Teden^k^ novlce. DuhovniSke ve^tf! 'Župnijo*Sv/ BolffeR -m Kogu je dobil 6. g. Franc Planinc, provizof1 istofam;. Župni|a Sv. Jedert nad Laškim p« je podiei.ifena tamošnjemu provizorju č. g. Jožefu Lonča^ič; Zupniji nastopiia dne 1. novembra. ",*' ¦¦'¦'¦ ¦'• ¦¦-, '¦? f NadučllelJ Anton Lajnšlc. V Celjtt je ttrte'16. oktobra umrl v 80. letu svo^e dobe, po dolgi, muCni bolezni, previden s sv. zakramenli, Anton liajnšic, nadučitelj v pokoju; imejitelj zaslužn.e sv«tinje za 40letno zv«sto službovanje, in fiastni ob6an obfiine Sv. Martin v Rožni dolini. Rajni je bil ofie vlft/g. Antona LajnSlc, župnika pri Sv. Martinu pri Vurbejgu, m g. dr. F. Lajnšica, c. kr. komisarja na,- maribors* ktem okraijnem glavarstvu. Pogreb se je vršil. y Xfa lju v sredo, dne 18. oktobra popoldne. Svetila blagemu pokojniku večna Iu6! (Sislain radbini naše prisrčno sožaljel ''""* 7" V vojskinem Casu CitaJte fiasopise. Okrapio glavarstvo iv Kraljevem Gradcu na Ceškem je izdalo sledječi odlok: ,,Silno se množijo slučaii, ko se mora kazienski postopati proti raznovrstnitn osdbam zaradi prestopkov, katere zakrivijo večinoma, vsled tega, ker jim tozadevne odredbe oblastev niso znane, in ken ne čitajo nobenih časopisov. Izgovor, češ, odredba oblasti mi ni bila znana, ker ne čitam nobenega časopisa, je jalova, Sedaj v vojskinem času je krvava potreba in še celo dolžnost stehernega^ (tla čita časopise ter da se na ta način pou-5i o raznih oblastvenih odredbah in izogne kaznim." 'Tudi pri nas na Slovenskem bi se majrsikdo teognil ueprilikam in kaznim, 6e bi Čital naše časopiise, ki objavljajo v poljudni in lahko umljivi obliki vse važnejše oblastvene odredbe in dolofiila, V nobeni slovenski luši bi ne smelo manjkati našib listov »Slovenskiega Gospodarja" in ,,Straže." Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar^aČela razpošiljati družbene knjige za leto 1916. Cenj. udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Kolertar za leto 1917. 2. Podobe iz narave, I. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda, VI. zvezek. 4. Svetloba in senca. (,,Slovenske Večernice", 70. zvezek.) 5. Resnice za vecnost, (Molitvenik.) Letošnle knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Krškaškolija. 2. Razni kraji. 3. Lavantinska škofija. 4. LJubljanska školija. 5. Goriška nadškofija. 6. TržaškoJcnprska Skofija. Družbenikl sv. Mohoria, darujte za ,,Slovensko Stražo", ko prihajate po letošnje knjige. Slovenska služba božja na Dciuaju Siovenska popoldanska služba božja za begunce in druge dunajske Slovence v bližini je vsaKO tielejo, oziroma zapovedani praznik točno ob 3. un nopoldne s pridigo in litanijami ter blagoslovcm v X okraju Favoriten, Quellenstr. 154, v pntlič.ni kapeli, tik za protestantovskim pokopališi em. 0 i 4. do tf. ure je vsakikrat .prilika za &v spoved. Za slovensko petje ie preskrbljeno. Pr.hajaite radi in številni! Cesar ebdartl slovenske starše. Zakonska Or n k v Spodnjem Dupleku sta poslala sedem sinov na bojiSče. Te dni sta dobila oi okrajiKga glavarstva lep dar od cesarja. ^ Kakiso našl slovenskl voiakl. a-Novine" poročajo: ,,'Morem vam istinsko povejdat, da so naži slovenski možie mirne in blage diiše! Veselja mi srce poskjakiije, ^ToIa se po končanih vaiah zbiramo, ino se medma tolažimo po na.vu!kih naše sv. vere. Katolicanci vse križe bole mirno i-v božjo volo vdano prenašaijo, kafc driige veroizpovedi. Komaj so čakali, da prideio Novine. To pa tak vsaki zna, zakaj, Bili smo že tiidi pri meši, se tam dtihovno <¦ oveselili. Tii spoznamo, da nikaj nema, ki: vere i:€ma. Tu samo živa vera pomaga," (Edšidt Maitjas, lovec v 11. balaljoni.) Mrtvi se oglašajo. Oglasil se j« Ant. Sprejc. eldini sin Antona in Terezije Sprejc, posestnika, y Sentovcu pri Slov. Bistrici. Vsi smo ga prištevali že m«d mrtve, ker celih 20 mesecev ni bilo nobenega glasu od njega, Te dni pa je nepri6f^kovano priroraaJa dopisnica iz Azije. Piše, da je živ in zdrav m si želi še enkrat videti svoje drage starše, katerim jo edina pomoč v onemoglih dneh. Veselje, dp. se je Anton oglasll, je pri sorodnikih in znancih nepopisljivo. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Simon Lipnlk iz Ra6, kateri doma^im že ni i>isaJ dve leti. Piše, da je zdrav v ruskem vletniMvu. — Pod naslovom ,,!Mrivifse oglašajo" se je že vieftkra^ bralo, da se je ta ali oni, ki je po uradnih spisib bil že nied mrtve, pri^tet, kar rva.enkrat oglašil. Tako se je tudi aglasU,6rnovpjnik Ivan Ploh iz Sr.efHšea, ki je služil ,.pi;i 20. lQvskem bataljonu Jn .bil ura/dno . proglaSen mrtvjm, oglasil te dni zi dopisnico'z dne 25. julija t. '1. iz ruskega vjetiijštm Nfla;nania, da je jže večkrat pisal, pa /la ne dobi nobten^gp. oflgovora,., da je.Se zdrav in se mu ne-gocli preslabo. Govbridtaže pi-av do]*o rusko in nemško. Ivan Ploh se ]e pogrešal od 13. junija 1915. Od stotnlje se je poročaJo, da je padiel. Prl poznejšem poizvsidovianju se je poročalo od Rdečega križa, da je prepeljan skozi Kijev v rusko vjetništvo. Pozneje pa se je zopet iz tega mesta poroča;lo, da. je mrtev. Tudi v ,,Stražinem" izkazu se je nahajal zaznamovan kot mrtev. Končno je še zadnji fiaS prispol mrtva^Jd list, na podlfagi katerega je bila ba5 te dni odrejena zamiščinska obravnava. In sedaj, v poslednjem trenotku, je pri&la pa omenjena dopisnica v nemalo vesselje n'eg6vi obitelji, kateri vlije, posebno njegovi obupani Ženi, novo življenje, Ta slnčaj zopet jasno kaže, da se bodf> že marsikateri. ki se ga smatra .zamrtvlega, vrnil iz daljne Rusiie. Torej m izgublta upanja! .,> Orožnlka je nstrelll. V SmieWergu pri Gplotniei, okrai Koiijioe. ima 531fltni nosestnik Anton M,r tauš kmeti.;o: n^kolikn pro6 v iiekein globokem jarku pa^ majhen 'domaci mlin. Koniiš-lko mkliiia.iho gla.varstvo jo zaukaznlo vsom županstvoin in orožniškim poveljstvom v okraju, da oC norajo zapreti iu zapeC;a- liti vsi domači mlini in žrmlje. V smislu tega ukaza se je podal drie.12. oktobra ob 4v uri popoidne oplotniJkr orožniški postajevodja, stražmojster Ignacij Glančnik, katerega, je spremljal oplatniški ob^inski redar Anton Leskovar, k posestniku'Mataušu iti Tniu naznanil odredbo okrajnega glavarstva, da mora zajječatiti njegov domafi mlra. Pogovor se je vršil v Mataušovi hiši, kjer je bil navzoC tudi 231etni Maitaušev sin Leopold. Odredbrv okraji;6ga glavarstva je 'MatauSa silno razburila. Očb'iii sragta se ^ačela kregati; z orožnikom in občinškim redarjeni. Anton Matauš Je žapustil za trenot^k hišo z opofiibo, da se takoj vrne, Zunaj pred hišo je imeli kakor se zdi, kratek pogovor s svojim sinom Leopoldom. Anton Matauš š6 je kmalu vrnil V;hišo, se dozdevnb ni več Upiral odredbi in se je pripravljal h'a o'dhod< z brožnikom in obCinskim redarjem. Pred bdhddom je pa rekel:-,,Danes mi mlina ne bosta zapečatila!" Sel ]e sioer z orožnikom in' občinskira redarjem, toda zelo počasi, bržčas z namenom, dati svojemu sinu potnebnega časa za pripravo. Ko so pfišl-i k doma^emu mlinu, je sieer odprl vrata, a sam je pa ostal zunaj pped vhodom, 'dofeim sta stopila orožnik in redar v vežo. V tem trenutku1 poči strel iz gozda. Stnel ]e za>del orožnika v hrbet, tako, d'a se j« zgrudil mrtev na tla Občinski redar Leskovar se je prlpognil k tlom z namenom, odvzeti mrtvemu orožniku puško, da bi se mogel sam braniti pred napadom. V tem liipu poči zopet strel iz iste smeri, ki pa Leskovarja ni zadei. Ko je redar Leskovar stopil iz vieže, je videl še bežati Matauševega sina Leopolda s puškio v roki y smeri proti bližnjemu gozdu. Tudi starejši Matauš je zbežal proti domu. ObCinski redar Leskovar je vzel seboj orožnikovo puško, uro in druge rečl ter se podal v Oplotnico. Orožniki v Oplotnici so vaeli seboj 10 oboroženih mož in so se pddafli v Sroioberg, kier so prijeli Antona Matauš, nekoliko pozneje pa njegovega sina Leopolda. Oba so izročili oklrajnemu sodišču v Konjicaii, odkoder ju bodo izroSU graSbemu domobranskemu sodišču, Pogneb ustrelj,enega orožni'škega stražmojstra Ignacija GlanCnik se je vršil clne 15, oktobra na pokopališče v Oplotnici. Pogreba se je ucleležil tudi konjiški okrajni glavar pl. Hohl, major Vaij iz Konjic, deželni in okr^jni orož/nj&kli poveljnik ter veliko &tevilo tovarišeivK)rožni,ko\- Gospodarske noTioe. Odvz,etie kroniplrja. Glede odvzetja krompirja je določeno: Vsakemu posestnikii se mora pustiti toliko krompirja, kolikor ga potrebuje za družino in za krmljenje živine. Na dan se sme za lastr.o uporabo računati: na krnetiji za enajosftto na ciau do 700 gr. {približno % kg), v mestili samo 300 grraiov, za ž iv i n o p a s i s m e posesitnik s a m d o 1 o C i t i, k o 1 i k o b o r a b i 1 k r q m n i r j sx. TucH seme se mora posestniku [iist.ti. Za seme se raeuna na hektar (% orala) 1500 kg ali 30 do 32 mernikov. Ako bi se od posestnika zalitevalo vee, naj se pritožbe pošiljajo na okrajna glavarstva ali pa brzojavno naravnost na c. kr. namestni-ka grofti Claryja. ; Kollko sena si smeš obdržnti za lastno živino? Na Štajerskem se vrši seclr.j reiv'viriranje( slame in sena. Nakupovalec sme od posestnika zahtevati samo odvišno seno, t. j. tisto množino sena, ki ga ne rabi za krmo lastni živini.' Uradno j^ določeno, da s e s m e z a e n o g 1 a v o o d r a s 1 e g p v e j e živ i n e (voli, krave, biki in telice ter konji) rafeunat: nadan 10 kg sena i n 5 kg slamc, za drob n i c o (teleta, ovce in koze) pa3 kg sena-in 3 k g s 1 a m-e. Ako imaš n. pr. 5 glav odrasle živine in 4 glave drobnice, si smeš ža dobo od 1. novembra do 15. maja t. j. za 196 dni, obdržati 12.152 kg sena in 7252 kg slame, Koliko stotov sena ima posestnik v zalogi, si bo približno vedel' sam izrafiunati. Glede slame naj zahteva, da se mu je nekaj pusti tudi za steljo za breje svinje, prasce, teleta itd. Proso se ne bo t)dvzemalo in vsak ga laliko da na mlin, kolikor in kamor ga hoče, 'Mlinarji smejo torej proso phati brez posebnega dovoljenja. Cene za krorapir pri Rtuetu m trgovcu. C. kr. kmetijska družba te je bavila v zadnji seji z na stavljenimi cenami za krompir in sUinila odpo•slati takoj vlogo na vlado, v kateri pojasnuje, da ne gre od producenta zahtevati krompir za 9 K meterski stot, dofiim zihteva labko prodajalec 19 kron ali še več. Dež. odbornik dr. Verstovšek je označil v centralnem ooboru zan mive dogodljaje glede dobave krompiria. zlasM v mariborskem okraiu. Dovoljenje za provažanie krompiria. Stajersko eesarsko namestništvo razglaša: Da ne bo nepotrebnih vprašanj, se opozarja, da ame izjrlaiti doMolienje za prevažanje krompirja četudi v najma.njši množini, samo tistai okrajna poiitična oblast, v kateri se na^ haja dotična, za prevažanje namenjena mr-ožina kromj)irja. Bakrena gallca. Okrajni zastopi vra^njo tn rlni obfčinain prepla^ila za bakrenp galico, Mariborski okrajni zastop. računa 1 kg galice po K 3.20. Konjskl sejml v Ptuju. V Ptuju se bodo vršili sojmi za žrebeta na mestnem sejmišftu dne 17. oktobra, dne 7., 21. in 25. novembra. Na zadnji ptujski konjski sejm se je prignalo 93 žrebet, od feh se je pokupilo 62. KaJ se naj ne zavrže. O.srednjica za krmila na Dunaju- nasvetuje, naj so pridno uporabljajo za kr- mila lanove luskine, makova slama, koruzno stročje ter Yinske tropine. Kdpr pa bi iniel tega preveč, labko"]proda Zgoraj inienovani osrednjici. " Zlmski grah. Na Ceškem šie j« želo udomačil zimski grah ali grahek. Sajdi se meseca oktobra ali novemb>rau Rodi zgodaj spomladi.. Seme tega graha (Erbsen) se dobi pri žitno-prometnemu zavodu v 'Pragi (oddelek za semena,). Cena je 66 K za 100 kg. Za izvoz v naše kraje je treba potixlila okrajnega glavarsjva., da se bo grab rabil edi'no aai seme. ' Skrbito prezlmovanje sadja, sočivja, in krompirja. Cesarska namestnija je svoj čas izdala knjižioo ,,Navodilo za pravilno prezimovanje sadja, sočivja in krompirja in pripravljanje zelia. Knjižicak, ki stanŠ'10 V, se dobiva pri c. kr.xokrajnih glavarstvih. Gospodinjam priporočamo, da se pri prezimovanju sadja, sočivja in krompiria ravnajo po navodilih, ki so v tej knjižici. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so poskoCile cene zu fteškl hmelj za 10 do 20 K za 50 kg. — Tudi Savinjskega hmelja so že nekaj spravili na hmeljski trg, Ker se &e Savinjskega hmelja letošnjega pridelka, o katerem gre v Žatcu glas, da je prav dobre kakovosti, dosedaij ni nifi popirodiali, oziroma pokupilo, še tudi ni bilo nastavrfenib nobenih hmeljskih cen. •¦,¦.. Izdelovanje piva — vnovift omejeno, FinanCno ministrstvo je izdalo naredbo, ki dolofia, da smejo pi\-ovarhe za meseo oktober izdelovati samo eno 6etrtinko tiste množine piva, katero so izdelovale r isti dobl v Mih 1911 in 1912. Za mesec oktober ie iorej izdelovanje piva vnovič zmanjšano za 20%. Razne novice. Dalmatlnsko dete rojeno s sabljo. Zadrski ,,Narodni Lisf' porofta, da je neka Dalmaiinka iz Zuljane povila v Ameriki krepkega dečka, kateremu se na bedru leve noge pozna sablja. Hrva,tskii novorojenček je vzbudil v Araeriki pozornost in ameriške novine pišejo o, njem na dolgo in široko^ ^TsIarodni Lis;t" pravi: ,,Eto dakle oi:iet jedan HrvaJ,koje ima, da bude velik junak, Po tom bit 6e opet rata, nije.ni ovaj zadnji." (Glejte torej zopet eden Hrvat, katereinu je doloceno, da iz njega postane velik junak. Potemtajcem Še bo vojska in setSanja ge ni za^nja.) Vrabee In senlčka. 14^t ,,Basel«r Nachrichten" pripoveduje sledečo mično zgodbico: V švicarski vasi Tannendorf so podirali v letošnjem poletju porušeno vaško kapelico. Ko so trgali streho, so našli ptičje gnezdo, v kaiterem je senička izvalila 4 mlarfiče, vrabec pa ji je doriašai živ«ež. Mojster, Jfi je to opazil, je dal nalašč delo ustaviti. Cez dva dni je senička izvajila tri vrabce in eno seničko. Pg.ziieje so gnezdo prenesli na bližnjo hišo, kjer §ta senička in vrabec nadalje redila svoje št.ri mladiče, Svlnja — rešiteljica. Zar.imiv: slučaj se Je dogodil |dne 2. oktobra v neki vasi v za,grebški okolici. Pred hišo posestnika Berguijevifia se je pasla svinja s šestero pujski. Crni merjašfiek se je oddaljil od ratcev in sestric, in je štrbunknil v lužo pred hlevom. Prase bd se bilo gotovo potopilo, da ni prihitela svinja-mati in je prijela svojega sinčka z gobcein za zadnjo nogo in ga potegnila iz luže. Gospodinja je odnesla prase v hišo, kjer so mu pomagali, dia mu je iztekla voda. Prase je bSlo rešeno. 'Oguljena je bila samo noga, s katero ga je prasica potegnilai iz luže. 85 kg težkcga soma vjel. Pri Segedtnu na, Ogrskem je vrgel ribič Antalii mrežo v reko Tiso, a sam se pa vsedel ob rečnem bregu. Ko ja začel vlečr mriežo iz vode, je bilo v njej neKaj taiko težkega, da je mislil, rda se mu je žapletel v mrežoi kjos bruna. Ko pa opazi, da je vjel v mrežo rečnega soma, dolgega poltretji meter, se je spremenila njegova otožnost v veselje. Velikan je nanireč tehtal 85 kg in je bil vi-eden več kot 600 K. Vellk ogeni. V ottčini Boba na 'Ogrskem je pogorela, kakor poročajo ,,Noivine", 43 hdš4 Veliko siromaištvo je nastalo med prebivalstvom. S44.000 iajc Bapleilienth. Dunajska trgovska tvrdka ,,Agricola" je kupila koncem nleseca septembra na Ogr^kem 344.000 jajc. Kupljena jajcat je imenovana tvrdka spravila v Marijine Vare na Ceškem in jih shranila v veliko skladišče z očividniro namenom, prodajati jajca v poznejšem 6asu za drag denar in napraviti pri toliki množini jajc izboren ,,gešeft." Okrožno sodišče v Marijinih Varih je pa jajca zaplenilov lastnico tvrdke, Berto L6wy, pa izročilo dunajskemu kazenskemu sodišcu. Kaj se zgodl s potoplienlmi ladjamn Usoda potopljeoih ladij ni, da Wi na vekov veke počivaile na dnu morja^ marvefi se godi ž njimi pofiasna, a neprestana izprememba. Ladja, ki s« potopi samo kakih 60 m ^loboko, se dandanes, ko je tehntka tako napredovala, še lahko dvigne iz morskih globočin. Sicer so pa potopljene ladie pod neizogibno silo kemienih izprememb. Saino zlato in platina ostaneta v morski vodi neizpremenjena, a Cudno se vidi, da ima to posebnost tudi vosek, kakor so dognali, ko so našli ladjo "VVikingov. Železo in baker se polagoma uničujeta v morski slani vodi, ki razjeda imenovani kovini neprestano noč in dan, tako da ne ostane od silnih železnih oklopov niti najmajnj&ega sledu. Celo preje bi bilo p,ri6akova.ti, da bi se leseni deli pojaivili v prihodnjera stotito61et.iu. V velikih globoftinah InamreC okamenijo in okremenijo, fte jih morske živali \n rastlina n& inii&Ijo. V apnenih pla_tohpu5_ajo s-vttj odtisk, po kaierem sMep_mo na uji_ obliko, ta-lco k_4kor splošno nahagajmo okam&nine v. apneuou. In fte lako raorako dno 6©_ što in sto U_oŁ let postane suhazemlja, bodo bodoči učenjaM i_kopavali. sLedovese^ danje vojne in nas bodo proučevali kakor pmlpatopae zmaje. Dopisi. Marlbor. Mariborski okTajni glavor, namestniBki svetnik dr. Adajn pl. W©iss je bil odlikovan s 6astniSkim križcem Franc Joželovega reda z vojnim okra&kom. — V pokoj je stopil pr«dsednik mariborskesra okrožnega sodišfia dvorni vsetnik Ludovik Perko. Ob tej prOiki ga je cesar odlikoval z vitežkim križoem Leopoldovega reda. Maribor. Mestni magistrat je določil, da mor_jo biti od dne 20. oktobra nadalje zaprte vse gostilne in točilnice kave ob 11. uri ponoči, kavarne pa ob 12. uri ponoči. Maribor. Ker se teleta za klanje smejo odslej prodajati edino živinoprometaemu zavocJu, t. j. uradno nasiavljenim nakupovialeem, so se radi ložjega prometa s teleti izbrali sledeči kraji, kjer se bodo teleta kupovala in klala za živinoprometni zuvod: mestna klavnica v Mariboru (g. Kirbiš), Gornja Sveta Kungota (g. Pabernik), Sv. Jakob v Slov. gor. (g. Peklar), St. Lenart v Slov. gor. (g. Solalc), Slivnica pri Mariboru (g. Lesjak) in Ruše (g. Mulejj. Oddaja tobačne tralike v Mariboru. Okrajno ftnančno ravnateljstvo v Mariboru naznanja, da je oddati tobačno traliko v Lutherjevi ulici štev. 9 v Mariboru. Prednost imajo vojni invalidi ter vdove in sirote v vojski padlih vojakov. Natančneja tozadevna pojasnila se dobijo na okrainern linančnem ravnateljstvu v Mariboru. St. nj v Slov. gor. Tri zvonove smo poslali iz stolpa iarne cerkve, dva- pa iz kapel, za dom med Wojni grom. 2e od nekdaj se opeva zvnn kot srednik med stvarstvom in Stvarnikom. In res! Kolikokrat pretrese ravno zvon človeško vest, da se spomni svojega Gospoda! Kolikokrat opomni zvon, fcaj da je treba in česar ne sme biti! Kolikokrat vabi v cer_ev k molitvi, k delu, premišljevanju, k veselju in resnosti. In tako resno in milo je pel zvon tudi nam v slovo v torek, dne 10. oktobra, popoldne in sreJo zjutraj. Nehote smo se spomnili, kako je klical in milo vattil tisoče in tisoče k mohtvi in službi božji, kolikokrat je spremil v temni grob utrujenega potnika. In danes si milo govoril, ti lepodoneči zvon, zadnji opomin, da le eno ostane, namreč resnica in pravica! Milo si se poslovil od nas; s solzami v očeh smo te poslušali ter želje pošiljali v nebo, jda naj neskončno Usmiljeni tvoj namen veadar uresni&i in da vsaj s>ovražnikom resnice in pravice zapoješ smrtno pesem, 6e nam ne boš več pel. Sel si za onimi, ki so te poslušali, morda oelo radi umevali tvoj klic. Vzra|dosti jih tam na krvavem kraju; opomni jih, da jim greš v pomofi in da je Ijubezen tudi tebe poslala, da zmaga naša bo. ,,Le doni zvon iz temnih lin, le vzbujaj mi na dom spomin!" Št. Ilj v Hov. gor. Mladeniška Marijma druž ba gre 24 t m. na Ptujsko goro in bo imeia tam svojo slovesnost ob 10. pred-olian Nago\or na fante ia slovesna slažba božja. Ali pridete faatje še od drugod? Sv. Andraž v Slov. gor. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 22. oktobra, popoldne po večernicah, v šoli dve gledališki predstavi ,,Sv. Cita" in ,,Ljubezen Marijinega otroka " Vsi domačini in sosedi so prav prijazno povabIjeni. Ker se bo poslal čisti dobi6ek za vdove in sirote naših padlih vojakov. se ureplaCila hvaležno sprejemajo. Sv. Jmuj ob Sčavnici. Dne 13, t. m. smo spremljale k večnerau počitku tovaršico Nežiko Jnušovec. Bila ie v 22. letu svoje starosti, Od svojega 13. leta naprej je že služila j:ri kmetih. 'V službi je osiala vedn^ pridna in pobožna. Zato ne žaljujejo za njo samo starši in sestre, ampak turli gospodarji, pri katerih je zvesto služila. Pogreša pa jo tudi naša dekliška Marijina diružba. Bog ji daj večni mir.! Mala Nedelja. Povodom blagoslovljenja kapele rodbine Lipša na malanedeljskem pokopališfiu so gostje darovali K 2G.70 za Rdeč križ. Marenberg. V nedeljo, dne 22. oktobra, se vrSi sestanek tukajšnje mladinsko organizacije pri Sv. Janezu po dopoldanskem sv. opravilu v društveni sobu VaMjeni ste zlasti fantje, ki še niste v vojaški službi, da pridete v velikem številu! Dramije. SreCno smo rešili pri župnijski cerkvi veliki in še dva zvona. Za njib rešenje srao morali žrtvovati vse zvonove pri treh podružnicah, razun najmanjšega. Vse za domovino! Dobrna. Oesarski god smo tukaj prav sijajno obhajali. Ob 3. uri popoldne je bil pri ,,Unionu" koncert, prirejen od sla,vnega šmartin_kega pcvskega zbora. Ko nas je vlč. g. župnik in predsednik krajevnega odbora BdeCega križa. Frid. Kukovič zve6er. vrnivSi se iz Celja, posetil, se je razvila prava ijudska domoljubna veselica. Nad 40 častnikov se je udeležilo veselice in za sklad vdov in sirot ter invaKdov se je flarovala lepa svota.. Celje. Mestni mag;strat raeglaga, da ie aa sedaj prisiljen ustaviti oddajo moke, ker bo pofilj© vse zaloge mok»r> Peki pa, Se imajo _adostno množino moka, tako^ da, je aa-_edaj §e /,asigura oddaja potrebnega kruha. ¦ St. Pa*el pri Preboldu. V Kaplivasi }e uiurla dn« 1 oktobra i>o daJjgi in mučni bolerni blaga žena in dobra mati otrokoma, dobra miiti pft tudi revež&m in uboginv, Alojjzija PrivS&k, v 55. letu svojega življenja. Zapušča. žalujočega raoža, hfcerko in sina, bateri se nahaja že zaietkoma vojne v ruskem- vojnem vjetnifttvu, kjer niti ne sluti, da mu je ugrabila nemila smrt dobro in blago mater, Kolikokrat posebno zadnji čas je izrazila rajna srfino željo. doživeti trenutek, da bi videla zopet sina. Bog je hotel drugafie. Saj križ nam sveti govori, da vidimo se na<l zvezdami. Izvanreden sluftaj je bil ta. da je blaga pOKOJnica umrla ravno na roistni dan svoje hčerke, na sinov imendan pa je bila polcopana. Naj počiva v mirul Hudo i)rizadoti l^odbini naše odktito sožaJje! Rajhenburg. Dq« 3. oltobra smo p-jkopah pri cerkvi sv. Duha na Gorici cerkvenega ključarja posestnika Franca Ašiča, ki je bil vedno zaveden katoličan, zaradi svoje miroljubnosti in prijaznosti sooštovan od vaeh prijtteljev in znancev, iskreao liubljen od svoje rodbine. Dolgoletna bolezen ga je i2trga!a iz naše sredine. Tcžka je bila ločitev od njega, pa saj se vidimo zopet! Teden pozneje smo spremili k večnemu počitku njegovo sosedo, Uršo Jjavlič. Mari|ina družba je izgubila svojo dobro Ž^SiS0 Antonjo Šuštarič iz Dola. Upala je Se. ia o_^^i, pa bcžja volja je bila, da se loči iz tega sveta. Tudi rožica v najlep^em cvetu pade pod stnrtno kcso. V trgu je umrla Marija Sajovec. nekdaj v zdravih letih vneta sodelovalka pri našem izobraževalnem društvu. Svojo bolezea je več iet udano prenašala in si s tem zaslužila večno plačilo. Sveži grobovi Dam resno govorijo: Bodite pripravlieni, ker n*» v«ste ne ure ne dneva. Dobova. V Dobovi je umrl dne 7. t. ra. veteposestnik Ivan Gerjevič. star 81 let, velik dobrotnik župnijske cerkve. V njegovem poslopju prebivajo sedaj begunci iz Bulco\ine judovske vere.