Sle«. 34 C ™ to onnUtik, - atr;i *c. rntiVMt AiOV^i 30. L 3x5Wr. - DmM mi rs pe*U»a«» - M.''ri*a»T«» v* p*. jt*<«M*. r©*o*«S m ne 'r»'»K — MiiattMJfl odra«™! tir*«fl»k Outiiiu. - l«ui*l« li.rsacntfj Hffc, - Tcy tv BSi»t*t. — T«lr>f. l« 11-CT. — V Trstu, v Četrte* 19- decemtora 1918 letnik XUII »ferotata« JQ«U- ij ,*}« k ttf« « K", Vf 1* K — M nadt^A« l«!t\* Vl»j t S* p« NU I 5. PoMfnrro« ta Trtt In <*ollfr> 10 vtir., ron.i! I? rf«. Of!«! lnf«j\c-» in Ottttttikov rrjn po ; oir-t* rc. ukvii^ p»»!a*kf. *ibUe ofl«H it-nsrnlh zsvc* «• Fk M v.; o. 4 v MkUu tis(< do I vt»1 10 K. vwka medlim rr«t» i K. Miti •f'»i! p« ' vin. l-"'edi, i aims-ii p* 9"» vin. Ogla • m l»-u-ritr,! ?4:i>o*tt. NjfoJn'nj 1(1 rekli ,j:ij( nnrivl „Cdiivitt". Uprr.a in tn«er» .ti niiieiiV >.« na* himu'v al'ti *v. Pun'iifct Af. 30. — Pcitpotmn. tahjn o mn«i vlade. darja. da Srhi. Mrvatl i* Slovenci en narod ia di je. BELGRAD. 1$. &8C. 1? deletjarcv države SHS jc vodilo ■ ^Ho zedinjeoje <0* podarile a in kulturna potreba. — štnnka je r-dločno miliMrtstlČna. V lisni pravilo. da naše dojovore s srbskimi strankami ulede sestava kabinet*. Or. KoroScv i« Svctozarjp Pribičevič« icr dr. Smodiaki «c ie treba zahvatiti, da 50 bii^ pozajanja nzodno ken-tiana iti se je sestavila Ksta. katero zaradi poplnostf objavljamo ponovno: Predsednik Nikola ,°*š»č (Srb). — Podprediednik ministrske^;« sveta dr. Anton KoroSec tSIover.cc, VLS). — Zunanji minister predsednik Jugoslovanskega odbora dr. Ante Trmsblć tHrvat, dalmatinski nravaS). — Notranji minister Svetozar PriMčtJvlv: o Žele pozneje izpolnjeno. BCLGRAD, 15. dcc. V navedenenj kabinetu bi bile zastopane vse j>oHtičnc stranke v Jugoslaviji* In sicer hrv. srbska koalicija z dvama ministroma, stranka prava in socialni demokrati z enim. Narodna zateJnica v Bosni 7. enim, iniisb'man: z enim, Slovenska Ljndr.ka Stmnka 7. enim, JukosIov mska demokratična stranka r enim mi-nisrrom. Stranke bivše kraljevine Srbije no zastopane: Starnradlkalci s štirimi. mladorad^Jtatci z dvema, .uacJo-palistj (liberalci) z enim, naprednink z enim n radikalni disidenti z enim minstrom. paSIC odklonil sestavo nove vi APtr. POflAlAiVJA. /JELGRAD. 16. *>lsfe oprn^ćet?« pr^tiitne. ZAQRf!B, 15. dcc. Povrrjsnik za po^t^ In brzojav je izdal naredbo, ki vse časopisje oprošča postiiine. t Dr. fUrne >la/,/ora. 7AORHB. H. dec. Sinoči ie umrl v Zagrebu v 7$. letu starosti naloeledne^i hrvatski politik, odvetnik in predsednik ?DlonWke tištiarec dr. Mat?J»r;i. Nemif.kofarSke detooiisir.-Kl^ ▼ Cdnrr.i. CELOVEC. 15, dec. Danes ie hi!a ti:kai velika demonstracija zoper prodiranje Juposlovanov in zoper ni'h zahteve po nemškem Celovcu. Ob 11 dnpnldnc se je zbralo na Novem trsu več tisoč mo7: in žena. Nekateri so imeli rovore. Vse prebivalstvo tli -c silno ogorčeno zbo-n protimednarodno-pravneca postopanja Jugoslovanov. ki da zasedalo nemško ozemlje, zapirajo itplcdne netn^ke mcičanc. ropalo v več krailh in mučijo prebi-valstvo. Vse prebivalstvo da hoće 7, vsemi močmi odhiti jugoslovanski vpad. Zahtevali so «xI merodajnlh krosov, j dn ti t* odnehajo in da branijo po izjalovljenih' podajanjih ! Ijublian^klh nemški značaj mesta c::lovšta%i. Sltod d.-i sc jc konča- navzlic velikemu osorčenju naroda dostojno j in brez »"'.(rredov. Proti Slovencem ni nihče pre?rrc"l i >;irr.dl i.rsebne varnosti ali Irnetia. Ponoči od sobott: do I nedelje »o odbili Mtnek Juifoslovanov na Celovec i--. Orahjtanj. Iriffrnlrali so sovražnih mo>. Nadaljnje i Nrvoprolitjc bi bito Vsled slIoviteRa ogorčenja domačega ! prebivalstva neizogibno, ako N< rodna vlada v Ljubljani nmraala skupnc?a mli.fetrstva, le prišlo danea do mi- l|C ^^ tlcim,doma umika vscj, iUIIosIovanskih čet iz »istrske krtze. PredMdrtlk PoJlč je odklonil poziv. ,ascdeilc„ dela Korbške, sestavi novo vlado, za Jutri so poklicard k regentu Ale-1 ksamira nnč«Inlkl posamcznllj strank. Z velika verjet- Protest Nuffrdoo vlade proti d^dkn« ita Koroškem. nosijo se d« bo večji del nUtlslrov Palčeve [iste. UVBU/MX, 16. dcc. V. ozirom na zadnje dnKodke v prišel v novo ministrstvo. knze se pri^kitia J GrabJiaHni. jc tukaj!,nla Narodna vlada odposlala držav- •"i1»imiDfffiAW^K®*! t' . . 1 .t, . . ! nemu uradu za zvnanjc styri na Dunaju in deželni vladi LJUBLJANA, 17. dcc. Komaj smo dobdl skupno ini-i fistrstvo in smo bili veseli, da jo se vendnr enkrat kf>n- j cata doljrotrajna poKHianja voditeljev strank, žic smo' dobili ministrsko krizo. Ministrski predsednik T'ašić je odklonil sestavo nove vlade. Danca in mogočc itid' jutri se bodo vrnila nova 0ognjanja. Regent Aleksander je po-vablt It }jf (•^u'^ yrvVti'Ur. nnlMtfill^ »»rank r... ".! Tjs!, uij se pufreci premagati nastale tc"koče In dobiti l1?-bnd iz položaja. Zadeva ie nujna in resna. Nova drŽava Slovencev, Hrvamv in Srbov potrebuje edinosti In konsolidacije še pred mirovnim kongresom. Ta mirovni tonsres !c pa prod vrati in zato ie neobhodno potrebno, da se sestavi v resnici močna vlada, ki bo zastopala pravo voljo Ifudstva doma, predvsem i>n pred forom zunanje svetovne politike. — Poznamo tc/kočc. ki so združene s tvorbo vsake mlade države; in ker hoćemo Toliko In močno našo Jugoslovansko domovine, zato sc ne maramo spuščati v podrobnosti zakulisnih pogajanj v 0el?:radu. — ^Olas Slovenca. Srba in Hrvatat, ki Ima gotovo zveze s Pašičevo radikalno stranko v kraljevini, ic včeraj naglaSal. da se ta širok koalicijski kabinet nc nastopno protestno brzojavko: ^Ponoči mi sobote na ne dcljo so nemški oddelki s topovi In strojnicami nenadoma napadli srbski, toret ententni vojaški oddelek, ki je b:l rad: varnosti iti rrii-t nastanjen na slovenskem spomeni ozemlju v Orab- HiSl je hotel srbski po-velj. (icc. Semkaj je danes dospelo nekaj italijanskih častnikov in vojakov, da sagotovi'o j prevoz šestih z italijanskega boiisOi se vračajočih Čeho-slovaikih divizli. Mariborski občinski svet razpiričea. bo mogel dolgo držati, ampak potreben je. Prav!, da nam MARIBOR, 14. dec. Mariborski občinski zastop le danes gre predvsem za to. da dobimo na zunaj brez , d razpust,ia. Za vladnega komisarja ie imenovan dr. ozira na Plemenske, verske n pokrajinske razlike re- pf „ Njcrnu , pr,dcIjcn 0(lbor ln čl:mov _ 3 S!ovcn. lMWMitjciJsko vlado. Motna vladp ram pa sedal nI «vn« 3 Nfcmri in i socl|aln;l demokrata. Odboru predse-•cnbhoduo potrebna. - Iz lega 3e razvidno, da je glasilo , slovcncc. S iCm preide rnsstna policija v slovenske krogov, ko poznajo srbske rpzmere, tc včeraj zrlo z ve- , jc b|, f fl Te dni je dospc, v Mafihnr nov kklm dvomom na ta široki koalicijski kabine . In za ft oddelt.k na$ega topništva. Oddelek Meje 10 ba-volozai zelo značilno je tudi, da se glasilo J^.dentov . y j kj sn oprcml,cn| |n iniajo krasnc konjc. arbsko-hrvatske koalicije dr. Lorkoviča In dr. Surmnia, s s rc!„;.om so izvrs5 s tem dejstvom moramo brez vsakih sentimentalnosti računali. Nočemo sc sdu-3čati v rekrimiuacije tc več ali manj zakulisne politike, ker ie za to čas veliko preresen. Pustili smo pasti na levo in desno vse ozire samo, da dobimo svobodo združene velike nase jugoslovanske domovine ou beneških gora do Soluna, obžalujemo ta pojav, ki ic znak precej nezdravih in nedemokratičnih razmer. ZcHttio pa ln smo prepričani, da bo ta kriza Ic oblak, ki bo mimo sel in bo naši skupni stvari ie v korist In pouk. Or. Krek je rekel, da sc učimo ne samo z uspehi, ampak tudi z zmotami. — Hočemo samo blagor domovine. Zato-kličemo: Oleite, da sc ne uresniči rek: »Dum Romae consulitur, Sagun-tum perfiU. — :*Ko sc doma pogniamo, domovina propada«. Srbska narodna skupščina. BELORAO, 15. dec. V slučaju, če bi sc seslala srbska narodna skupsčina, bi štela 110 članov. Zastopane so sledeče stranke: nacionalna (liberalna), katere voditelja sta dr. Veljkovič in Stojan Ribarov ter ima mandatov; radikalnodcmokratska stranka pod vodstvom Ljube Sto-janovlća. Jaše Prodanovića. Milorada Dtaškovlča in Oro-gotlna Tresiča. katera Ima 31 mandatov; napredniaki pod vodstvom Pavla in dr. Voic Marinkovića z II mandati; radikalni disidenti imajo 16 mandatov iti so pod vodstvom dr. Trifkoviča; staro radikalno stranko vodita Protlć In PaSic ter ima 76 mandatov; socijalno demokratsko stranko vodi Lapčevič poročajo iz poljskega političnega glavnega slana v R^ppcr- snhIu. di jc Poljska sklenila z entento votasko-pnliiično zvezo. Pretrzanje (Hnlotna^sklh odtMŠaiev med Pollsko In Ne-.t- čilo. CURIH, l^. dcc. Iz Varšave sc poroča: Poljska \Iada ie izročila nemikemu zostopniku grofu Kesslerjt: .vto. v kateri pravi, da sc vsled postopanja ncr">kih oblasti v vzhodnih in severnih poljskih pokrajinah, nasprrrt iočCh? državnim koristim poljskim, pretrgajo diplom»tski od-nosali t nemško republiko. AMSTERDAM, lo. dcc. !z Beroltni -c brzojavlja: I' Var save sc poroča, da je Poljska pretrgala odnešaje z Nemčijo. Madžari odpovedali konkordat 7. Rlnruii, DUNAJ. 16. dcc. K dunajskemu nuncliu jc prišla dem:-tacija madžarske vlade in mu sporočila, da ic preneirt konkordat med Madžari in Rimom. Bi v si cc^ar Karel bolan. DUNAJ, 16. dec. Kakor poroča >Korrespondcnr, Wil-hc-!m", jc na srradu l:ckartsau rbolelo več oseb za špansko boleznijo. Bivši cesar fnn hudo mrzlico in mora ostati v postelji. Tudi štirje otroci so oboleli, ravnotako tudi več služabnikov, Direktorij v Klfcvn. KIJF.V. IS. dcc. Včeraj popoldne s> direktorlleve Čete zasedle Kijev. Preprečile so pocestne boic in razorožile vladne čete. Hetman je odstopil Vlada je dcmlsijonirala. Vso rblast je prevzel direktorij, obstoječ iz Vinlčcnka* Pctliurc. Sveca iti Pendrciev^kcKa. Nekatera ministrstv, dokler ne dospe direktnrii. in do končne sostave vlade bc-d" upravljali poverjeniki. V mestu vlada mir in red Millukov v Carigradu. CARIGRAD, 1*. dcc. Scinkai jc prispelo rusko odposlanstvo, v katerem sc nahalalo zastopniki vseli proti-boljSevišklh strank. Odposlanstvo priltaia i/. Jasa. Na čelu odposlanstvu ic MUjukov, vodja kadetov. Makcnsen areiiran kot zločinec. CURIH. IS. dec. Iz Jaša sc poroča: M.ir tla M ' ensen &o Romuni aretirali v Sibiniu kot navad'ic 1 /.'očiner. Preden c zapustil Ronninsko. ie nuk../; . da se ickv rira In odpelje velika množina drt»{occne/, pohištva it drugih dragocenih predmetov, s katerimi < napoin! ;tOO vpgonov. Na meji sn ustavili nrevoz iti M i'vtnscu . ki se je nnhafal v Sibiniu. .so aretirali, ker so (a smatrali /a odgovornega za tatvino vsega blagu, ki sc Ic na ■ hajalo v vagonih, obenem z Maktnsenain iu bil tudi tc-tiran bivši nemški bukareški gubernator general Kuc!.. Wllsrm v Parizu. F^ARIZ. 17. dcc. Predsednik Wilson H ^ snpro, vfcrral dopoldne odpelial na izprehod v br,:jirn:n^ki goz in potem vse do Vcrsaiilc«a. Množica, ki ga je spoznah. 13 ie živahno pozdravljala. Popoldne Ic bil sost mest i Pariza. Predsednik francoske republike Polnearč ga ' ■ spremil Iz hotela Murat v >Hotel dc Vilic-, kjer ga ji pozdravilo mestno zastopstvo. \Viisnn ie odgovoril, omenjajoč krlvičnost pvzročiteliev vojne iu potid;iri.«i w da široki ocean ni mogel ovirati Amerike, da Ite bi 1 skočila v pomoč opustošeni l ranco.ski. Amerika ic što nila v voino, ker je vedela, kako silno so bila kršena 11 čela pravice. Zaključil je. izrazujoč svoje veselje na eu;i-kosti mišljenja iu idealov med francoskim in amerikanskim narodom. Po nato sledeč .m lunehu so izručili sonu zlato spominsko svetimo, gospe VVilsonovI pa /I to zaponko z briljauti. Na burno zahtevo neštetega obe t stva, sta Wllson in Pcrshing morala priti na balkon in I lima je množica priredila viharne ovacije. Nato jc \Vilsnn vrnil v hotel Murat. Kmalu potem pa se je od-peltjl v vojno ministrstvo, k:er |c posetil Clemenceauja Pogovor jc trajal deset miiuuit. Na ulici so množiCC pred scdtiika pozdravljale kar najprisrčneje. Lloyd Oeorge na Francoskcm. LONDON, 18. dcc. Rctitcriev urad poroCa. da ministrski predsednik L1oyd Georee upa, da ho mogel odit« za nekoliko dni na počitnice v južno JTancijo. Ni'br^i odpotuje v Pariz proti koncu tega tedna. V Parizu sc naibrž snidc s predsednikom \Vilsonom. Wilsonovi načrti še niso natančno znani in sc še ne ve. koliko časa se namerava muditi v opustošenih krajih. Ver-ctno je. da sc bodo mirovne razprave mogle pričeti šele tik prcil novim letom. Italliaosko zastopstvo na mirovni konferenci. RIM, 16. dec. Tribuna« poroča, da bodo Italijo zastopali na mirovni konferenci ministri Orlando, Sonnlno, Nitti in iSissolati ter general Diaz in admiral Thaon do Rcvcl. — * ,- ^ * - • v • Stran fl. »EDPIOST« iter. 34*. V Trst«, dne f*. dcceabra HI&. • i'uvi ?n Somtlua v Pari/. •»' «tr. '-c pr>5.cvM!in vlakom odpeljala! i.v Orbndc. i:i tninis'cr zunautih j .1 •tT.tlcd^i^M \ Torino, kjer so' Kr^iom i te "j*,t bosta spremljala v Pariz. Novi portugaNki nreds^uitik. I ZBOMA, 17. ' c. Akta ra! Conto i C.i*tro k bi! !z-vn!\n s 1.-7 ' 7A f-.tiscdnikn porMurdsko rcpu- blil.e. Še dve tri milanskemu it C&rttera11. V Članku »Codnl pojavi v i tali lanskem časoplsiu-,, l]?r st'io nekoliko osvetlili očitanja v milanskem : Cor- j rieru ni u slov cntenti- zlmz pretvezne nehvaležno^ s'i ji !/.nc .rjenja r.i:eHi narodne s.irnontUoi'bc Nemcev — nai doda-! nto danes Se par pripomb. Mcnd.: sc m motimo, ai> ? menimo, da mora vsakega! prii. telja velike stvari, kiicro se bori cntcnla, csup- J niti dejstvo, da sc eno nriodUčneJIh clasil ene ententnihj držav v hipu, ki na} i»m prinese sadn za njihove ogromne Žrtve, /alota v brbe* zavezn ^om in jemlje v zabito' koristi skupnega sovražnikal Zc dejstvo samo Osuplja.' VriiU tc£" pa so očitanja stvnfno neupravičena, kakor smo dokazali v rori omenjenem članku. Ole-.le zopetnezn t»rlkljtičcnja Alz.aeiic in I.orenc k Prane.ji pa nam si;i v pero še naslednje vprašanje. Ka-svet* je d bro vedel tu*->; Cornere". da je I< 1; cheni wioV, radi katerega ic 1'rancija vstopila v to svetovno vojno, ravno zopetna pridobitev teh dveh, v irancosko-nemSki voinl ugrabljenih ji debela — jo milansko glasilo vedelo, da je zopetno prikliučenje k hnnciii naiprisrčneiša stvar vsega francoskega naroda, ie zahteva vseh francoskih src. Vseh! V tem pogledu ni na francoskem nikakih strank — je le ena in edina volia vsega naroda. To je vedel ves svet^od početka vrtine in vede! i-c 111 d f milanski »Corrierc«. Cc pa mu je n.ogovo nn/iranjc In nverjenie covorilo drugače, Če jo *r'dil, d ta zahteva Francijo in francoskega naroda ni v soglasju 7 idejami In načeli, ki Jih je proglasil Wtlson in za Kr»te-r» se ie borila enterita hi ltaliiaž njo, In ki si jih ie os volil ves civilizirani svet — ali ni bilo »Corrie-ru kot resnemu iu uglednemu listu v dolžnost, da bi bil odkrito govoril: s tem ne soglafiam in ne hi mo^ei nritrditi. da se Italija pridru/.i borbi za francosko za-!it> . k: ni v soglasju t. narodnostnim načelom! Tako •bi hi! mor.'! govoriti > Corricrc*, če nm je lastno nazi-ranic — sveta stvar! V rcstvci pa nismo nikdar nič bi 84 bil "Corricrc kedaj iz.iavil v tem smislu proti /r petnemu p; ikliučenju Al/acije in Lorcne k Fratl-cijll Nikdar — do teli zadnjih dni! Zato vzbuja nier.ov scdan::. vsakogar nsupljajočl nastop razne in čudne mi-«!i in odpira ugibanju najširše polje. Tudi glede očitanja na naslov Cehov, kakor da ho-čeio nasilno priključiti par mililonov Nemcev k svoji če&ko-slovaSki državi, s čimer naj bi bilo kršeno načelo samoodločbe, nam je v neresu še ena ugotovitev — porazna ravno /a »Corriera*. V prejšnjem svojem čbnkn •mo /e iz'nvili svoic uverienje. da si češki Nemci sami dvakrat dobr<> premislila, preden odtr/ejo svojo moči') od ozemlja države CeSke, Imeli smo v mislih velike gospodarske koristi, za katero ne morejo najti češki Nemci n tdomestila nikjer drugje. K temu pa si nridružu-ie še en moment \elikc pomembnosti in narodne in no-litlčne naravi: defotvo, da Celil sami olaHufeio Nemcem odločile v /a wtralanje pri čeiki državi s slovesnimi l/iavatni, da so pripravljeni dati Nomccm vsa jamstva /,i popolno, narodno svobodo in neoviran narodon raz-voi: popolno in neomejeno narodno avtonomijo!! Kaj pravi ■■ Corricre« i. temu? OdgovoT, če bi ga hotel dati, bi mu delal gotovo neznanske preglavice. Ali uio naj veruje: kdaj .'c bi bilo razmerje med nami (In Italijani v teb icraiih drugačno, nego je bilo, na žalost, cdn<>, da so nam tukajšnji Italijani, kot (po velikem ;!clu po zaslugi avstrijskih režimov) gospo-dovalna na-r.idno^i hoteli nudili laka jamstva po narodnostnem na-6elu, kakor lih nudlk) Cehi češkim Nemcem t_ Jug i^tov&m'tka drlava In Namška Avstriia. Tc dni je priobčila anti ka • Tc^cspoist« na-•itopn: članek ii. iirvatsk- ii kr^ov: Jugoslovanska edinstvena država bo v malo dneh izvršeno dejisivo. S km morajo računati v Nunski Avstriji. Ozemlje Slovencev, Hr-valov in Srbov bo tvorilo enotno državo, irri čeiner se seveda vprašanje meja i>reptisča ixl!o-oltvain mirovnega kongresa, doč'm bo uredba notranje ustave sitvar i\onstttuante, k: se skliče takoj po mirovnem kongresu. Tudi vladna oblika enotne -države SUS se more ze Janes smatrati kot določena: bo lnonarhiška pod hišo KaraTjor^-. viče"-' a začasno bo sjbski presto- loa^ednik Altfcsamler regent skirpne države. Sa»r>oob^s4>r, iimevsio je seveda, >'i4t za rtioiutrb.V)! v SrM>i ni bila prafvz/.iiprav nikep vladarska hi^.L, ampnk p^edfctavila ro»Jb:no, v kale«r sc mesfr* pred>«lnHfa demokratične <1r-70ve prdtir|ki?i v liairazsežncjero sinJshL Ob kiki h oko?uor^i ie težko pričakovati od Sr-bu,v, da W osta^'Hi svojo dinastijo, ki jint ni ni-kier na pr/fi, Hrvatje in S'm'cuci pa nc morejo slednjič nič imefi proti taki dinasitiji, ■ki jim jam-č! popolno svobodo. PaC pa so sc v ap^blika l-vkein taboru s-ešli — reakcljonarci: nekdanji tajni svetni'kj, 'dvorni ^vevnj^i, dostotaie^tveniki, brezbarvni, aii- stremaski uradnik i, a spaita brni«! porečje dravskega pritoka reke CUine nad* s'aro-davrn' St. \'w\, — ju poreče 5'knro čisto vzpo-rev,no z OIOiio tekoče re-k'e Krke, ki tvori ravno-ia'kf ? ko'crvo, na-t kaiterim leže scvermo Breže, in končm Labnd»«ka dto^ina na skrairem vzliod-nem koncu uiclI Sinio (Svinsko) planino m Ko-rico, mejeCo na s!o«,'cirski Si)od. htafer. Rekli sni» /e. t}o. Kcroska je pa tudi sicer v irspodarskem otziru lopo zatfkrože« na, zlasti utrdi oba d-:la : Spodnja rn Zgom'ja Koroška, ki Me zopet dve bod j al- manj samostojni so^rH.Marski — če nc že zemljepisni celoti zase. Za Spotlnio Koroško tvori1 ^ro^odarsko središče Celovec, kakor ga tvori za Zvonijo Koroško Beliaik. Koroška ima pravizaprav glavni deželni mesti, ki ste. obenem tudi krasni križlSč»i železnic. In pra/vična us<;da je menda hotela, ;la tc dve mesti ležite tako, da moraste pripaiilti, a-ko se Koroška deli, — h Koroški Sl:>-ven-iji, sicer Celovec kot središče -redvsem za porečje relke Gione in reke Krke ter okolico Vr.bskc^a jezera, Spodnji! Rož in Podjtmsko lino, Belja'k pa kot srcrjiiščc, ali bolje rečeno, glavni kraj za Zii^ko in Kanadsko s poctratts%ii-mi dolpuanri, Zj^cnijl Rož .' i bi -cistato v slučaju delitve Nenrski Zgornji. Koroški kot glavni kraj — tako 'nra LabiKtslfa »dolina tam ob meji stajerski svoje prisebno gospodarsko središče v — VoSperku. Torej na vseli straneh ne le krasna simetrija, nego tudi: posebne sp»odiain3tko zaokrožen« ce'o'fc. . - ., ^ _ fn ravno zato, ker obstoja ta Koroška \z tdi boli ali mani M^v klii-ailniTi, gospodarsko kčm'.h ali samostojnih i.lel»ov. — Je, — kar smo hoteli dokazati, — btrdi nkt>iva. I iclra'k ic vlclja.l žc v Mvsi Avstriji *kot (;. Koroške po tej progi, je slavno znan kot prvovrsten, — kvaliteta Carina in ,:e reafl>o!;j^a m širni pole*? Kra.nj- Koroika Slovenlla. Atco pogledamo Koroško na zemljevidu, se nam vidii kot nagubana vreča, ki jc nekako na sredini zatemnjena. In nekako ia črta "deli Koroško v d va dela, in sicer tntti po običajnem imenovanju: v Zgornjo in Spodnjo Koroško. To bi se utegnilo tolmačiti tako, da je med Spodnjo iu Ztfonnjo Koroško kaka stroga meja. Take strože meje pa ni: mogoče i o je le približ-m» oznaniti'. Profesor dr. M. Potočnik označuje v svoji 'knfari kot črto iočmico bel jaški |k>1-dnevn ik, iti 'je pa Ic dieta, a v naiodno-vcospo-durskem ozint brez pomena. Narod le gotovo ne pozno. Mntfi bi primerjati Koroško tindi' nepravilni ;e!itev Koroške v Zvonijo in Spodnjo Ko-roško je zato zanimiva, ker se s tem označe-njein ne mitvli, kakor bi se zdelo na prvi h>:p, Južna hi Severna Koroška, temveč je razumeti v Spodnji Koroški vzhodni1 del, ki teži proti Štajerski, tja do Spodnjega Dravograda, in v Zgornji Koroški o:ii večinoma visokogorski del tja do Gornjega Dravograda, ki se nasJanja na Tirolsko in Salcburško. In skoro na skrajnem koncu vsakega teh delov-ležkta v lepi etimetriV : Celovec kot glavni kraj Spodnje na nje zahodnem koncu in Beljak kot glavni 'kraj Zgornje Koroške na nie vzhoamem koncu. K Zgornji Koroški spada torej gorenja Dravska dolina s svoiinii pritkoi, ki prihajajo izpod » ..j....... . V Stljaka se kriza tvfdii Turska- železnica, k? oilce]>! onstran Karavanškega prodora pri PoJrožčici in teče dalje nad Gornjim Rožem in rnCmo Baškega jezera tja dto Beljaka 'n od tod dalje skozi Dravsko dolino čez i^pital na Oore-njo Helov BeStAi dolini (Moolital) preti Malni-cam v Turski predor. Iz Beljaka pa \xvAi tndf iap roga (do Moltbriicka sbipno s prvo) na Francensieste vJBroie 'n proge rn^iro Osotjtske-ga jezera proti ^t. đcjer se strne « iirogo, ivi drži od Podrožičicc skozi Spodnjr Rož na Celovec in dalje čez i>t Vid) proti Dunaju. Z o-žirom na to, da jc Karavanški predor zvezan •skozi Spodnji Rož s Celovcem in Št. Vidom ter -lalje z Dunajem, Je proga od Beljaka do Št. Vida, postranskega pomena za nais Slovence, ker ie namreč Beljak sam zvezan s Celovcem po progi, vodeči ob severnem bregu Vrbskega jezera. V skrčant pa, da se priklopi slovenskemu o-zeml.m tudi mesto Št. Vid ob Oton in tista rodo-v Una teraisagori du lirež, pa igra vsekakor železnica skozi O Unsko dolino med št. VidOm in Beljakom prevažno ulogo. Št. Vid {»ostane potem za nas važno križišče železniških prog rn bo treba to progo spraviti v slove;r^ko ozemlje. Potem seveda nc bi šlal meja icz Osojske Ture, temveč po gorovju ob severni strani doline Gline, ter bi pripadel s to dolino v slovensko po s is: tudi iako važni industrijski kraj Tr;; ^■rirđiesi). Prlkiopitcv Sf. Viđa brez giinškc ^ m iTPfj brez proge tja do Osojikcfra je-" hi i>;i prt'^f^mvgo^podrtrsk > fW5mi-se':. cv> oiTicniaino še pesebcć ono Ofcenrie -Korošike StovčTtfje z najzna-r-.e.iS-'nri avstiifskimi ždczrocami, ? obeneun ;e .tudi rakn Jasno krJoir bc!i dan, 4a bi hib r^riia KrrcSka Slovila foretz Bel Kika »n -iiiui Konvska Skr/eirija brc?, Celovca — Si lx iugoildvanfvkesa sveta, f)r. Evjceti Lampe uu^rL Ponedeljkov »Slovenec* Danes, rine 16. decembra 1918 ob 6 »ari 35 mlr.ut 3 ;c umri stolni kanonik monsiguor dr. Evgen ^ Rajni dr; Kvgen Lrmpc je b-l rojen 13. nov. I. , r Metliki. Študiral Je v Ljubljani in bil posvečen , :V>7. v masnikn. Dr. I: v gen Lamnc je bil zelo na-mož. Ko ic pastirova! nekaj časa na deželi, je bi! r;eščen v Ljubl/ano kot prefekt v semenišče, kjer sc iipc!noma posvetil politiki in sc je obenem ariprav-doktor.»L sv. pisma, izkušnje zanl jc polo-il na tkem vseučilišču. Ko jc umrl njegov slric kanonik dr. DĆisck Lampe, it' odloži! glavno uredr.iitvo -Slovcn-iakratni glavni urednik prelat Andrej. Kalan, ker je vrel vodstvo MarljaniSča, glavno uredništvo :Slo-.i- in ^Dom in Sveta' jc pa prevzet dr. T.vgcn Lain-cokler mu ni bilo poverjeno mesto deželnega odbor-•i v bi\šem kraniskem deželnem odboru. Knjr! dr. t:n Lanipe je bil neumorno priden delavec. Bi! ie uče-.c dr. Krekov v semenišču in ie prepotoval skoraj celo "ropo. Zadnja leta ;c njegov i politika pod vplivom dr. cršiča zašla na strair-pota; škoda njegovega veli-t talenta! — Rahlega zdravja ie bil vedno. R. I. P. i sodne službe, imenovana sta začasno: V Mariboru: avitclj kazriinlcc Julij fisclicr za v cd jo kaznilnice. P'tatcu: okrajni sodnik Rudolf Potočnik za vodjo a/nega sodišča. Dodeljeni, odnosno prestavljeni so asn^: vlšia de?e!nosodna svetnika v p. Anton Leveč leksander Ravnihar oba v Gradcu, dež. sodni svetnik Ilinko Stepančič v Gorici, dr. Franc IJcftU-r v Višnji in Jakob Antloga v Logatcu, dalje okrajni sodnik v Pit'ko Zicgler k sodišču v ^ariboru; okrajni sodnik Vrančič v Ilirski Bistrici in sodnika dr. Gašper kovič ter dr. Vladimir Grel. oba v Trstu, k dež. so-v Ljubljani; sodnik Kajetan Premersteln v LJub-k okrajnemu sod-šču v Logatcu in sodnik dr. Ivan nik v Litiji k okrainemu sodišču v Višnji gori s p^-Irm, da prevzameta ondi začasno vodstvo okrajnega šča. Sodniki in sodni predstolnlki Ivan Vrftnčfč v Mjanl, dr. Pran Gor.šiČ v Kamniku in dr. MIlan Gcr-v Velikih Laščah so imenovani za deželnosodne like preko sistemiziranega stanja na svojih sedanjih ■»enih mestih s pridržkom, da sc njihov vrstni red v činovnem razy^ fioloči poznolc. Odvetnik dr. 2iga ušek v Trstu jc imenovan začasno za okrainega sod-brez določenega službenega mesta s pridr/korft, sc njegov vrstni red v Vili. činovnem razredu določi icje. Juriju Krištofu, de?., sodnemu svetniku v Železni sc podeli naslov ln značai viGcga dež. sodnega Mka, Maribora po nam poroča 1'*. t. m : Paocs po* lin* je zborovalo tak j 2.00 Eebr.ničarjov vaeb ku* :ij Odbor j* arkniočih j<» predložil želozn carjem , tekom ljubi um.ili p jjajn j vklenjeno dogovore " birveno razi kujejo od pogojev, stavljenih po g?-lu Ma stni. Dnirovori se [dasc nnstopno: 1. Načel-a in druga vodilna me tu, do t-1 j po < dredbi pene-r.c;ro, ravnatelja južr« železnico zasedena po Nlnvcn-istiriojo prov'zorao zasedenu. Ljubljanska vlada si 7.uie pravico vs i od general cga ravnatelja žeioznice, da im»»nujo na vo1 izadovali z vr.o zgovorar^tjo, da so odstranil porci-Jieloznidarjev proti zapri eg«nju. Pojasnili so dc-•corn. da ta r-iu/.ben i prvega nnna zu ojo nikako ob no*t» do Jugoslavijo, tcrtivoč da se tiče prisega sun;o »ibovanjH pri ju^oi žolezoici. Pr eiaaov»«nju ho naponi sprejeli gornji dogovor, prav tako tudi prrJl' z.a-nikov, dn prično jutri '/jutri«j ob sedmih zopot delat i Dilaikl In Ijudsko^olskl naraščaj telovadnih organizacij. erjenik za uk iu bogočastje, gospod profesor dr. K. tovšek, le sklical v četrtek, dne 12. t. m. posveto-c glede udeležbe dijaške in ljudskošolske mladine eiovadnih organizacijah. 7.a Zvezo Orlov sta bila zoča brata A. Komljanec ln Jos. Pire, za Sokolsko czo hr. dr. Oražcm, Drcnik in Kajzeli, za povcrjenIStvo uk ln bogočastje gg. dr. Verstov.šek, dr. Opeka in Poljane, za poverjoništvo za socijalno oskrbo gosp. teli Erjavec. Gospod poverjenik dr. Verstovšek je Udarjal kulturnovzgojni pomen telovadnih organizacij naj v mladini vcepliaio smisel zn red in disciplino in dvajaja od-pohajkovanja in podivjanosti, želel jc le, bi sc izognili medsebojnim prepirom v šoli, ker bi m trpel solski pouk. Organizaciji naj skupno iščeta lov v dosego teh ciljev. Zastopnik Zveze Orlov brat ic v svoji izjavi poudarjal, u?. bvcc Zveza Or- :or lov vzgojiti r»>ladino tresoč* krepko In v«rskonravuo[ m^čno. ker. pa doredarsla 3ola te^t namena ne doseza, ne more prepustiti mladin« Iz't^učno \Tzoli. Ko7v- čno zahteva, da r'oae irdekžbc pri naročaju odločvcto v prv! vrst! starIL Zastconik Sokolske Zveze brat dr.' Oražem Je »xmdarjal vpliv telovadbe .:načaj. zahtev-! svobodo /a organizacije in prosto od'očttiv j»o ftar:'iv Zastopnik povericnUtva za socijalno skrb je navajal po-, mlslekc proti ude! b; r. ;i>Wr>vzgojne r '.ališčr, ker se mladina navaja fe k političnemu fanatizmu, med-, sebojneniu sovraštvu v -oli, kazal ic tu unjro po'.rvbo, ca se telovadba v Ijadsklh šolali spopolnl učitcljstvu da prilika vccio izobrazbo v Telovadbi, končno \c nasvetoval združitev naraščaja ol>e!i ortanizficlj. fiospoil profercr PoManc pedal nekni praktičnih nasvetov rz razrešitev vprašanja: ker j.* združitev obeli organizacij vsled načelnih nasrrots ev namegoča, na! sc dovoli naraščal obema organizacijama, k! naj preskrbitn nnraščaju dobrih voditeljev, z.t nadzorstvo pri telovadbi naj se pri-legncjo učitelji. — Končno sc 'fi sprciel rklcp: al naras'ai c. dovoljen obrma organlzaci'aina. odločitev sc prio:tšC Starsciii; obe r.vezl pat prtskrbita n^raHčajv. i'obre vaditelje; c) nčitcljsivo nai v šoli cp-j?ti vsako agitacijo; | uporaba .šolskih tclovadnic naj r.e določi enakomerno i obema orgnnlzaćijatna; v> podrobnosti dogovorita cbc' ; Zvezi. Izjav:?. Jujgof i'*.v&n*iki častniikl zooc II. vojnoga okro-1 | ?.j.i v L'rhty,o jreieĆejo v p po-j i rerjru kom /a baroci'o o' in porelj^vom IT. voj-' nega okrožja sinč.nj;, v !*stsrih so so častniki ra?'r ' ! ar.oade prt?giv3šiU -oper Irt^-oslovansko ljudstvo Hotii^i,' Ida po g/ r iuioph3o'> z:'.a j ili ali namenoma ,".dfli, bodici! i da to i/ ;jobi»xnili namenov preko vojaških p;ednitoT ivi 'proti raedtianvJn»»mu pravu ,7a'n-in«?n se je sefltavdo poaebno ^astn'?kc» aodi>»lc( Tii *i*ivr. •zaupanje v^r-<*a cas'n .ikee !. ?bora. Tema »-odi^ču jo t:obff predložiti čmp ej na.«iov IT. vojrsga rkio.i n I^iub-iiani obtp-tbo »n dokazi l o i materijal za vso i^oiaj nar«, ikne slučie, t^ii« nn auorimno. temvfli ti polnila f?ne-nom ter naslovom. Jugoslovan ki častutdki Bbor smuira v teh rosnih naših, v Ititfrih se danes niltajt' do tnorino, za neobhodno totrabno. or. s;.- v.-i »Sr.etuiki -■ duhom in sceni posvet« tbižbi obrambo iu(/. > \ )v?r:.'co domovine. Ker je tnmou, ki «o gp zasledovali na*: Ho«** danji ocstatiki, doat 2«n, ot-iistimo zannj-roj v.«« - itjnlce ju -/.bor o van ju. — V Ljubljj-ii dno 10." grudna )1)18. — Jugoslovanski ča>tni5ki zbor II. vojne.rr. oi:ro2ja v lijnb-Jjani. Ogrski Slovenci proti Madlaroin. M. t. m. jc poslalo zastopstvo ogrskih Slovencev na kraljevo hicoslovnnsko vlado v Bclgradu naslednjo prošnio, ki :o -»tiobčuicmo tudi slovenski javnosti, da ista Izve o našem gibanju proti madžarskemu prostaštvu in nasilnosti. Prošnio so pod-pfsall ugledni možje, katerih Imen pa ne moremo objaviti, da preprečimo niiho\o zatiranje od strani M idžarov. Prosimo in želimo, da bi čete enlente prel ko mogoče zasedle tnm na^o zemljo In odrešile bedno ljudstvo. — Prošnja slove: Visoki kralievi ivrc^lovauski vladi v Bcl-gradu. Ker je sedanla madžarska vlada na krivičen način vse moštvo slovenskih okrajev od 18. leta /opet pobrala in odvedla v svoic vojašnice, zato podpisani Slovenci pod bivšo madžarsko krono vdano prosimo visoko jugoslovansko kraljevo vlado v Belgrndu, da blagovoli posredovati skupno s francoskim vojnim vodstvom v Budimpešti pri sedanji ogrski vladi, da nai nam pošlje vse tnše ljudi domov, in sicer vse, ki so fz okrajev 1'obata, Dr.lnjfilendava in Oothard. Prebivalci teh okrajev so SlovcncI, do katerih si pa po Wilsouovth načelih madžarska vlr.da ne more nobenih pravic delati. Tudi prosim) tem potom visoko kraljevo vlado, da blagovoli odrediti čimprejšnjo okupacijo tukajšnjega ozemlja po jugoslovanskih četah, ki bi tako p.-cprcčile madžarski vladi sedanja groznn zatiranja slovenskega naroda, ki le moral v zadnjih časih postati J.rtev mndžarskih vislic. Znupnioč na blagohotno takojšnjo pomoč visoke jugosio - anske kraljeve vlade do tega skrajno izmučenega bri škega svojega naroda, Izražamo za hvaležnost našo najvdanejšo pokorščino visoki jugoslovanski kralievi vladi. —- Zala županija, okraj Dolnjalendava. i? - Aprovlsaclisk« stvari. Zmrznjena govedina. Prihodnja prodala zmrznjene govedine se bo vršila v soboto, 21. t. m„ ln v nedeljo, 22. t. m. Mesarji se poživljajo, da sc zglasc v skladišču v ul. Toro št. 10 v svrho dobave mesa. ______ Prodal« kuriva. Sladko oglje ua rdečo izkaznice), 10 k z. po M vinarjev.' Prodala 1*. docembra. Novo mesto: 201—310 (33) Squero nuovo 15. — Nova mitnica: 721—1020 (32) Toro štev. M. — Stara mitnica: 4281—1480 (31) Madonnlna 8. — Sr. .fakob: 1781-1880' (23) Trg Sansovino 2; 18M-2280 (2M V.' Dramante 12. i — KolonJa: 81-780 (13) Cnlogna 2. Polan: G1S- 730| (17) Mirti 17. — Kiadln: 311-^0 (20) Pameto 10. konec njegovemu mlademu, unapolnemit življenju 12 m. v roianskf vojaški bolnici. «ele v ?6 letu starosti. Nai Liubo Je bil posebno orllnibljen pri Jakobu. Sodeloval jc pri vsrlt narodnih dtu^tv b Kar !c bl'o slovan-slu1 ;a. ie ljubil ir globočine srca. - Dragi nas Llubomir! NI Te več med nami! Odšel st prehitro t'a. odkoder ni več vrnitve! 4>rmv?i m r^o in n^i Ti bo labka zemlja - — Mi TI liciemo ohranit'" trajen spomin. Težko pnzr.detltt' staršem niiSe najijkrcnejle sožalje. — R. de K. Novi prodpl'i /a potovanje po zasedenem ozemlju. Uradno se razgiisa: Da se olijša izvršitev določb o po-tovaniu, se ;c ukrenilo naslednic: I. Vse osebe, !.! prebivajo ali r pristojne v deželnih glavarstvih tržaškem ali istrskem in v sx!nib okraiih sežanskem, komenskem. ajdovskem, gradiščanskem. triiškem. červinjanskem, P0st0iii»';cm, llirskobistriške n, senožešketn. vipavskem, logaškem in drugih krajih, zasedenih po četah 3. armade svobodno potovati po železnicah, morju In navadnih potih s kakršnir Ikoll prevoznimi siedstvl. samo nt z avtomobili, če lmaj".) Izkaznico s lotograii'o: prehod-uico za tuzemstvo (pasc:->crt',» per 1'interno), al! ludt Izkazih bivše vlade, dokler ^c ne nadomeste t drugim!. Ostane ra v veljavi, da »c treba prositi dovoljenja zn zičasno bivanje ob prihodu \ namenjeni kra;. ic sc na-! tcrava prenočiti, in ^:cer: če se pruic po žt^cznlcl. pr! poitajnent poveljstvu; če sc p: e s paruikont, pri vola-šktm pristaniškem poveijatvu; če se pride po navadni pot:, pri š:acl|skcm (Comando di Preridio), etapnem lr karabinjerskem poveljstvu. 2. V^i tisti, ki nc iint ic treba voziti z avtomobili, ki nameravalo potovati preko sfarc mcie kraljestva, po suhem ali po morju, kakor tudi oni. ki žele potovati v Pulo ali Reko. morajo vložiti primeri* prošnjo na poveliništvo kr. karabinerjev 3. armade, od delek za potne liste, da dobe potni list (salvneondotto) ali posebno dovolicnjc (permtsso speclalc) '^akor nai pač velja za več ali manj kot 15 dni. 3. Za potovanje v ozemlje dc.ielncga glavarstva goriškega, ki nc spada % področje 3. armade (mesto Gotica in soška dolina) iz dajalo vsa karabinierska poveljništva. katerim poveljule častnik, posebna dovoljenja za dobo ne ::ad 15 dni. Oddala služb v drJavl SHS. Z ozirom i.a članek \ »Edinosti« z dne M. t. nt.. Si. 341, pod naslovom: »Pazite pri oddajt služb!* b. di omenjeno sledeče: Takoj no razpadu avstro-ogrske države le začili tu \ zapadni Istri pravo »preseljevanje« uradnikov iu voIjč;- na: tav licncev. V prvi vvsti so začel; zapuščati «voja mestu Nemci, a za njimi je otišlo tudi neka. grešnih Slovencev in Hrvatov, ki so jim postala tla prevroča. Crno vest so imeli ti liudie ln zato so bežali. Pregrešili so sc proti svojemu narodu s tem. da so ga zaničeval; In pomagali tlačiti. Sramovali so se ,-ovoriti s\oj materin jezik !n zahtevali .so od tužnega Istrskega naroda, da govori ž niimi v tujem Jeziku. Poznam uradniua, ki ni hotel, nc vem iz kakšnega vzroka, govoriti z meno! (tovarišem) drugače, kot nemški ali pa italijanski. Seveda danes le • velik* Jugoslovan in pravi, da bo v kratkem odpotoval v svojo domovino. VpraSam Ic: Ima tal; človek uravico do službe v državi SHS? Lnako ali pa št slabič se it obnašalo orožništvo. ki ic bilo pretežno slovenske na rednost*. Ti funkcijoaarjl so pokazal! že takoj ob.začetku vojne največio mržnjo proti vsemu, kar ju bilo hrvn< skega. Služba Jim ni narekovala onega, kar so oni počt uiall. Doznal sem, da so bili nekateri oro.!nlki, ki službovali prej v teh okrajih, sprejeli v službo nekje v bližini Ljttblianc. Nekoč so zaničevali lr. poniževali vs^, kar je bilo slovanskega, sramovali govoriti slovcnsk • a d.-Mtec so že nameščeni v Jugoslaviji. Prav gotovo niso vredni take sreče! Morda so zaslužili dobra mesta s tem. da so s posebno vnetostjo preganjali one narod njake, ki so svoledobno podpisali lugoslovansko de klnracijo«? Jn če odgovarja resnici to, ca dobi.) t a kiti ljudje kar tako na lahko ' naši državi službo, notem pa ni nic čudnega, če pišcio indijanski č tsnpisi Iz kr-. licvine, da je Jugoslavija pribežališče »AvstroUlov«. Poreča n. Otroci, ki so sodelovali pri igri V kraljestvu palčk(»v nai pridejo danes ali iutrl ob 3 popoldne na Acguedott št. 20. Slovensko gledališče. Opozarjamo na nocojšnjo ort-nn jero K. Schonherrjeve komedij. •■ZUMLLJI!«'. — V sp inin ln počaščenje I. C; ttkarja >e uprizori po božiču en njegovih dramatičnih del. Prodala užlgalic. Jutri, 20. t. m. se bodo prodajale \ mestu užigalice italijanskega monopola po naslednjih cenah: vojlčenlce: Skatljiea no 30 voščenic 25 vin. (10 stot.l 70 voščenic 5U vin. (2t> stot.), 110 vosOcmc 75 vin 0< stot.), 50 voščcnlc 50 vin. (20 stot.); švedske: škatliici po 40 užigalic 25 vin. (10), dva zavojčka po 28 užigalu 75 vin. (30); žvepbmice: štirje ovitki po 15 žveplcnu 25 vin. (10). dva po 30 Žveplenic 25 vin. (10). zavoj p 75 žveplenic 25 vin. (10). zavo! po 150 žveplenic 50 vin (20), škatljica po 50 žveplenic 25 vin. (10), dva omot po 350 žveplenic K 1'25 (SO). Užigalkc sc bodo dolrval-v vseh tobakarnah. Več kot dve škatllicl sc nc dobit« Prodalo bo nadzorovala f nančna stra/.a. V spodnji oko ilci se bodo užigalice dobivale 21. t. m Mestna zastavljalnica. Danes, v četrtek, dopoldni r bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavllenc meseca avgusta leta 1918. na zastavne listke serije 14 > in siccr od št. 52.801 do št. 53.500. DomaČe vesti. rs t n! Umrl ie v najlepši dobi let, po kratki holezni gospe<1 Prane Žagar, veleposestnik in lesotržec v Mnrkovcn. Užaloščenim rodbinam Žagar, Mihelič, Kobl, Skabernc naše najgloblje sožalic! t LHibomir Cehoviu. Potrtost in žalost je prešinila i vse, ki so poznali pokojnika, ko smo čitali v nedeljski i Edinosti* vest o njegovi smrti, posebno ker je prišla tako nepričakovano. Hudo užaloščeni so posebno prila-teljl. katerim je bil vedno mi! in drag prijatelj. Pokoj i: l.juiiomlr je bil blaga duša, veselil se ic nre dvema mesecema, koj e bil zadnjič na dopustu in dela! račune, kako bo v kratkem prišel domov ln zopet odprl svojo brivsko delavnico. Ali prišlo je drugače. Skozi cela štiri leta si je znal pomagati, da ni postal žrtev nenasitnih nemških idealov, a ko je prišel dan, katerega Ic tako nestrppo pričakoval, da pride zopet domov: na potovanju z Dunaja v Trst si jc ualezel bolezcu. ki Je ruur^vi]* Slovensko glecta'lilče v Trstu Danes, 19. t. m., ob pol ormih zvečer • ZEMLJA. Komediji: v treh dejanjih. — Spisa! K. Schttnhen. Posloveni1 M. Skr! fnšek. Režiser M. SkrbinSik V nedejo, 22. t. m, pop. ob 3: »TUJI KRUH", zvečer ob pol 8 „ZEMLJA". Preilprodfjju vstopnic med ^—12 m H ^ p: g!erialj§ki blagnjni. Inh •LUlNOSf« Sfer, »K t Tnrtm 9» 1% ran. Pt-jG.-*««! t SvIcl Dne 12. L m. so ve- f ' a!l r SXt-. riskdnH Tur i Porlr 89.60 (00'—). London I.2i Bcf'J^ln .lsterdarn «JOv (56.20), Milan 75.50 (70.25), -), Dunaj 30.73 (31.50), Stock-i Mi (142.—). Kidanj 131— <132—). Petrosradl ;o._ (6t>.—Nc* Vofk tM (4.9!), Madrid 07.75 (9S.50). V ftv::i le torej 100 Nt vrednih 247M nvstrii- =Jdh kron. ficizpis slul^ * i ""»»"»a"" ^ MAM OGLASE Urotaftc sinžiic a^Tma« MT »/■ 1!u. r»eVs.. (V O0411, pov? o-j-i. r« i»3»*. 3137 jprOCOSTB se dva rn-.iJd eufeali. U:. Gialin 71, •3144 ra UtMtt, iilillU__________ !wpitp <*c»2ot> ta««" V. ■ ^ rim« rooih ■ ct',:ke .-...-e 3 re. v:»Hr .! m. Ol. Hoc^.fU .J™ !« ramo t* blitvo, il. 3t»|tU 4 j 1«. pritličje.__'£145 pridno Jlni'iin)« >.i ^'m*« t fuj'it« prarno trgovino JiuUl /l»o i etfoM, Dobra bnuu lUCBl ▼ hll-!ni i:l. Durrim tli O K immčho. Lajr.*te»to v^cch'o|Cavana. Naslov nt. ins. odrf. E<3»-■Of'noMi. 11« t yt. iK. .•■arofovk.___ gjpgg^ *T«O 20, O .1 11! i^jKf'irOiosror Anton Jerlilč posluj« v ivi^tn aleljcJ-j v lista Poste rt' 10. 40 Čapfni STššSlillnff »if«« S"rarui. in. II. 31/Bj^- 3. 'V-_S'iC litem IMraostl. sit. vrtft> vHttc« vrste. — ( Jaf;cb Mv£->n, Botitj-S412 Razpisuje se siniba občinskega ttjnika-pDtfo- vodje občine Rihemberfc. Prednost innjo oni p«wEd, kateri so že o pravljnli občinsko tajništvo. Zahteva se zr anje slov?nstega in Italijanskega jezika v govoru in pisavi. Ženske niso izključene. Preanje je vložiti ustno ali pismeno do 25. t m, na župansko ob dne Rihemberfc. Plačo po dogovoru. { Nastop službe s J. j*mrar]efn 1919. Županstvo Rihemberk, 16. decembra 1918. Župan: Jelo Pavflc®« ROKAVICE TH MODNE POTREBŠČINE. It Varfor & Owp. Cono 14. Modrw i»tr<6*čh>e ?n » d^k^an« rokavic. Cir^«n!e ift i»prav.ticirfe rokavic. Ccae -rcKroc- PtKfrežba ^očna ^ TROOVINA JČSTVm —- Ivno BMmc, T nt, ki CanponHe 13 (Tir P«rterm. so), hna v zzkni: nitraciVino krmnercn, ^ fcMe kurr3rce, kocke za Hiha Kc^ak. rormrnitii, maršala nta 1'tovec kt več vr«t minet#lnih vod ter blaiso »DTOvhfarf rAc MEHANIČNA DELAVNICA. ~ OdllkAvtHa fl v srnica OsvaldeHa. Via Medf« 2*. trd*. fcivtrjeJji.pojvgr:' sttfricv in motorje v. _ Prgra^gni Z flfdhoko dtfSo Jn potrttm nezmerne brir!- | kosti, naznanjamo vsem pri^a'eljem in znancem tužno ve it. kakor tadl razxfede. posoetke, notranjost lokalov, porcclnnoste nio§če rn vsakovrstne spomenike. Po?chnoiit: Povečanje vnake fotoKrafile. Radi udobnosti gosp. naročnikov torciema naročite In ilh izvršuje na domu, evcnU tndl zuntii ne* sta po iiafotncmeišlh ccnah. im^mmm^mi Coi so 47(pri Trgu Piazsa della Legna) Ttl. J 402 Preskrbijo vsalcoTTstao pogrebe, prevoz mrličar na V30 krajo diiavo. Zaloga in razprodaja mrtvafikih predmetov, krst 17. Itovina in vsuko*. rstnega, iet^a v raznih oblikah, voneov, aveft itd. po /merilih cenah. SkladiSča r lastaih prostorih deli« Tesa 31. — Brzoj ar i: Novo pogrebno podjetjo — Tml., se iskreno zalivaljtijem vsem, ki so ji izkazali zadnjo čast, kakor tudi za spremstvo pokojnice k večnemu počitku. Posebna hvala visoko spoštovani gospe Zinki dr. Rybafevi, Tržaški posojilnici in iiranilnicj, Maskoti in vsem pcvccm za Ranljivo petje. mm, Strnckel Trst, vrsni Korio Tema-S. Coterini. Novi dohodi, velika izbera volnenega blaga ?a mošfce in ženske. — Blago za suknje, žamet, barhent, svile in velika izbera KOŽUHOVIN ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah. KNJIGOVEZNICA. Pletro Ptppan. TrM. atlca Valdirtvo 19. Arilst-ena zava. Zcrmi koledarji la3tne!ra izdelka. VNsnikt ircscisti-tt ^o-ehrfga sistetra. MA.IOUCNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. trt. S. Glovaui ti hi 12. Najholfta \vk\rr^. oja in najpof^nej^ vrsti. Cene zmerne. ItOTEL CONTINENTAL Trs}, nI. San NicoHt »t. 2S bllwi Corsa). Prenoči^ vojake. PvtE^io. Ceit znvrrps. Pcstrežba točna. PAPIR. Velika zaloga papirja za ovitke, paolra^fth vrečic hsf. ne tovarne. Valčki raznih barv h? velikosti. Četic zmeme Oastopc Dolliaar, Trst. Via del Geist 15._ DA.USKA KKOJACNICA. A. Rle^er, Trst ailct« Crnooiorciale 3. lzdeh?»e vsakovrstne obleke po ansleskem in francoskem krofa, plen« obleke, obleke za porofce, f)btzs tfJodaiiščc itd. zmerne. Postrei-ba tećna. .337 Pc^ainka v Trste; Ulici CasemiR 5t, 11. Uradne ure odO-i. Kupuje in podaja vrednostne papirje v-afce vrste, srečke, tiije zlate m papirnate no^ce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in h'ogo ht izvršuje vse v bančno Mroko spadajoče trjtnzafcciiv:. Wmi M Me tMle 4 % MU. Vloge na tekoči in žiny račun najbolj pn dogovoru. " 'mmmmmmmmnm Izborno belo Istrsko se m «vsaki nmažtnf itrr «im mnm m om M m. Konjak, rum, pelinkovec, razni likerji, peneča in dezertna vina na drobno in na debelo po zmernih cenah se dobivajo v znani trgovini JAKOBA PERIK v Trstu, site m 18. Novo shlaHIS^. ^ Velfto skladišče klobukov dežnikov, belih | in pisanih *rafc platna, žepni It robcev, ? : : molkih nogavic Itd. itd. : : g K. CVEHKEL, Trst, tem m n i Cene zmerne. Narodna trgovina. Postrežba točna. : - Narodna trgovina. ram JADRANSKA BANKA - TRST — vio Cfissa dl RlsnrirIs 5-ViaS.Nlcoli9. Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spada* dajoce posle Sprejema vlogo na križiće in tekoči račun 1ar v lirah In kronati ti po najknlantnejših pogojih, — Uradne ure blagajne od 9 do 14.