St. 38.
Trs«,
IZHAJA VSAK DAN
ludi H mdelfah In pruniklh ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj.
P»w«lfne Mer. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trsta ia okolici. Gorici. Kranja, Št. Petra, Pontojnl, Sežani. Nabreiini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-Silni, Dornbergu itd. Zastarele itev. po 5 nv4. (10 .stot.) OSLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Siroko«ti 1 bnlone. OJSKBt Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. oamrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka •adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 Htot. Oglase sprejema Inseratnl oddelek uprave „EdiooaU". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu.
>do, II. marca I9l4,
Tečaj XXXIX.
£PIN0ST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je mo<?!"
NAROČNINA ZNAŠA
z.t celo leto 24 K, pol leta 13 K, 1 mesece 0 K; na nt-
roi'be brez doposlane naročnine, se apnvi ne ozira Var.iaiB* na i«<»l|ik« U4»nj. „CDiaoSTI" «taa.: u ••I. UM Kron S 90, ik p»l lat* Kron a .0.
Vsi dopNi naj se pošiljajo na uredn:itvo Ust*, K7?ranko-vana pisma ae ne (prejemajo In rokopitl se ne vrstijo.
Naročnino, Oglase in reklamacije j« pošiljati na opravo lista.
UREDNIŠTVO t ullos S Frtnceico d'AssliI 30. Izdajate^ in odgov rui urednikŠTKFAN GODINA. letnik konsorcij lista .Edinost*. - Natisnila Tiskarna .EMinoit*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
S. Krancescn d A-urini štev. 20. Potlno-hrinllnilnl ratun ft.v, 841 652. TELEFON It 11-5?.
BRZOJAVNE VESTI.
Notranji položaj.
Vlada prepušča relitev krize parlamentu.
DUNAJ io. (Izv.) V parlamentu je bilo danes precej živahno, zlasti je bilo navzočih mnogo nemških poslancev. Pred* sedstvo nemškega Nationalverbanda se je danes posvetovalo o parlamentarni sittu-aciji in je potem poslalo k ministrskemu predsedniku posebno deputacijo, da se informira o namenih grofa StUrgkha za slučaj, če bi obstrukcija trajala še dalje. Deputacija se je vrnila z jako pesimističnimi informacijami, da vlada sploh ne namerava začeti nikake akcije za sporazum, temveč da hoče le počakati, da se parlament sam opameti. Vlada ne namerava že v četrtek izvajati skrajnih konse-kvenc, temveč hoče dati parlamentu par dni časa, da v tem času morda izide iz srede strank samih rešilna misel. Smatra se torej, da tudi tedaj, če se bo nadaljevala obstrukcija, počaka vlada do začetka ali srede prihodnjega tedna. Če se pa tudi do tedaj ne poleže obstrukcija, pa vendar vlada ne zaključi zasedanja^ takoj, temveč šele po delegacijski sesiji. Če torej pride do zaključenja parlamenta, potem se snide parlament šele v jeseni.
„Slavische Korrespondmz" poroča danes zvečer, da se je pojavil v politiških krogih majhen preokret na optimistično stran, da torej izbruh krize še ne grozi neposredno. _
Korupcijska afera na Češkem. Dr. Šviha v Trstu.
PRAGA io. (Izv.) Dr. Šviha se je odpeljal s svojo soprogo v Trst. Zatrjevalo se je izpočetka, da se namerava dr. Šviha izseliti v Ameriko, vendar pa je izvedel vaš poročevalec, da namerava dr. Šviha zaenkrat v Dalmacijo na otok Brač, odkoder hoče storiti vse korake, da dokaže svojo nedolžnost, ki jo vedno še zatrjuje. — Narodna socijalna stranka je po posebnem odposlanstvu naznanila dr. Svihi sklep stranke, da naj odloži mandat. Dr. Šviha se je bridko razjokal v pričo odposlanstva in izjavil: „Prisegam, da sem popolnoma nedolžen. Če je se kaj pravice na svetu, se mora izkazati moja nedolžnost". Pokazal je bro\vning-revolver in dejsl: „Če ne bi imel žene in otrok, bi bil že davno vedel, kaj mi je storiti". Podati je hotel nato odposlancem roko in jih je še enkrat zagotavljal, da je popolnoma nedolžen.
V čeških sodniških krogih se ie začela velika agitacija, da se izključi dr. Šviha iz sodniške organizacije. Socijalno-demokratsko „Pravo Udu" piše, da je dr. Šviha še dne i. marca t. 1. dobil 700 K plače kot koafident tajne policije.
Odgovorni urcdni'.c „Narodnih Listov", dr. Heller, je bil danes pri preiskovalnem sodniku in je izjavil, da na težbo dunajskega dopisnika „Češkega Slova", kateremu so „Nar. Listyw očitali, da je posredoval pri vladi za onih 350.000 K, za
kateri so baje narodni socijalci hoteli odstopiti od obstrukcije, nastopi dokaz resnice.
Sporazum med hrvatsko vlado in koalicijo. Parlamentarizac'ja vlade.
ZAGREB 10. (Izv.) Po dolgotrajnih pogajanjih med koalicijo in banom se je končno vendar dosegel popoln sporazum. Hrvatska vlada se bo parlamentarizirala in dobi koalicija tri mesta oddelnih predstojnikov. Le v oddelku za uk in bogo-častje^ ostane načelnik sedanji načelnik Tropš. Koalicija že prihodnje dni predloži banu svoje kandidate, nakar odide ban na Dunaj, da jih predloži cesarju v imenovanje, Na drugi strani pa se je obvezala koalicija, da bo kandidirala bana Skerlecza v prvem zagrebškem volilnem okraju, ki se mu je ^odrekel dvakrat izvoljeni poslanec dr. Šurmin. Ban bo gotovo izvoljen in tako bo vsa hrvatska vlada parlamentarizirana.
Dopolnilne volitve v I. zagrebškem okraju in v Karlovcih se bodo vršile dne 26. t. m.
Izravnani« trdot službene pragmatike.
DUNAJ 10. (Izv.) Pododsek odseka za drž. nameščence se je danes posveto val o izravnavi trdot, ki zadevajo celo vrsto kategorij državnih nameščencev po izvršilnih naredbah k službeni pragmatiki. Navajale so se celc kopice talcih krivic in sprožilo se ie vprašanje, ali ne bi bilo najbolje, da bi se novelirala službena pragmatika in tako odpravile te krivice. Vladni zastopniki so nasprotovali taki rešitvi stvari in izjavili, da ne upajo, da bi vlada preklicala naredbe, ker je pred izdanjem teh nare b natančno uvaževala vse, kar je moglo priti pri tej stvari vpo-štev.
Zboljšanje gmo nega položaja poitn.h . uslužbencev.
DUNAJ 10. (Kor.) Jutri izide v uradni „\Virner Zeitung" naredba trgovinskega ministrstva v zadevi zboljšanja prejemkov onih kategorij poštnih uslužbencev, ki ne spadajo pod službeno pragmatiko, poštarjev, nadpoštarjev, poštnih oficijantov, poštnih ekspedijentov v svojstvu poštnih oficijantov, mehanikov, selskih postnih slug in selskih pisnionošev. Letni izdatki bodo za to znašali 3 milijo:e kron. Odgovarjajoče zvišanju aktivitetnih prejemkov poštarjev, poštnih oficijantov, mehanikov in ekspedijentov v svojstvu poštnih oficijantov, se zvišajo tudi mirovinske podlage, po katerih se odmerjajo tekoči mirovinski prejemki, kakor tudi penzije vdov tega osobja. Obljublja se tudi enotna službena naredba za vse to osobje, ki dobi tudi enkratni poboljšek za čas od 1. septembra 1. 1913. do 31. januarja 1914 1.
Burne demonstraci e na dun*jskl živi nuzdravnifiki vi oki Čoii.
Vojaštvo v avli.
DUNAJ 10. (Kor.) Slušatelji živino-zdravniške visoke šole, ki že dolgo čas* zahtevajo, da se odvzame ta visoka šola ' izpod vojaškega nadzorstva in podredi 'naučnemu ministrstvu ter tudi poslopje
PODLISTEK,
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Montćpin.
Neslišno je stopil iz hiše tja k stopnicam ki so vodile k vodi. Na zadnji stopnjici je videl klečati nekoga, ki je zelo pridno pilil verigo, s katero je bil privezan Las-carsov čoln.
—	Smrt božja! — si jc mislil Lascars, — ta lopov gotovo ni prvikrat na tem delu. Kako mirno dela!
Obenem se je potilioma približal tatu in ga pograbil z obema rokama tako trdno za vrat, da mu nikakor ni mogel uiti.
—	Možakar, le ne upiraj se, če ti jc življenje ljubo. Jaz sem oborožen in se ne bom obotavljal prav nič, če bo treba, da tudi uporabim orožje !
—	Za božjo voljo, ljubi moj gospod, — je odgovoril po vsem telesu tako zelo trepetajoči tat, da mu je pila padla iz rok, — imejte usmiljenje z menoj. Ubog družinski oče sem s stradajočimi otroki, brez dela, in sem si hotel izposoditi od vas čoln samo za to noč, da bi šel lovit ribe. Jutri zjutraj bi ga vam bil prav gotovo zopet priveslal nazaj semkaj.
—	Ta glas mi ni popolnoma neznan, — je dejal Lascars sam pri sebi. — Brez dvoma ga ne Čujem sedaj prvikrat. Pre-
pričati se moram takoj. Vi trdite torej, da ste pošten človek in da ste padel v nesrečo. Pridite z menoj in mi povejte, kako se je zgodilo vse to.
—	Monsieur, pa me vendar ne mislite* umoriti?
—	Jaz da bi vas umoril? Ne, ne, nisem tak ljudožerc. Pojdite le brez vse skrbi za menoj. Vaše življenje ni prav čisto nič v nevarnosti.
Ko jc Lascars stopil s tatom v svojo sobo, ga je postavil v kot, napel petelina na pištoli in potem hitro nažgal luč. Ko se je posvetilo, sta si oba pogledala v obraz in začudena vzkliknila. Izpoznala sta se.
—	A, glej, glej, mojster Sauvageon!
—	Naš" naročnik od onega večera, — jc zamrmral Sauvageon, s čigar lica jc naenkrat izginil ves strah. — Na mojo besedo, monseigneur, —jc izpregovoril glasno in predrzno, — veseli me, da ste vi in ne kdo drugi. Kakor nalašč! Ali veste, da ste mi še dolžni neko odškodnino?
—	Kaj? Jaz da bi vam bil dolžan kako odškodnino?
—	Gotovo! Toda začniva pri začetku. Pravkar ste me vendar naleteli na nekem delu?
—	Na lepem delu! Ukrasti ste mi hotel moj čoln. Tat ste, navaden tat!
—	Da, danes sem tat, toda šu pred par dnevi sem bil pošten človek, v posesti do-bičkanosnega posla in imetja, ki vsaj za-
zavoda moderno preuredi, so danes priredili demonstracijo pred zavodom. Ulomili so zaklenjena vrata in vdrli v avlo, kjer so hoteli zborovati. Ker se niso hoteli prostovoljno umekniti iz avle, je bilo poklicano vojaštvo, da izprazni avlo, kar je vojaštvo tudi storilo z vso energijo, in se je dijaštvo umeknilo iz avle. Dijaštvo je hotelo nato demonstrativno odkorakati pred vojno ministrstvo, kar pa je prepre čila policija. Tekom izpra/njevanja avle je policija aretirala 12 dijakov. Okrog poldneva je zavladal mir. Visoka šola je po odredbi rektorjevi zaprta do nadaljnjih odredeb.
Spopad med avstrijskimi in črnogorskimi mejnimi stražami.
CETINJE 10. (Izv.) V včerajšnji seji narodne skupščine je podal poslanec Vu-letič interpelacijo v zadevi dogodka ob bosensko-črnogorski meji. Vlada še ni odgovorila na interpelacijo. Pričakuje se, da se stvar reši mirnim potom.
CETINJE 10. (Izv.) Črnogorska vlada predlaga v noti, ki jo je izročila avstrijskemu poslaniku v zadevi dogodka v Sjenokošu, da naj se sestavi mešana komisija, ki naj ugotovi dejanski stan. Obenem pa zahteva črnogorska nota, da morajo avstrijske čete zapustiti Sjenokoš.
CETINJE 10. (Kor.) V interpelaciji, ki je bila včeraj podana v narodni skupščini z Zadevi dogodka ob meji, se vprašuje, ali je res, da jc Avstro Ogrska si-loma zavzela Sjenokoš in kaj misli ukreniti vlada. Vlada ni odgovorila na interpelacijo, ker ministrski predsednik ni bil navzoč v seji.
PARIZ 10. (Izv.) Crnagora so je obrnila na Rusijo, da bi v zadevi dogodka ob avstrijski meji posredoval na Dunaju ruski dunajski veleposlanik. Crnagora zahteva mešano komisijo, ki naj preišče stvar, in vztraja pri tem, da je po avstrijskih četah zasedeno ozemlje črnogorska last.
Volitve v bolgarsko »obran e. Vlada zmagala 7. malenkostno veČino.
SOFIJA 10. (Kor.) Uradno se poroča : Skoraj popolni izid volitev se glasi: 126 vladnih pristašev, 51 pristašev kmetske zveze, 26 demokratov, 9 reformiranih, 9 doktrinarnih socijalnih demokratov, 7 pristašev Gešova, 3 pristaši Daneva in 3 ra-dikalci. Nekaj izprememb se izvrši v volilnih izidih v sofijskem okrožju, ki še niso ugotovljeni, ki pa bodo najbrž v prilog opoz ciji, ki bo imela 119 mandatov od skupnega števila poslancev, katerih jc 245-
SOMJA 10. (Kor.) „Bolgarska brzojavna agencija" poroča: Po dopolnilnih poročilih imajo pristaši vlade 128 mandatov, 117 pa j i h j e pripadlo opoziciji.
Število socialističnih poslancev je znatno padlo. Prej so imeli 38 mandatov. Števlo demokratov se je podvojilo.
SOFIJA 10. (Izv.) V vladnih krogih vlada veliko razočaranje vsled izida volitev. Vladna večina je tako majhna, da vlada ne bo mogla računati z rednim de-
lne ni bilo tako brezpomembno. Sedaj je vse to nepovrnljivo izgubljeno. Nimam več svojega krčmarskega posla, niti nimam imetja, moral sem postati tat. iu na vsem tem zadeva krivda edino le vas.
—	Neumnost! Kakor se mi zdi, ste izgubili pamet.
—	Ne, tega ne! Pameti nisem izgubil, vsaj dosedaj jc še nisem. Toda poslušajte me dalje.
Sauvageon je povedal nato, kaj se mu je vse zgodilo v zadnjem času, kar se nista več videla /. baronom, vso svojo veliko nesrečo.
—	Mislim, monseigneur, da sedaj pač uvidevatc, — je zaključil nekdanji krčmar povest o svoji nesreči. — da ste edino le vi kriv vseh teli grozovitih udarcev uo-de, ki so me zadeli tekom ene noči, in to le zato, ker sem se tako vneto, da, preveč vneto zavzemal za vašo stvar. Da ni bilo onega nesrečnega napada, bi bil še sedaj srečen in pošten človek, kajti bil sem res pošten in sem si prisegel, da bom vedno. Kaj sem pa sedaj? Revež in zlikovce. Monseigneur, kaj ne, da boste pravičen napram meni iu mi ne odreeete odškodnine za moje izgube.
Lascars je poslušal to povest z vso pozornostjo in z lahnim usinevom na ustnicah. Ni pa odgovoril ničesar, temveč je očividno premišljeval vse to, kar mu je povedal Sauvageon.
lovanjem sobranja. Vladna pozicija je tem slabša, ker je 40 vladnih pristašev iz novih pokrajin izvoljenih skoraj izključno le od Turkov. Ministrski predsednk Rado-slavov dela na to, da bi pridobil agrarce za koalicijo, kar pa agrarci odklanjalo.
Nova izzivanja Srbije.
DUNAJ 10. (Izv.) Današnja „Reiclis-post" priobčuje članek od posebne strani, ki jc očividno oficijoznega značaja in v katerem pravi: Avstrija bo vzdrževala protektorat nad katoliškim prebivalstvom bivšega turškeg.t ozemlja toliko časa, dokler ne bo sklenjen konkordat med Srbijo in Vatikanom. T oda t u d i p o-tem, ko se sklene konkordat, si pridrži Avstrija pravico nadzorovanja, kako bo Srbija izvrševala določbe konkor-d a t a.	*
V političnih krogih je ta članek napravil silno mučen vtisk in se smatra splošno za popolnoma nepotrebno provokacijo Srbije.
Vladna kriza v Italiji.
RIM 10. (Kor.) Danes dopoldne ob 10 se je sestal ministrski svet, ki je trajal tri četrt ure. Z ozirom na parlamentarni položaj se je sklenil odstop ministrstva. Ministrski predsednik Giolitti je šel ob 11 dopoldne v Kvirinal in je naznanil odstop vlade kralju,
Nova nemSka brambna predloga.
BEROL1N 10. (Izv.) V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da namerava vlada predložiti parlamentu novo brambno predlogo, v kateri bo zahtevala 500 milijonov mark za novo oborožitev topništva. Sazonov ne odstopi.
PFTROGRAI) 10. (Izv.) „l)enH piše, da zaenkrat ni verjetno, da bi odstopil Sazonov; če bi pa odstopil, pa ni nobenega drugega ruskega diplomata, ki bi mogel stopiti na njegovo mesto, nego samo sedanji ruski poslanik v Belgradu, I lartuig.
Albanski ministrski predsednik na Dunaju.
DUNAJ 10. (Kor.) Turkhan paša je prispel na Dunaj. Zajtrkoval je pri grofu Berchtoldu in potem konferiral z italijanskim poslanikom. Zvečer se je odpeljal v Trst, odkoder odide v Drač.
Proti italijanskemu divjaStvu na Revoltelli.
DUNAJ 10. (Izv.) Za jutri je sklican shod vsega jugoslovanskega dijaštva brez razlike strank v svrho protesta proti nasilju italijanskega dijaštva na tržaški trgovski visoki šoli Revoltelli proti jugoslovanskemu dijaštvu. Pripravljene so zelo ostre resolucije.
Nadzorovanj? iz:eljevanja.
DUNAJ 10. (Izv.) Notranje ministrstvo je s i. dnem meseca marca ustanovilo centralni urad za nadzorovanje izseljevanja. Organi tega urada imajo pravico od vsakega tu- in inozemca zahtevati, da se izkaže, kdo jc in s čim se preživ-
II.
Pot k sreči.
—	Monseigneur, — je začel zopet Sauvageon po kratkem prestanku, — ali mi nimate ničesar odgovoriti na vse to?
—	Nočem vam prikrivati, — je odgovoril Lascars, — da bi bil morebiti pripravljen, spraviti vas zopet na pot sreče, toda samo pod enim pogojem. Ali znate molčati?
—	Molčim kakor grob in sem, če je treba, tnutast, kakor riba.
—	Ali imate veselje do dela?
—	Če si moreni t. delom zaslužiti denar, da.
—	Ali ste zmožen vdanosti in zvestobe napram svojemu gospodu?
—	Vdan in zvest znam bili, da bi žrtvoval svoje lastno življenje.
Dobro jc. Kakor se mi zdi, vam tudi ne dostaja inteligence?
—	Monseigneur, sicer ne gre, da bi se sam hvalil. Že v moji mladosti so me imeli za zelo prebrisanega dečka. Morebiti imam sedaj preveč ali pa premalo pameti; o tem pač sam ne moreni izrekati sodbe.
-- Potemtakem ste tudi skromen?
—	Monseigneur, skromnost jc moja najlepša čednost, prav gotovo.
—	Dobro. Mislim, da vas bom mogel uporabljati in da se sporazumeva prav lahko. Če hočete stopiti v mojo službo, vam obljubim, da poskrbim za vašo bodočnost.
(Dalje).
Stran II.
„EDINOST" št. 38.
V Tre t u, <lue 11 marca 1014.
Ija. Pazili bolo, <la se ne bo kršila vojaška j tikujoče duše. 7x dejstvo samo, da list, ki dolžnost, in ščitili izseljence pred izrablja-; je glasilo najskrajnejtga nemškega narod-njern.	' nega šovinizma, najneusmiljeneje brezob-
Zopet Spljortf«.	/irnosti do vsacega drugorodnega elemen-
DUNAJ i o, i Iz v.) Pred dunajskim (ta, očita drugim, iti sicer prav tistim, ki garnizijskini sodiščem je bil danes nadpo- jili preganja s krutostjo tistih nekdanjih ročnik \. huzarskega polka, Artur Jacob, germanov, ki so se odevali v medvedje obsojen v degradacijo in v težko poostreno kože: že to dejstvo satno nam kaže dušo
tega nemštva v pravi luči, v vsej njeni po-
ječo 17 in pol leta.
Konec gene alnfga Stajka v Rimu
KIM 10 (Izv.) L oziram na zagotovitev vlade, da ostanejo v zadevi bolniške oskrbe v veljavi stare določbe, je delavstvu sklenilo, da se povrne na delo. Pu shodu, na katerem je bil sprejet ta sklep, je delavstvo demonstriralo po mestu. Pritfo je do spopadov s polic:jo, ki je začela streljati na množico, ki je metala nanjo kamenje. Na obeh straneh j*1 bilo več ranjencev. Končno je policija razkropila množico.
Italijanki zrakoplov .a avstrijskih tleh.
ROVKRETO 10. (Izv.) Italijanski zrakoplov „Sam", ki se je dvignil včeraj v Milanu, je prispel danes pri Borghetto na Tirolskem na avstrijska tla. Avstrijske oblasti so /uplenile v ladjici se nab ijajoče merilne priprave, instrumente, zemljevide, knjige, fotografične apaiate in plošče. Zrakoplovca inženir C ros t i in tovarnar (lioli sta bila na okrajnem glavarstvu zaslišana, a so ju nato izpustili v svo bodo,	•
Grški moratorij, Tobačni monopol.
ATENK 10. (Izv.) O koncu moratorija v novih grških pokrajinah se še ni sklenilo nič, gotovo pa se moratorij ne konča pred sredo meseca pprila, — Grška vlada namerava uvesti tobačni monopol, ki se bo raztezal Čez vso Grško.
Volitve na Španskem
kvarjenosti. Fenomen je to, ki vzbuja v človeku strmenje. ker enostavno ne more umeti, od kod ti ljudje jemljejo poguma, da ob svoji črni in po krivicah, ki so jih že in jih zagrešajo na škodo družili neprestano, dan liu dan. proti principom najelementar-neje pravičnosti, proti zakonu in proti morali druge obsipljejo z očitanji radi pre-tveznega uasilstva in krivičnosti?! Tako je. kakor če bi matrikulirati zločinec, ki je v neprestanem konfliktu s kazenskim zakonom, hotel soditi o moraličmh kvalitetah drugih ljudi! Vsakdo bi rekel, da jc to predrznost, kakršne je zmožen edino le pokvarjen, propal človek — brez sramu.
Članek v graškem »Tagblattu« se zgraža torej nad krivičnostjo Slovencev nasproti Nemcem v naših slovenskih pokrajinah. Povod za to nesramnohinavsko je-remijado mu je dal šolski zakon, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski. Posebno ga jc razljutila določba v tem zakonu, da jc v narodno mešanih krajih ustanoviti manjšinske šole, čim se je pokazalo v petih letih povprečno 2n šoloobveznih otrok tiste narodnosti, ki je v manjšini. In potem še določba, da morajo biti učitelji v takih kra-določbi sta ga razljutili, ker vidi v njima jih vešči obema deželnima jezikoma. Ti drzen atentat proti nemštvn na Kočevskem! Atentat da jc to na tiste učitelje, ki znajo samo nemški, da-si jim jc — nota bene poučevati tudi manjšino otrok slovenske narodnosti. Ne spuščamo se v meritorno razpravo
^ MADRID 10. (Kor.) Po uradnih po- o veljavnosti in umestnosti teh določb. To ročili h je bilo dosedaj izvoljenih 199 kon | puščamo na strani. Na mislili nam je samo servativcev, 55 liberalcev, 21 radikalnih vprašanje, ali Jc ravno tisto Nemštvo, s republikanc v in socijalnih demokratov, 8 j katerim jc naš element v težkih bojih za n< odvisnih, 19 regijonalistov, 7 reformira« j svoj obstanek, za vsako dušo iu za vsako nih socijalnih republikancev, 4 katoliki in 5 Juimistov, Iz 3B okrajev izid šc ni znan; v 9 okra;ih t>e mora volitev po noviti.
)ed svoje zemlje, upravičeno, da prihaja s takimi pritožbami, jereinijadami iu farizejskim očitanjem kruto užaljene — nedolž-f nosti?! Niti sence take pravice nimajo. — Velikanki tzg.e:«: „ngi 5 »oh sufrogelk Napravili so jo temeljito z vso svojo pra-
LONDON .0. (Kor.) Snofil je bila v S® Y Glasgovvu aretirana vodilica sufragetk i k.,cr. "V?1" moc!Av J,0^1' t,a-5bU1 ,om g.a Pankhurstova Po pripovedovanju po^ I !>bzln,i 1,1 pr?vič,,iI tuko licijskih uradnikov so bi. izgredi ob pri- kor lK,st"'iate nclns,i' \'cui" s slov1/CHSk'" liki aretacije uosne Panhurstove nXli! !na '"aniSmatna na Majarskem 111 Koroškem. kdor ustvarja m z vsemi možnimi
sej
kar jim je prišlo v roke. Metale so stoli;»	u . rt, * it 1 11 1 ti. -u
na policijo. Policija se je končno morala! ,,a Kranjskem, tudi če.bt bile te pritož-
braniti s svojimi gorjačami, a ženske so nato napadale še bolj besno. Dve zdrav niči ste v bližini obvezali okrog dvajset ranjenk. Pozneje so sufragetke napadle; osrednjo policijsko postajo. Tudi tamkaj je prišlo do divjih prizorov, ko je policija 1> š in ni konjih začela razganjati občin-Cospo Pankhurstovo,
be upravičene. Ali niso. Žal, da niso! Od krito bodi povedano!! Nasproti taki krutosti, kakor jo izvajajo Nemci na Stajar-skeni, a posebno na Koroškem, bi bilo kompaktnemu slovenskemu prebivalstvu na Kranjskem v dolžnost, da pušča na strani vsako občutljivost, vsako moraliziranje in vsako sentimentalnost, ter da se postavi na stališče: zob za zob — na de
stvo. Gospo Pankhurstovo, ki ie že za-
i !,,'; .; i	t . ' ,. ,. pOMUVl !IU Milll^LU; /.OI» /it /All) - liti UL-
v l( m d fin hrano- so včeraJ prepeljali	J)clo nakovalo Ucbdo kIaUiv(l! Ce 01li nc
v London,	... , . ...	i • i .
. ..	dajejo pardona tretjinama prebivalstva na Poulični b ii mrd poltjo in brezpc
Btlnim delbvstvom.
SACRAMKNTO (Zed. drž. sev. amo
Stajarskcm in Koroškem, če oni nastopajo proti Slovencem vedno le /. zavihanimi rokavi in z gorjačo v roki: je Slovenstvo na
'"i.ške) io. (Izv., .Med množico delavstva, Kranjskem tem bolj dolžno, da sleče gla-ki^ jih je odpustilo industrijsko podjetje ce-roknvice nasproti nemški, manjšini na \Vehlt, in ki je štela okrog'600 oseb, 111 Kranjskem, ki tvori, da ali ne, komaj 5'-pohcijo, ki je je bilo okrog 300 mož, je vsega prebivalstva v deželi. Ako bi si do-prišlo do strahovitih bojev. Policija je mače prebivalstvo iu njega politična vod-namreč aretirala voditelpi delavstva Kel- siva na Kranjskem, na Primorskem in tu-lyja in 12 delavcev zaradi potepuštva, kar di v Dalmaciji vzela v pravilo princip zob je delavstvo silno razburilo. Ko je policija za zob, bi to sicer ne odgovarjalo idealne-odredila, da se mora delavstvo iaz- mu naziratiju o medsebojnem življenju tia-kropiti, je par sto delavcev res odšlo, rodov, ali — zdravo bi bilo! Kaj koristi ostali pa so se ustavili policiji, ki jih je vse moraliziranje, ko pa nas uče izkustva, začela razganjati s svojimi palicami in ko nas uči vsakdanja nemška praksa, da pobila po tleh vsakogar, ki ni takoj u bo- jih mehkoba na naši strani le še bolj pod-gal. Končno so poklicali gasilce, ki so žiga h krutosti proti nam?!! vsako pa-začeli vodo brizgati na delavstvo in so je vsako proti nam?!! Ako bi na vsako pa-tako popolnoma razgnali. Veliko število licu, ki pada po hrbtih naših rojakov, ki delavcev je obležalo z razbitimi glavami žive in trpe pod nemškim stopalom, odgovarjala palica po nemških hrbtih tam, kjer imamo mi moč. ali bi jo vsaj lahko imeli, ' bi ti udarci morda vendar nekoliko ohladili i nemški furor in njegovo kruto objestnost, i ki pač kriči o krivici, če hočejo Slovenci ; ščititi svoje narodne manjšine, ki pa isto-Neki Markvard jc priobčil v graškem tako kriči o krivici, če kaka ujhova tnanj-ultra - Šovenističnem »Tagblattu« članek, šiua ne vemo kje pod solncctn ne uživa naperjen proti — slovenskemu narodnemu popolnega narodnega varstva in ako se šovenizmu. Ta članek nam nazorno iu v jej ne dajejo vsa sredstva v ohranitev nje polni luči kaže propadlo moralično kvali-' nemške iudividuvalnosti. Saj vidimo v l'r-teto, padlo do perverznosti, nemške poli- stu! Ker ne morejo zahtevati od občine.
na ulici.
Nemci
in princ p enake pravice.
pa jim daje država toliko šolstva, da so popolnoma nasičeni. I11 pri tem zahtevajo še vedno več — za vsako mrvico, ki jo daje država avtohtonemu, v tisočih živečemu slovenskemu prebivalstvu, zahteva-' jo Nemci, da-si so le kolonija, bogato odškodnino, in se nič ne menijo za dejstvo, da \ s tem silijo državno upravo k postopanju, j ki je v navskrižju z državnim zakonom.. So pač tako razvajeni, da vidijo v i>rivilc- ( gijili svojo — pravico! Zase zahtevajo privilegije, drugim pa ne dajejo niti tega, kar, so dolžni dajati po najclementarneji pra-' vičnosti in po zakonu!! Nasproti taki pra-| kn je ua naši strani naša pretirana pravičnost in sentimentalnost naravnost zločin — samoubijanja in zadnji čas jc, da bi začeli, naši rojaki uveljavljati prakso retorzije,' vračanja z isto mero.
Klasična pa je grožnja, s katero zaključuje ta Markvvard svoja farizejstva, češ:
Ali ne prihaja slovanskim voditeljem na misel, da bi mogli tudi Nemci kedai izgubiti potrpljenje in vračati Slovencem na štajarskem in Koroškem, kar zagrešajo t i -1 c ua škodo Nemcev na Kranjskem, kajti za narodno zavest nc tvorijo deželne meje več nikakih črt, ki bi ločevale.«
Prvi hip, ko smo pročitali to grožnjo, nam je zastala sapa, ker človeka mora frapirati drznost, kakor tu nastopa volk s skromnostjo preganjanega — jagnjeta. — Potem pa smo bili zadovoljni, kajti dal je našim rojakom zdravega pouka, da nas deželne meje ne ločujejo, poklical jim je v opomin dolžnost, da krepko In brezobzirno začno posezati preko Karavank v narodno orabmbo koroških Slovencev!! Še več: omogočil nam jc. da zaključimo ta izvajanja z noto zadovoljstva žnjim. Prosimo ga, naj deluje na to, da Nemci začno praktično izvajati njegovo grožnjo: da začno vračati koroškim Slovencem, tisto mero dobrot, ki jo uživajo Nemci na Kranjskem, da dovole koroškim Slovencem tisto mero politične moči, ki jo ima nemštvo na Kranjskem!!! To morejo tembolj
ponavljamo to — ker Nemci na Kranjskem tvorijo le h('< manjšino, dočini tvorijo Slovenci na Koroškem tretjino prebivalstva v deželi. Nemci napravijo še vedno dobro kupčijo, če bodo dajali nad 30'/' na Koroškem toliko, kolikor bodo dobivali 5' Nemci na Kranjskem.
Torej, gospod Markvvard: zastavite svojo besedo in svoj vpliv! Će vam bo pri tem sreča mila, postanemo lahko šc — dobri prijatelji!!
Ali bojimo se, oprostite, da vi tudi ta princip modernega nacijoualizma, da namreč deželne meje ne smejo ovirati snovanja narodne skupnosti, puščate veljati le za Nemce in da bi na slovenski strani na vse tiste, ki hočejo praktično izvajati ta mo derni princip, najraje nagnali vse državne pravdnike in vse orožnike!! Gorje vsakomur, ki mu je usoda odvisna od nemškega naziranja o pravici in pravičnosti!
R

evo
K", spomenico jugoslovanskih slušateljev ti g. šole „RevolteHa*4 v Trstu je naznanil ravnatelj š.tle dr, Savorgnan v navzočnosti tajnika dr. Spadona zastopnikom jugoslovanskih sluš it- Ijev, da so izjavili zastopniki italijanskih slušateljev „Revol-telle" pod častno besedo:
1, da ne bodo motili predavanj;
2 da bodo v polni meri spoštovali našo narodnost;
3, da bodo v bodoče predložili vsako kontroverzo, ki bi nastala v zadevah šole, v razsojo ravnateljstvu.
Istotako je izjavil ravnatelj, da jamči za svojo osebo za mir in red. Glede zahtevanega zadoščenja je pa odgovoril, da ne more ničesar ukreniti, ker je izjavil kuratorij šole, da sicer obžaluje incident, a ne smatra potrebno uvesti disciplinarne preiskave (!)
Z ozirom na dane gatancije so sklenili jugoslovanski slušatelji „Revoltelle" pohajati zopet predavanja, a so obenem naznanili ravnateljstvu, da si poiščejo zadoščenje drugim potom, jugoslovanski slušatelji „Revoltelle* so namreč sklenili, da vlože proti italijanskim dijakom kazensko tožbo. Do tega koraka so bih tembolj prisiljeni, ker so šli italijanski dijaki v svoji nesramnosti tako daleč, da so v nedeljskem „Piccolu" izjavili, da odgovarjalo „Piccolova" obrekovanja „punto per punto" resnici.
S svojim energičnim nastopom so naši dijaki dosegli popoln uspeli. Laski dijaki, ki so jim bili zaklicali: „o fora loti, o fora noi !w, so morali izpoznati, da
bi žaljenje slovanskih dijakov in slovanske narodnosti moglo imeti usodne posledice. Govorilo se je namreč že o definitivnern zaključenju te šole za tekoče leto. Vsled tega so svojo korajžo spravili zopet v žep in dali potrebne garancije za nemoteno nadaljevanje predavanj
Danes so se jugoslovanski dijaki tudi res udeležili predavanj.
Zadnjo besedo pa ima še sodišče, ki pouči, o tem smo prepričani, laške dijake še bolje, da se ne sme nekaznovano žaliti naš jezik.
*
* *
Jugoslovansko dijaštvo tržaško je prejelo še sledeče brzojavne pozdrave:
ZADAR 9. Prvini pozdravom bratskom društvu izrazujemo ogorčenje nad postupkom protivnika. Upiremo pogled u Frst, to predzidie jugoslovanstva. Kocka je pala: naprijed. — Hrvatski akademični klub.
1NOMOST 9. Iskreno pozdravljamo Vaš osnutak. Ustrajte nadalje u odvažnosti i nepokolebivo u obranu svojih ideala, časti i poštovanja našeg jezika. 13ez Trsta nema Jugoslavije. Akad. omladina „Velebita" i „Zmaja".
ZAGREB 11. (Kor.) Včeraj popoldne se je vršilo na vseučilišču protestno zbo« rovanje vseučiliškega dijaštva proti dogodkom na Revoltelli. Sprejeta je bila tudi resolucija za reciprociteto zagrebškega vseučilišča z avstrijskimi.
'iJomaĆe
Poli'iČno druStvo .Edinost*. Danes
popoldne ob 3 30 odborova seja v prosto* rih „Slovansk • Čitalnice. Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in dež. poslanci, da se seje gotovo udeleže.
Odlikovanje. Cesar jc podelil ravnatelju pomožnih uradov na tukašnjem c. kr. finančnem ravnateljstvu, gosp. Gsk ar ju S c h r e y 11, zlati zaslužni križec s krono. Čestitamo !
No'.' 'love list v Trstu. Z datumom včerajšnjega dneva je izšla prva številka „J u g o s 1 a v i j e", večernega dnevnika, ki mu je u;ednik gosp. Andioj Munih. Iz programa, ki ga objavlja list na uvodnem mestu, posnemamo glavni dve točki: list stoji na stališču, da morajo imeti tržaški Slovenci v interesu narodne obrane le eno oficijelno politiko, in po« udarja narodno enotnost Jugoslovanov ter misel združenja Jugoslovanov v eno upravno državnopravno skupino v mejah federativne habsburške monarhije — po p o i n o 111 a n a * p r o g r a m, kar velja tudi za tretje načelo : demokratičnost, ki je sicer ne istovetimo z narodnostjo, s katero pa je in mora biti prevevano vse naše narodno delo. „Jugoslavija" hoče biti, po svojih zatrdilih, pred vsemi le in'ormat v 11 list, ki pa bo o političnih stvareh tudi izražal svoje mnjenje, toda vedi.o v mejah one discipline, ki jo morajo slovenske vrste v Trstu ohraniti v interesu narodne celokupno^ti.
Trzajo ntinštsO se je v zadnjih či-sih začelo z neko vztrajnostjo porivati v ospredje političnih dogodkov v Trstu, da se mora vsakdo, ki ima le količkaj pojma o tem tižiiškem nemštvu, naravnost čuditi, kako si upa peščica ljudi, ki so le gostje v tuji hiš', ponašati na tak način. Zn ni so našemu občinstvu tržaški dopisi v raznih graških in dunajskih nemških listih, saj smo se v našem listu večkrat bavili žnjiini in smo tudi vselej pripominjali, da je pisec teh dopisov neki Hell-mut Htitter, urednik tržaške poluradne in po vladi vzdrževane „Triester Zeitung", ki je prav po vplivu tega Hcttteija dobivala Čim dalje tem jasnejše nemškonaci-jonalno, ali pravzaprav vsenemško lice. Kako je potem prišlo, ne vemo; dejstvo pa je, da je dne 8. t. m. ušla v Trstu prva številka novega nemškega tednika „T r i e s t c r \V o c h e n p o s t", ki mu je urednik isti Hellmut Hutter. Kakor smo čitali to ime, smo tudi vedeli, kak je program novega lista. — „Tržaški Nemci so predstraža nemškega dela i 11 nemške pridnosti in njihova doižnost je, da ohranijo pomen svojega plemena na obali Jadranskega morja. Združeni morajo z energično realno politiko varovati nemške interese ob Adriji, ki jih ogražava dvigajoče se Jugoslovanstvo, ki se v svojem programu popolnoma krije s panslavizmom. ,,y Ne samo prodiranje Jugoslovanov, temveč vsaka nadaljnja oslabitev primorskega italijanskega elementa v korist Jugoslovanom Škoduje in spravlja v nevarnost Nemce.

Osram
Novo elekfrično jako Svijeilo
Dobiva se ¥ Trstu pri tvrdkl R. DITMAR, Gebrllden Brunn ^, Piazza del Pontarosso ifeviika I.
EDINOST«« št. 38
Stran HI.
Logična posledica tega načela je odkrito prijateljstvo z Italijani, ki naj ohrani severovzhodni obali Adrije italijanski značaj ter zasigura nemški obstoj v Primorju in razvoj gospodarskih zvez z nemškim ozadjem. Prosta mora biti Nemcem pot do morja." — To je program, ki ga poznamo že zdavnaj, ki pa so ga tržaški Nemci iasno izpovedali šele ob zadnjih občinskih volitvah, a ga je sedaj povzela tudi „Triester Wochenpost". Mislimo, da nam ni treba na dolgo in široko razkrajati tega programa, saj je vendar znano vsakemu Slovencu, prav gotovo pa vsakemu tržaškemu Slovencu, da tržaški ekspozituri všenemštva ne gre za prav nič drugega, nego da bi neništvo s pomočjo Italijanov pritisnilo ob tla v Trstu avtohtono Slovenstvo in potem samo stopilo na njegovo mesto, uničiti je treba slovensko stražo ob Adriji, potem bi bila Nemcem res prosta pot do morja. Črvivo italijanstvo bi se potem pač le malo časa moglo upirati mogočnemu germanskemu iuvalu,* ki ga sedaj, vkljub svojemu boju proti italijanskemu šovinizmu, vendar uspešno zadržujemo mi Slovenci. Kolikor poznamo tržaške Italijane, so dajo prav radi opehariti po vsakomur, ki ima na jeziku prokletstvo za nas Slovence, in zato smo tudi prepričani, da najde Hell-mut Htttter s svojo „Triester VVochen-post" v tržaški in izventržaški laškolibe-ralni kameri svoje najboljše prijatelje. Nas in našega dela za obrambo naše jugoslovanske postojanke ob obali Adrije pa tudi ta najnovejši izraz vsenemško • italijanskega pobratimstva ne spravi s poti, ki jo imamo začrtano pred seboj. Kolikor je le v naših močeh, storimo vse, da nad jugoslovanskim Trstom ne bo nikdar plapolala črnordečežolta vsenemška zastava, ki jo razvijajo tu na naših tleh, z naših zaslepljenih sosedov pomočjo, njihove in naše skupne lasti lačni tuji oojestneži!
Poročilo o snočnji seji mestnega obfi iiSkega sveta smo radi preobilice drugega gradiva morali prihraniti za jutri.
Jn irredente ni! Z ozirom na včerajšnji članek pod gornjim naslovom smo naprošeni od kompetentne strani, naj konstatiramo, da informacije zagrebškega lista, v kolikor se tičeio magistrata, ne slone na dejstvih. Pač pa je gotovo, daje obisk „QuarteM izostal radi manifestacij, ki jih je bilo pričakovati in ki bi bile kompromitirale — marsikaj!
„ t-'icculo" pričakuje — čudeži! „I!
Piccolo", pozdravlja nemški „program", objavljen v novoustanovljeni „Triester VVoclienpost", z radostjo in pokanjem iz topičev. Pada mu pa vendar grenka kapljica v čašo radosti. In kanil mu jo je dober prijatelj, onor. Candussi GiarJo, ki v „Vita italiana al'estero" (Italijansko življenje v inozemstvu) izreka bojazen, daje ta nova orijentacija nemške politike v Trstu prišla — prekasno. In to zato, ker vpliv Nemcev v državnem kompleksu pada ! Nemci da bi bili že poprej morali začeti s t iko politiko. Nu, tolaži s<v-: vsa-kako je bolje kasno, nego nikoli! Če tudi ne bodo mogli bogve koliko pomagati lta lijanom v boju proti Slovanom, nekaj pa bo vendar-le. Nekaj nemške pomoči je vendar le bolje, nego indiferentizem, ki je „z zaprtimi očmi: pričakoval pangerman-škili čudežev". Nemci naj store torej -tiiko prosi „Piccolo" za božjo voljo — vsaj toliko, kolikor še morejo ! „Ker je že kasno, ne bo sicer dosti, ail nekaj bo ven-dar-le !*
Nu, ker je že „Piccolo" pokadil Nemcem pod nos pričakovanje čudežev, bodi mu povedano, kaj bi bilo največji čudež in kdo ga pričakuje! Največji čudež bi bil, če bi Nemci res kedaj postali iskreni prijatelji Italijanov, če bi jih kedaj nehali izrabljati v svoje nemške namene! To bi bil največji čudež. Ali res veruje „Pic-colo*' v nastop tega čudeža? Veruje naj nam, da ga ne doživi nikoli! Pride čas, ko bo videl, kako je prišel s pohlevnega dežka pod — naliv z viharjem.
i;opravljemo. — V nujnem predlogu dra. Gregorina treba v zadnjem odstavku druge kolone popraviti tiskovno pomoto v smislu, da bi bilo umestno odne bati od takozvanega regulativa za podpore v bedi, ker v včerajšnjem izdanju je po-gi t šeno: ni bilo umestno.
Trgovci z Jest Inimi, Danes v sredo ob 9 zvečer bo neko zelo važno posvetovanje in sicer v prostorih Trgovsko izob. društva v ul. Sv. Frančiška Štev.
Predavanje. Na povabilo slov. akad. fer. društva „Balkan" v Trstu bo preda val danes v „Delavskem domu" (ulica Madonnina štev. 15) g. dr. Turna iz Gorice o militarizmu. Prijatelji društva dobrodošli! Začetek ob 8*30 zvečer.
Preko pet mesecev ni bilo v Trstu nobene večje glasbene ali pevske prireditve. Tržaško občinstvo gotovo sedaj rado zopet pride na glasbeni večer, ki ga priredi tukajšnja podružnica „Glasbene Matice". Da bo obisk lažje omogočen vsakomur, je odbor določil nizke, ljudske cene. Spored, ki ga še priobčimo v prihodnjih dneh, bo zelo raznoličen in bo obsegal instrumentalne in vokalne točke ter obenem pokaže, da se na glasbenem zavodu naše Glasb. Matice dela resno in v raznih panogah glasbe in petja. Sicer pa so že dovoljno jamstvo za resno stremljenje tega zavoda in za resnost in ubranost sporeda glasbenega večera imena voditeljev in učiteljev, pred vsemi ravnatelja glasbene šole, gosp. V. Sonca, ki poleg smotrenega pouka v klavirju v družbi več sotrudnikov vodi solopetje, nadalje nam dobroznanega kapelnika g. Teplyja, ki je organiziral v zavodu orkester na lok in kvartet na lok, ter slednjič gosp. VVaschteta, ki vodi mnugobrojni (preko 100 gojencev) zborov naraščaj.
U. Ćalev večer, ki ga je priredila ininole sobote Ciril-Metodova podružnica v Rojanu v dvorani tamkajšnjega Kon-sumnega društva, je vspel še lepše, nego njegov prednik: po udeležbi, po izvajanju raznovrstnega programa, po veselem razpoloženju, ki se je stopnjevalo od točke do točke, in menda tudi po financijelnem vspeliu. Občinstvo, ki je zasedlo vso dvorano in stranske prostore, se je res naj-izborneje zabavalo, kajti zabave je bilo rt s obilo za vsak ukus,
G. Rumpelj je zapel več solo-spevov: eno Subertovo, eno rusko in neko drugo. Ugajala je najbolj ruska. G. Rumpelj V je izkazal izbornepa pevca, ki nima le lepo donečega glasu, ampak tudi dobro šolo. — Gospod Rožanc je sviral na vi-jolino potpouri iz Fausta in je žel frene-tičen aplavz. Ton inu j« mehak in pred naša prav dobro. — Gospa Smerkoljeva-Katalan in g. Hinko Martelanc sta pela duet „Slovo ptic" tako lepo, da sta morala ponavljati. Sopran gospe Smrkoljeve in mehki bariton gosp. Martelanca sta se harmonično zlivala in spajala v harmonijo, ki je objemala dušo. Šala „Pri čaši kave", v kateri so sodelovale : ga. Maša Gromova, ga. Smerkoljeva, ga. Gržinova, gca. Lavrenčičeva, gca. Rekarjeva, ga. Rumpljeva in gospici Stana in Mirni Pertotova, je izzivala salve smehu, v jirvo zato, ker je teklo gladko, kakor mora teči šala, v drugo pa tudi zato, ker so dali stvarci posrečen loka'en kolorit. Med točkami sta izmenjavala zbor „Zarje", ki se v zadnje čase kaj lepo dviga pod vodstvom pevovodje gospoda Premruta, iu pa man-dolistična skupina Viktor Parma, ki se je ta večer kaj lepo izkazala kakor dobro šolan in discipliniran ensemble. — V spred nji sobani je bil prirejen kaj ukusen in bogat buffet, okolo katerega je bil ves čas najživahnejše vrvenje, ker je vse tiste sladke reči še bolj sladila ljubeznjivost naših dam, ki pa so znale biti tudi sitne, ko je šlo za — denar.
Iz kratka: vspeh je bil najboljši in moremo le čestitati prirediteljem in vsem sotrudnikom obojrga spola.
Mužua - rudnega slt-ge je razpisana pri pomorski vladi v Trstu. ^Osserva-toreh, št. 15, z dne 10 t. 111.)
Trrašfta siaia kronika.
Trst, 10. marca.
Nevarnega ptička je včeraj ponoči spravila tržaška policija na varno. Zasledovala ga je že dalje časa, a ga nikakor ni mogla prijeti za vrat, vselej se jej je znal izmuzniti. Včeraj ponoči pa so ga vendar zalotili. Videli so ga, da je vstopil v neko razvpito hišo v ul. Punta del Forno št. 12, kjer stanuje neka vlačuga po imenu Katarina Mladovič, in v resnici so ga tudi našli pri njej. .le pa to 241ctni Anton Zore, rodom iz Splita, Človek, ki nima nobenega pravega poklica, če se izvzame — tatinski. Zore
Srečm v kterlj je zelo redka, zato naj vsakdo, ki jo hoče poskusiti, ravna kar najbolj previdno. Previdno ravnati pa se pravi, kupiti tako srečko, ki mora prav gotovo enkrat zadeti oziroma, ki ima svojo denarno vrednost, da se jo v slučaju potrebe zamore prodati ali pa nanjo dobiti posojilo brez izgube nadaljne igralne pravice. Kot taka stoji na prvem mestu turška srečka, katera se glasom današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani zamore naročiti proti mesečnemu odplačilu po samo K 4.75. Naj nikdo ne zamudi prihodnjega žrebanja dne 1. aprila t. 1., pri katerem v srečnem slučaju zamore postati bogataš I s 400000 zlatimi franki!
Za pomladno gnojenje
vseh Sitnih polj, travnihov, |a-nikov, talnih \rtov in vinogradov je
Tlioinsisova žlindra
ZNAMKA
Slei^^rka
ZVEZDA

linonti. — THOMASOVA ŽUNDRA (znamka zvetdA) ima za neboj >.o pehov, dajo rabijo vsi kmetovalci — Priporoma h« v»lod tega vsein
velik9 vainonti. toliko uspehov, da jo rabijo
kmetovalcem, ki nino gnojili <lnctlaj v spomladi, 'h to poslonijo. — lta li morebitnu rabe isto, naj i-e vsakdo obrne na izključnega in edinega /as'opnika
Herman Turek & Go.
TUST - Via Sanita štev. 8 - Trst.
> ZDRAVNIK 9—s.
Dr. D. EARAHilK
»pM^jallrt u notruj* bolmi ta u bolnni m dihalih (grlo la ooa)
ordtnaji na tvojem ttanovanju v Trtfo, Cono it 12
od 11 Vi do & Vl ta od 4 Vi do IV* popolda«. TELE PO Pf 177/IV.
"BENEDIKT SUBAN
Trst, elica del Pmzo in 20 (Si Jalti)
pnporoča cenj. obt'insha svojo
p?i» In siam.
Večkrat na# dan svež kruh. Sprejema se pecivo vseh vrst. Vino in likerji v steklenicah. Postrežba tudi na dom. - CENE ZMERNE.
Proti nervoznosli, telesni fiibkosti (v konva-le-cenci, pri Ironičnem pomanjkanju sla*tii jo najbo jšo red;'o
keciKralon
Isto ho je ir.krz lo nepe.-io (gla-om k'lttičiiih n| rieeval), Uef vsebuje tudi lecithin in iVu^e reddae snovi) tudi v siučju Hacliilis (angleška bolezen. — V slučajih nevra-tentje, ncvnvitcuičnega gla\oh la, nespečnosti, ej> -lep-ije, ilelujo izb. r o
BROM — LECIKRATON.
V	slučajih malokrvnosti
ŽELEZNATI LECIKRATON
pri pljučnih boleznih pa
GNAJACOL — LECIKRATON
za Aslhnui ia kožno bolezni
JOD LECIKRATON.
V	prabu po KM' g in 253 g K - K 8-4<) v tabletah po '2.'» n dO koin. K 1 "i0 • K .'100 C avro zalega LEkARNA PIZZUL CIGNOLA Trst torso »4 (Palača Tnves). — Telefon 2724.
CEVLjAhNlCA gp—"
» Antona ]avernika
i
v Trstu, u ica Farneto 33
te priporoča Klavnemu obćin.tvu za Dantila po meri kakor tu*li *uk ivntt.e popravo.
- tleva oeUKa trgoulna u Sežani.
Cenjenemu občinstvu v Sežani in okolici naznaojmn, <l;t sem odprl v Sežani liStv. 1'Jl pri glavni cesti blizu cerkvo
z različnim blagom; v zalogi imuni bel» tka nino, platno, koteninn, sifon, barhent, flanelo, cefir in mten, nouovico, dežnike, vsakovrstno gnlunteri'bko blago itd. — Cenjeno občinstvo opozarjam nn uutvuSke potrob&čine: krste, vence, svete, preproge itd spli h vso nirliiko i oprave. Po~ dogovoru pripelj m p. O. t-djo-malccm ta potrtbHiino tudi na dom. - Nizke cen^ ir. točna poitie'ba obilna naro-I cila ae priporer. J ltA SV H -' HEUp trgowo«
mTvEmm
(Or. PCr<CHNiOO)
TRS , VIA CflTERItlfl !lEH. 1.
Zt'r; »n li /a nctrrnj (splošne) Mesni 8 — 9 in L'— 3 In fipcclJnIUt za ožno It v» :;io (spolne) bnlc/iil: 11 V,—1 In 7—71/,
Kupujte KoilnsKGcMjo!

Or. Xorsamo
SpecfjulUt za sllllltlčne In kožne bolezni ima bvoj ambulatorlj
v Vrstu i ul. Sun L tzar« »t. 17,j
(Palar.ro I Ji iift) Zk rmviio ftv. Anto.ia n -eita | Sprejema od 12. do I. hi >d r. do 7 p«p. ženske od 5 do ti popoldne
Velika zalosra O
FRAH COSTANTINI
SL/a
|rst — ulica 8. Lazza-o št 15 — Trst
blizu cerkve Sv. Antona Novega
Velik izbor namiznega olja od 88 slot. liter naprej.

BBBB3LL.- . .i-- -» . —.t. JS
, Palm® &
zaloga stekienln In porcelana, Trst, ul. Campanlle 21
Vsleil zapretju prodajulne nu drobno	___
g^"* veliki popusti cen
nu vseh galanterijskih in artističnih predmetih i/, porcelane, l>:p<iuit3 in kovine. Namizne servi3e in za umivalnike itd.
6rribcna, kultnraotebnUna Ur zemljemerska pisarna
3ng. j. Skobernc 13n§. 2). guslincic
Zrsl :: ulita Jtova štev. 32 :: Crst
ir M
05741764
5 1 IV.
„EDINOST" St 38.
V Trsta, dne 11. marca 1914.
jc izgnan iz Trsta, a sc vendar vedno vrača v I rst, kjer je vedno dovolj primernega zaslužka«. Ko so ga hoteli aretirati, ni bila stvar tako lahka. Zore je bil namreč trdno prepričan, da ga je izdala Mladovi-čeva, in jc zato planil nadnjo ter jej najprej zagrozil, da jo ubije, potem pa jo je po
članice vsak ponedeljek in petek od 830-10; deški narflšsaj v sredo in soboto o1 4—ej ; dekliški naraščal v sredo in soboto od 3 - 4. Vsi so naprošeni, da hodijo redno k telovadbi. V tem letu, ko .j praznuje slovensko Sokolstvo svoje iu >- bilejno leto. upa Vrdelski Sokol, da ne
■	• I ■ ' - C"	»-I«. U|J« KUfcHM JUHUI, ua iil
grabil m parkrat pošteno udrihnil. Straž- bo zaostajal za drugimi. Torej, bratje in rišel ponj, jc nemudoma posegel sestre, po začrtani poti krepko naprej ! Na
nik, ki jc priše
vmes, toda imel je precej posla, da je"u- zdari krotil Zoreta, ki je kakor pobesnel tolkel Akademijo drultvo slov. agrono okrog sebe. Končno ga je odpeljal na sta- mov „Kras" na Dunaju priredi v petek
m. svoj III. redni občni zbor v go-„Zum Kleeblntt" na oglu : Schulgasse
,	,	n" i- "»i'vijiii im jih- Jiiuv
romestm policijski komisarijat, od tam pa 13. t.
v zapor. Umljivo je, da je bila vsled tega stilni „^uu. imCC.j.«hi im . očim.«..«. UogociKapokoncu vsa hiša, kjer stanuje Mitterberggasse XVIII. z običajnim dnev Mladovićeva m da je bilo krika in vika, nim redom.
Kakršen jc mogoč le v staromestnem bla- Aksd tehn. društvo »Tabor- isioa-
nje, da |e bil ns zado'era občnem sberu
Podivjan sin. Viktorija Piv kova stanuje i dn« 7. marca 1.1. li»ol|en sledeči odbor:
v ul. Pasijuale Revoltella št. .M. Revica sa- j prediednlk: med, Jože de Olerla; podpred ina nima bogvekaj in sc komaj preriva '»ednlk: pbll. Fran Ramosi; tajnik: phll. skozi življenje. A še bi šlo tako za silo, da Ivan Tomlnec; blagajnik: lur. Anton Trc-nima sina, ki je prava nadloga zanjo. Ta be|; knjlžolCar: lur. Stanko P«rc; gospo-njen sm. po imenu Hektor, je star že 27 dir: techn. Anton Plevnlk; nameitalka: let, torej vendar človek, ki bi mogel sam|«ed. Milko Onezda In med. Fr. Dečko;
skrbeti zase, posebno še, ker jc zdrav in ----- •-	- •---J
čvrst. 1 oda lenuhu ni za delo, temveč hoče živeti lepo na stroške svoje matere, ki mu mora skrbeti za stanovanje, hrano, o-bleko m vse drugo, ter mu dajati denar, da lahko brez posla popiva s svojimi sebe
vrednimi tovariši. Danes dopoldne jc pri- i V nedeljo, dne .5. t. m„ ob 3 30 po su cttore zopet nad svojo mater, naj mu poldne kot kronika preditava da denarja. Ubožica se je izgovarjala, da ,	„MARTIN SMOLA".
Zvečer ob 8 14: benefična pred-
SPLOSNA HRANILNICA
preglednika: lur. Milan Kolar In med. Borli ol&|mtr. _
Slovensko gledališče
v Trstu.
a ..	,,.......... ~ JX- "S"' Ul JUIU, V.I1
za božjo voljo nima niti toliko, da bi mogla izhajati za vsakdanje potrebe, toda sin
jc le hotel imeti denar in denar. Ker pa gaitava »gralccv-domaćinov slomu mati le ni dala, je pograbil sekiro in jo venskega gledališča v Trstu.
...... -------* ' • ' ■	Uprizori se prvikrat v Trstu krasna na
y	J-,.!,, Mt/|| UVUll I/ Ul
zavihtel nad njo, grozeč jej, da jo razseka. Kevica je jokala in klicala na pomoč in tako priklicala stražnika, ki jc nečloveškega siroveža odpeljal v zapor.
Po nesreči sc |e zastrupila, V ul. Com-merciale št. 328 stanuje neka Marija Dcl-lacroce, stara 40 let. Danes popoldne — tako vsaj pripoveduje ona sama, jej je postalo nekoliko slabo iu hotela je izpiti neke okropčcvalne kapljice, ki jih je imela poleg drugih stvari shranjene v omari. — I rijela pa jc za napačno stekleničico in namesto zdravilnih kapljic je izpila nekoliko
rodna igra s petjem v petih dejanjih :
„DOMEN".
Po Josipu Jurčiča spisal Ivan Česnik.
V tej zares lep narodni igri sodelu jejo vsi naSi nepoklicni igralci in iz pri jaznosti več članov pevskega društva „Tnt\
Vstopnice za obe predstavi se dobe pri gledališki blagajni.
Narodna delavska organizacija
N« nedeljskem obenem zboru lrriik< podružnice NUO je bil po govorih taj
karbolne kisline. Na rešilni postaji so jo j N* nedeljske u obenem zboru Irrllke rešili vsake nevarnosti. — So pa ljudje, ki ......
Od vojakov je pobegnil. Danes dopoldne se je potikal okrog pristaniškega ka-pitanata neki človek, ki se je zdel nekaterim osebam precej sumljiv, kajti kazal jc nekak strah, oziral se je zelo previdno okrog seeb in ni vedel, kam bi se obrnil pravzaprav. Končno ga je opazil tudi stražnik, ki jc stopil k njemu in ga povabil s seboj na policijo. Tu se jc izkazalo, da je aretiranec 30letni Alate Budinič, rodom iz \ elikega Lošinja, ki jc pred nekim časom pobegnil od vojne mornarice v Puli.
Prebrisana sleparja. Jakob in Filomcna Utrovičic, rodom iz Omiša v Dalmaciji stanujoča v ul. della Tesa, sta imela še
meseca januarja tekočega leta gostilno v ------ —
Irstu, ki pa jima menda ni uspevala naj- mora v bolje. Mislila iu mislila sta, kako bi si po- dolžnost, magala iu končno sta sklenila, da odrineta ' v Ameriko iskat sreče. Toda za pot v Ameriko je treba denarja, a tega pa 11 i bilo dovolj. Kako ga dobiti. Hm. stvar pač ni tako težavna. Oostilno sta imela in za go-
clil)i.\ i..	..:.... -.;____ .	. ...
Slovensko gledališče v Oorlcl Dra-
........................... ,,, iH matični odsek Sokola uprizori v nedeljo,
stilno je treba vina, vina pa je v Dalmaciji' !5 1• 111» veseloigro „Veleturist*. dovolj in vinotržci in vinogradniki tudi ne tlilttanlj,> so se vselej izkazali, tako
- ' ""I	>TUUl	_ _
odbor: Jos, Sedmak, liogatec Ivan, Ko Šuta Anton, Sedmak Matija; pregledovala računov: Tence Ivan, Dancu Lovrenc ; nadzorstvo: Josip Sedmak in Valentin Sedmak. Poročilo podružnice je prav zadovoljivo in se opaža vsestranski napredek.
Volilni sestanek NDO. Danes, v sredo, ob 8 zvečer se vrši v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. volilni sestanek.
DeZelni odbor. Jutri, v četrtek, ob 8 zvečer važno posvetovanje, ki naj se ga udeleže vsi funkcionarji tega odbora. Razume se, da ne bomo pošiljali nobenih vabil za to. Vsak funkcijonar odbora vendar vedeti, kaj je njrgova
Vesti iz Goriške.
—.....'inogr«.
zahtevajo, da bi se naročeno vino plačalo takoj, temveč radi počakajo par mesecev, samo da spravijo blago v denar. Tako sta torej Utrovičića naročila pri viuotržcu Štefanu Matoscviču pri Sv. Lovrincu v Dalmaciji 52 hektolitrov vina, ki jc bilo
zlasti v igri „Bratje sv. Bernarda", in izkažejo se kot dobri igralci brez dvoma tudi v nedeljo 15. t. 111. Čujemo, da pride drugi mesec nekaj slovenskih igralcev iz Ljubljane gostovat v Gorico.
Beganje koionov od strani novostru
....... '' " ' " je
-----...„tJ1	nv iMinm w\ Milil, KI JC UII0 . . •»»»-"J*'	'J« OU.HU UU1U3UIC
vredno 1501,37 K. Par dni potem, ko je vi- JarJev se nadaljuje. Sodaj pravijo, da je no prispelo v Trst, ga je Utrovičic prodal sPre'eti zakon za in krivi so pod ceno. češ da ga ne potrebuje, in se po- i ra'c|"- I-;'ški klerikalci pa pravijo, da je
ll'lll Itilnnllol , r	*>____________. < .	I Cfnrinnn «- tani	.....I!!.— '___"t___
tem odpeljal v Ameriko. 2ena naj bi pa bila prišla čez nekaj časa za njim. Ker Ma-tosevič le ni dobil denarja za svoje vino, je prišel v Trst, da bi nekoliko natančneje poizvedel, kaj je s plačilom. Tu pa je izvedel, da je vino prodano, da je — prav po domače povedano — temljito oslepar
storjeno s tem zakonom veliko socijalno delo, k zakonu pa da bo treba novel. Novostrujarjem je vedno namen, begati in hujskati. Koloni so seveda razočarani. Pa saj so jim novostrujarji obljubljali, da j m napravijo tako postavo, da bodo zemljišča, katera obdelujejo, njihova last, ka
I. H 1 1 11 >->v r. , n ■ . ■	.urtl________	__ 1	I	p,. I
J	.........« VMMIHf	tWlEIIJI|lf VJSIL |l«|l ~ ' J-- I	" VUUl.IUH.jU, ll|llll.-t,l l
jen. Ovadil je stvar policiji, ki je aretirala kor h'tro stopi zakon v veljavo! Take Utrovičičevo. Ta je sicer zatrjevala, da ne Postave seveda ni, marveč se more zem-ve nič o vsej stvari, pa so jo vzlic temu li'šče ,e odkupiti; zato pa, ker so varali pridržali v zaporu. Za Utrovičicem je bila kolone doslej, jih hočejo varati še dalje, izdana tiralnica. Ima menda na vesti tudi; —	bi bilo še malo počakati in na-
še druga slepa rst va.	1 tančno proučiti zakon, kakor smo že
~ " m j rekli, sporazumeti se v komisiji posestni-Uruštvfinft Vfl^ti	ikov' koionov in poslancev in potem spre-
ijeti zakon! To bi bilo prav in dobro ; Dunajska akad pod uŽ.ifca sv. Ci- tako pa ne bo drugega i-ot beganje in rila in Metoda priredi v soboto dne 14. hujskanje koionov v škodo koionov! sušca ob 745 zvečer v prostorih restav-j Slotensko bral tu In podporno U u racije „Hameringhof- VIII Hamerling.!gtvo v Oorlcl bo imelo st-oi redat Ittoi platz, svoj IV. letni zbor. Dolžnost narod-: občol ibor dne 22. t. m. ob 10 dopMdoc v nih akademikov |e, da se ga polnoštevilno M0|lh prostorih. To Uaro drultvo Je :ako udeleze-	(agiko In |e sedaj prmelo knj žnlco N%rod-
Vrdelski „Sokol* naznanja svojim!ne P/oivete ter otvori v kratkem javno članom in članicam, da se redna telo- j k n JI i n leo, ki |e prav potrebna, vadba vrši v sledečih dnevih : člani vsak) Piya ie |e popilo v Oorfcl v me«ecu torek, četitek m soboto od 8 30—10; lanuv?r»|u t. 1. 800 hI
TRST, VIA TORRE BiflNCfl 41. eeveveee VLOŽNA OBRESTNA MERA; 4 7,. # # # # # fi # POLULETNA KAPITALIZACIJA OBRESTI <> i> « POSOJILA NA ZEMLtIIŠČA IN POSLOPJA PO 57,-67,% #iii)i>iiiiiiiitfi<i##<iiiii«i<i#ii ESKOMPT MENIC i> LOMBARD PUPILARNA VARNOST #i>i>tf>i><i<ii><>i><iii<i
t
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih težnvnih razmerah zamorete obogateli le e srečko! — TURŠKA 8REČKA je v to svrho prva in najprlporofiljlva srečka I
bor ima Sest žrebanj vsnko leto,	ker igra Se dolgo vrsto let in obdrži kupec po
h«r znhšajo glavni dobitki vsako leto	izplačila knpntne trajno igralno pratlco brez
JOO.OOO, 4IKMNK), l(NMMM>,	vsakega nadiljnega vplačevanja,
ttoooiio, 24NHMM» iu 24MMIOO zlatih frarkov, ker znaša mesečni obruk snmo 4 K 70 vinarjev iti ker vnuka srečka mo a zadeti nujnunj 400 fr. ker zadobi kupec že po vplačila prvega obroka ker je tedaj zanjo i« an denar varno nalcžen kot	izključno igralno pravico,
v hranilnici,
Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši l. aprila 10 4. 1 turška srečka in 1 italijanska rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po 6 kron, Po irebanjth izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glevno zastopstvo v LJubljani it. 4. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
Prt a »loven, mi rodil niča v Trstu
Alojz Saletelj
ulica Carradorl it. 18, v bliilnl gostilne NDO,
Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd,
mm
HALI OGLASI
<ie računajo po 4 stot, besedo. Mastno tiskane besede ne računajo enkrat več. Najmama pristojbina znaSn 40 stotink.
EU8
SKK
Hotel • Restaurant- Buffet Kosič
ulica Carradorl štv. 15 (vrgat ulice Geppa). • Prlpo-iof»m re »lavi emu občinstvu z-t obiieo obi*lr, kjer so <lobi več vr*t vira in jivo Dreher, vsakovrstna gorka in mrzla jedila ob vralem /'asu. Sobe ca pre noČiSfe od 8 K nsprej HINKO KOHIĆ, lastnik. 174
Gospodična
nemškega jezika, u_
diujstva. zoli s 15. aprilom primerne sluibo, tudi na deželo. Prijazne ponudbe jo pošiljati na naslov Inteligentna",fpogtnole?ečo. glavna poŠta, Trst. 221
25 letna, inteligentna, vešča slovenakega, italijanskega in ter popolnoma izučo^a gospo llom prime
Meblirana soba
t ličje, vrata 82.
se takoj odda v Via Commerciale St 9, pri-
321
Nfll/O hpitininsi v,a ^el-edtre K. 4 se pri-nu V« UIIIIHUa poroča slavnemu občinuva. Udsni Muljivić Jurti, bivii pomifnik V. Ojurina. _ 2006
nHHo QD '"Cblovana soba s 15. marcemvul, UUUa OD Commerclalo žt. 11, III. nadstropje.
HHHa en mala H hrano mladeniča. — UUUa ao Ulica J0|ia Guardia II n. (220
Ppflflfl QO "lekarna s prodajo vimi Ju piva. rruua OD Pripravna za ljudsko kavar o.'-Nizka najemn na. Voda, plin. Ulica Moliti a vento štv. TO. Ž i b e r n a.__214
Soba
II. stopn'co
z lepim razgledom odda so pri majhni družini v ulici liisorta Štev. 1», III, nad., _ 218
Q/,kg meblirana, krasna, s prostim ubodom, OUUa odda se v ul. Belvedero Stev. 23, II. n. levo.	__21i)
Sv Jstlfflhfani ! PriP°roča so Vam
JdHUUtdlll 1 „jama Catnpo St. Gia-como štv. 17. — BRATA SO.MĆ.	172
Za pralnico beiega perila:::
<Weisswiischeroi) so išče dobro, zanesljivo, pranja in likanja s strojem ve^čo dolavko ali delavca. — Plača dobra po dogovoru. Mesto stalno, potni tro-šek povrnjen. Želi so vsaj malo znanja hrvsščino v govoru. Nastop po dogovoru. Ponudbe takoj'na Inseratni oildolek Edinosti pod , Dalmacija St. 215".
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTKft
Trstf f& ct Safraacesct VfsM £
Specijalist i» popravlJiBje roulet m oknih. Na laljo menjfijo pasovi In sm«tl. mM n HHIM MI II N N Ml kMtriut,
gnnmmi
| ljudska urama
E BOGOMIL PIMO
Trat« aHca Vtacenso BelHal 9L 18
MM mtnnjMu imp)
Bogat Izbor
«rf verlile, »Tratili vertUe, ibiir, fr* ctuoT, sapeitalait4. KonkurenČn« cmc,
Zaloga obuvala
In lastno, ddlftvnioa
A.
" rit, ulloa Oloiun Oardnool itiv, 87, Podrnsnloa: ul. Ri borao it. 81 (nAL BUON OPBBAIO")
Velika izbera moških 'i ženskih čevljev. Poprave so izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah
Dne 16 t. m. ob 3 popoldne se odda v najem potom JAVNE DRAŽBE
ir LOV
graSčine „OMina" pri JAatcriji
obsegajoč 325 ha. Vzklicna cena 200 K. Vsi pogoji so na vpogled pri oskrbniku. Dražba se vrši v grajski pisarni v Odolini.
Zaloga olja hi ::: leslha:::
milo In soe( ter oseh po-trebttln h gospodinje
trst - um đeiie flegne j,
Važno: V prodajalni le posebna shrambo, o koleri lahko perice odložilo tole.
čistilnica na suho
ALBIN BOEGAft
PARNA pralnico, baruarnlca
ulica Farneto štev. 9, Trst.
Ženske, mo§ke in otroSko obleko, toalote, uniforme, prevleka pohUtva, preproge, kožu ho. ▼iiia; perje, rokavico itd. itd. se barvam in čistko na suh način nainatančnejfie in n*j-gkrbneje po najnižjih oenah v centrali ul. Farneto 5tev. 9 in tržaških podružnicah ulic* aell Jbtna št. 12 in ulica Belvedero št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro 6t. 14


TrOnnri I Doki I Dro" oailKooDne slouensKe tounrne drož, so dosejie oosedoj vsepovsod nnioousi sioues. lHrodnhit. i l juvu. rcni • naročajte pri domaČi lordkl, hI Dom postreže po konkurenčnih cenah.j. j, SUBAN. Trst, T"10
Telefon N. ec««