo. In tudi ta predpis velja samo za slovenska mesta, medtem ko v Splitu dobiš n. pr. svež kruh ob treh zjutraj, ko se vračaš s krokarije.
Kaj pravite, g. urednik, kako bi bilo, če bi tudi Vam prepovedati nočno delo? (Vi ste končno tudi človek, kakor pekovski pomočnik). Ali se Vam ne zdK da bi gospodje, ki ponoči revidirajo pekarne, zjutraj na vso moč godrnjali, če bi jim pn prvem pogledu zlatega jutra ne postregli z najnovejšimi vestmi?!
Šolski koncert
Kranj, 23. maja Čeprav se drugje pritožujejo, da občinstvo ne obiskuje šolskih koncertov, ne moremo tega trditi za koncerte, ki jih prireja srednješolska mladina na kranjski gimnaziji. Nasprotno, mnogi bi si celo želeli, da b; se vršil koncert ob primernejšem času in v večji dvorani. Pri zadnjem koncertu je moralo precej ljudi poslušati koncert v prostorih telovadnice, kar gotovo ni ugodno za poslušalce, mnogi se pa koncerta niso mogli udeležiti zaradi zaposlenosti v popoldanskih urah.
Na koncertu so nastopali deški in dekliški mladinski zbor in mešani zbor. ki so izvajali razne narodne n Adamičeve, Pre-lovčeve, Vitharjeve in Premrlove pesmni. Poleg pevskih zborov je nastopil še dijaški godalni orkester in violinska solista dijaka Oprešnik in Poljanšek. Spored je bil torej zelo pester, le žal da ni enotnejše sestavljen. Namen koncerta namreč ni bil prikazati le narodne pesmi ali umetne ali pesmi iz gotovih pokrajin, n. pr. koroške, temveč je bil namen koncerta, podati sliko izvež-banosti mladih pevcev. Upajmo pa. da se bo v naslednjih letih posrvečalo tudi enotnosti programa več pažnje. Nova učiteljica petja na gimnaziji je dosegla že prav lepe uspehe. V kratki dobi in pičiem številu pevskih ur je goč. Slogova storila veHko delo in so želi mladinski zbori pod njenim vodstvom iskreno odobravanje. Koncert je dokazal, da razpolaga gwn>narija z izbornim glasovnim materialom. Frsv zato nas je presenetila slaba zasedba mešanega zbora, ki bi moral brti dosti številnejši. Prav odlična sta bila »oKsta, redi orkester pod vodstvom vodje glasb, šole g. Liparja je dobro odigral Tomceve variacije na »Regiment«. Opazilo pa se je, da bodo mladi or-kestraši potrebov«H še mnogo skupnih vaj, da se bodo vigrafi.
V splošnem je koncert zadovoljil v porm meri ki pokazal, da je naša pesem res lepa, še posebno pa, če jo ahšvmo iz grl nase mladine. Ti koncerti naj prepričajo tudi one, ki nimajo dosti smisla as glasbo, da je ta tudi del kulture, in da je proti kulturi tisti, ki hoče glasbo rzriniti iz šole ali pa zagreniti veselje do glasbe dijaku, ki se zanjo zanima,
PREPOZNO Klad artist se je priglasil v artistični pisarni, da bi dobil službo v zabavišču, kjer bi nastopa s svojo dresirano raco. Agent mu je pa odgovoril, da saenkrat ne more biti sprejet m da naj malo počaka, čez dva meseca je doba artist brzojavko, da lahko pride, da bo nastopal v varijetsju, artist je pa odgovoril: Prenosno, raco sem fe BflsttiflL