301. številka. Tečaj XXXI. mr Imhmja. tbmM dmn Tudi b B«ie iab In praznikih) ob 5. uri, od ponedeljkih oh 9. uri zjutraj. prodajajo po 9 bot6. (5 Btotink) ▼ Trato in okolici, Ljubljani, Gorici, Mariboru, Celovcu, Idriji, bt. Petru, Sežani, Nabrežini, NoTemmMtn itd. ttiamt #t«vim« i • «p*C|ih tobakarnah .»I ji Kranj p ^'•M 1« earofibe sprejema uprava lista „Edinost", ■ . Glorgio 6alatti It. 18. — Unuto mn 2 pep. i« 8 zvečer. • a« .gladom 16 etotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, Mce zahvale in domaČi oglasi po pogodbi. TELEFOH Itv. 1157. Edinost Glasil« polffičiega imitva „Edinost" za Primorsko. V •dinoati je moči Naročnina u&it km ▼■« (eto 24 kron, pol leta 12 re isednika. :J. Poročilo tajnika. .*». Po oeilo blagajnika 4. Eventualija. .">. Volitev novega odbora. «». Pogovor o jx>lo£aju iii o prihodnjih volitvah za me>tni zastop in deželni zbor. ODBOR. 1 (Brzojavne vesti.) Baltiška eskadra. BREST 28. Neka ladija, ki je imela rusko zastavo, navidezno rtmorker, je dospela v tukajšnje pr stanišče. LONDON 28. GlaBom nekega Ll« vdsu iz Vgo dešlega poročila, odpluje jutri ruska eskadra iz ondotnega { r Btan šča. Dogodek v severnem msrju. LONDON 28. Ruski poslanik gn f Benkendortf' je poset'1 danes minUtra zuni-njih stvari markiza cf Lindsdovvja pied 10. in pol uro v njegovem privatnem stanovao u ter se je ob 10. ur: 50 minut povrnil v svoje stanovanje. H»NDON -S. Današnjen u rtzgovciu ruskega {.osanika t m n Btrom zunanjih stvari Lsn dovje, je prieottvo-al tudi francozki poslan-k. hutki poBli-nik je nul ^o minister-skem svetu zopet polu rio posvetovanje z ministrom zunanj:h stvari. Dogodek v Severnem morju. PE1ROGRAD 2>. Glavni etib mornarice je priobčil »1 de?i dve brzojavki admi rala R ideftveoske^a p'.ve'jiiea drug#ga od-delka eskadre Tihega Oceana : 1. Dogodek v Si\ernern morju je bil pnvzročea po dvth torped jvkah, ki s j jo skusile brez luč; v t mi Dapasti lbdijo, ki je b.la na čelu vBej esiadri. Ko ie eskadra PODLISTEK. 32 Prokletstvo. Zgoi vinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in d'>vr-il I. E Tomlć. Prevel M. C—č. IV. Zato mu je sleiilo vee mesto, saj je poznal pravo mero bolje nego sor. KOPER 28. Po šliriurni debati, katere so ee ude!« žli rszai poslane , je bil soglaBoo sprejet v drugem čifaiiju »akentki načrt g'ede iedaje novega stavbenega reda za Opatijo. Nato e bila s.-ja prekinjene. Pri hodnja eeja b > v četrtek dne -i. novembra. Oerrski proračun. BUDIMPEŠTA 28. Finančni minister dr. Lukacs je predložil državni proračun za samo be-edo pogladiti do miru tudi najbe-snejtga svata, ko sj Gričani sukali »rukave na popove<, če tudi se ni lizal suženjek', marveč je rtkel »bobu bob, a popu pop«, in je pred meščanskimi pravicami straž.l kakor h palic. . ZabavajoČi se tako z ženo in vrčem je opazil, kako prihaja vlaški zdravnik Jakob, oblečen v dolgo črno sukno. — G!«j zJravnik prihaja, je rekel Z-van, dregnivši svojo ž.-nr. Varuj me Bog, ča mi tu obtiči ta podrep:ci ! Ne mor^š se ga otresti od mraka do zore, tuko je ^.oln besedi. — Pusti ga, puet<, Z v*n, ga je zafela mir.ti žena, tako narav ima. — Vidiš zopet žensko pamet, se je razsul 1 nekcliko mož, da vam ženskam ni nikoli zadosti besed. Ali jaz ne m< rem in ne morem trpeti, ako eo mi več govori, nego se misli. Jesti ne t eba več, nego do s.tega. ako ti je ljube, da imaš zdrav želodec. Ali čakaj, čakaj, odp hn.ti hečem tega mazača v hip, kakor peresee z dlani. Ravno njegovih Utanij mi treba ! V tem se je zdravnik, hropeči in poteči se, pritsnil do Živanove klopi. leto 1905. — Po tem znašajo redni izdatki 1,067.665.270 kron, izredne izdaje pa 170.016.145, redni prihoiki 1,101.557.267 kron, izredni pr hodfci 1,101 557.207 kron. Konečai izid pokazuje prebit-k 198.411 kron. t FZM. Jlolinari. DUNAJ 28. Kakor poroča »Neue Ereie Pres-tec, je umrl včeraj v Allvatre pri Corno FZM. baron Moli na ri v 85. letu etaroBti. Zaprisega novih ministrov. DUNAJ 28. Cesar za priseže v ponedeljek dne 31. t. m. predpoludne novoirre-novare ministre. Rusko-anglezki spor. LONDON 28. »Reaterjev biro« poro?a iz Gibraltarja od danes : Križarke : »Lanca-sterc, »Sutfjkc, »Endim'on« in »Theseu?« so odplule v zapadni smeri. Križarka »H.-r mesc je oiplula v Vigo. — Druge ladije eskhdre . e nahajajo še tukaj. LONDON 28. Prva divizija domačega brodovja je zapustila danes Firth of Forth in dospe jutri v Portland. Vsi častniki so b li pezvani včeraj zvečer k mornarici. Bolgarska. SOFIJA 28. Knez Ferdinand je vspre jel danes piedpuludne novoimeaovanega di-plomatičnega agenta avstro-ograkega, barona Trauna, kakor tudi novoimenovanega diplomat čaega ag< nta Srb je Š.m c », ki sta izroč la svoji poverilni pismi. ,,Jugoslovani na delu". V IMariboru na Štajarskem izhaja neka novinska umazana cunja cfijijoznega kalibra, ki čuje na ime »Marburger Zeitung«. Uma-J Z3na je ta cunja in smrdeča, d<* bi si moral človek nadevati rokav,co, predno jo jamlje v roko. No, kako ne bi bila umazana in amrd- J ljiva ta cunja, ko zavijajo vanjo vsaki dan same umazanošti in sam smrad ! Urednikom t mu — ako že hočemo na p:fati neodousten evfemizem — je neki. ca slovensko Štajeisko pritepeni Norbert J%v. Da se ta človek re-* v polai meri kvalific ra za urednika takega lista, kakoršan je »Mir-burger Ziitucgc, pokazal je s tem, da ima celo za^go izrazov, ki so možni edino la v takem listu, a eo grši in gnusneji, nego je blato v močvirju. Ta »Marburger Zeitung« se je tort j čut la poklicano, da v članku pod zaglavjem »Si'id slaven an der Arbeit« raz oži celo kolekto j svoj h gnusob in da nam pokaže na rranife-stanten način, kakova je tista — kultura, \ katere glasilo je »Marburger Zjitung« ! Da,! to je zaačilno ia naše a\ atrijske razmere: list, ki slovi po svoji zdivjanosti, ki je že proslul po svojem načinu žaljenja domačega — Hvtl en Bog, hvaljen! je pozdravil šor Giacomo, pusnemaje meščane. — Na veke! je cd'.dravii Zivan mirno. — Dobro z iravje. «? je vprašal zdravnik. — Dobro, hvala Bjgu, j9 potrdila Ben kovčka. — Čast in poštenje tvoji umetnost, mejster medikus, ee je nasmehnil Z van ravnodušno, ali daleč raj ostaja dom zdravnika od mene in mojih! In hvala B g«, da te mi ne potrebujemo, ker mi je kapljica v tem U vrču dražba od tvoje motne juhe. S ir Civagnoli se je na te besede nekoliko namrdnil, ali umovanju Zivana ni mogel prigovarjati ni pikice. Slednjič se je vendar nečesa domini i in se je nasmehnil po Bili: — Hm ! Hm ! Glej ! Glej! Pazi kume Ž van ! Kugi leti kakor Btrela, in ako pride, bo dobro, ako imaš zdravnika za soseda ! — A d i! je odsekal Benko?ić, ča le sam zdravnik ne pobegne poprej od sosedstva kuge ! Ze nam je bila prilika, da smo videli kaj tacega. Šor Giacomo je eilno perdečel na to za-frktcijo, ki jo je Banković pospremil zvitim pogledom iz pod očesa. Na to je G.acomo ne- prebivalBtva, ta list je s posebao slastjo č tan ode. k r. državne birokracije na spodnjem Štajerskem. Divjak, ki ima rečeni člacek v »Marburger Zeitung« ca Bvoji črni vesti, uprav besni, ker bo se narodni zastopniki v deželnem zboru dalmatinskem usodili »einen deutšch-geborenen Vertreter des Kaiserstaates freund-und \vehr!o§« iztirati iz zbornice. To da je tiranstvo, ki priča, da je »kri, ki se pretaka po žila'a morilcev kralja v Balemgradu«, prešla tudi v Zader in v Ljubljano, ker tudi tu da so slovenski klerikalni in libtralni prvaki združeno zaeramov&li »visokega uradnika«, barona Heina ! S trditvijo, da so slovenski klerikalci in liberalci združeno zasramovali barona He:na, si je »Marburgtf Zaitucg« pritisnila znak najdr^neje lažnjivosti na svoje v brezsramnosti železno čelo. Mislite morda, da ^retirujemo ? Nu, pa čujte nekoliko terminov, v k.t?rih se zrcali — kultura avktorja v »Marburger Zaitung« ! Dfželoi zbor kranjski imenrje ^pljuvalnik« ; Ljubljana je sezidana od nemške miloščine, a v zahvalo uprisa'jsjo Slovenci v Ljubljani umorstva, ubojstva in indijanske napade ; za vojvodino Kranjsko daja označenje verpobelt, torej dežele d r u h a 1 i. Prebivalstvo v deželi da je napolnjeno divjaških instinktov. Krono \ sem tem insul-t)m, tem nekvalifikovanim perfidijam pa je postavila »Marburger Zaitung« reksi, da so vsa ta svojstva posebna jau^oslovanska last !! Sicer pa je člankarju v njegovem beanilu ušlo tudi marsikako priznanje, za nas dragoceno, za avstrijski zistem pi značilno. Tako pravi, da je v Dalmac ji »deutscbgebornerc namestnik stal »brez obrambe in brez prijatelja« ! A zakaj je prišlo tako, o tam ne govori ta podla duša. Ne govori o tem, da je I >alma-cija 6lo\aaska dežela, v kateii tisti »deutech-gtborne« namestniki pocaenjajo le provokacijo, poakuae za infiltracijo tujinctva, žaljenje, udarec v obraz etnogrsfičnemu značaju dežele in 6leJnjič izraz volje C2ntralist škega nemškega zietema, da heča imeti državno upravo, ki ostaja tuja prebi\alst\u in nje interesom. V tem je vzrok, da st.>je nemški namestniki v Dalmaciji »fVcimd nad \Vihrlo3«. A kdo je v prvi vrsti kriv na tem ? On, ki poš Ija v take dežele take namestnike! Tisti zistem, ki stari germanizatorični trad ciji žrtvuje življeaike interese posamičnih dežtl in skupne države! A kdo so, ki srd teje pomegijo vzdrževati ta nezmiselni, krivični, sestavi in nalogi države dijametralno nasprotujoči zistem ! Ti stoje v onih vraćah, iz katerih se rekrutirajo najzve^teji č tsteiji — »Marburger Zeituagc, te zasrarnovalke avstrj-jkih narodov. umno pogledal proti nebu, zakaš jal d vu- trikrat, ter vzdihni! od same zadreg". — Hm! Hm! Z Bogom, dragi kum Zivan ! Zbogom kum ca Benkovička ! L ihko noč vama! Čakajo me bolniki. Sina opravila ! Bog moj ! Lahko neč ! — Srečno! Mojster zdravnik! je spregovoril ŽivttD, ali ne hodi pok g grobja sv. Marka, saj je bil pred petimi dnevi »mrtvi god«, a pri tem so imeli tudi zdravn ki svoj delež. Zdravnik se je obrn i hitro na peti, in Be je delal kakor da ni nič čul ter ee je od-muzil proti mestni svetovalnic1, z bajoči se na debel h kratkih nogah, kakor star gosak. — A zakaj, Zivan moj, vedno zbadaš tega siromašnega zdravnika, kaj ti je on kriv ? je vprašala moža krotka Benkovičks. Z irav-n k je le in to ni šala. — Zlravnik, zdravnik! to je velika beseda ! se je razburil Zivan, tudi kovač je kovač, misliš li pa, žena, da ti vsaki kovač skuje fino podfcov ? Misliš li, da stara Gon-činka, ta ženski greh, ne kuha včasih boljših kapljic, nego li ta zdravnik ? — Pojdi, Živane, čaro7nica je, je nasprotovala ženfc. (Pride št). Da, da, če cnen.u »visokemu uradniku« . A ravno za to, da povleče na-se vse razpo-v Zadru ni hotel nikdo stati na strani, zgo- [ ložive japonske čete, je Kuropatkin tako hrupno napovedal svojo ofenzivo, kar sicer nasprotuje vsej njegovi dosedanji navadi. Konečni dobiček od tega za Kuropatkina je, da fo zanj že na potu sveže, zanesljive čete, dočim bo moral Ojaaaa svoje najboljše polke nadomeščati s četami druzega reda in s takimi, ki ne bodo druzega, nego krma za kanone ! Kadi dogodka z angležkimi »ribiči« je dilo se je teko, ker je mož nečuveno razžalil ve j narod. E da, za krivičnike :n nas laike, katerih nazore, cilje in — omiko zastopa »Marburger Zeitung« z vso hvalevredno odkritostjo, je bilo prav in dobro, dokler je v narodu našem na jugu dremaia zavest o lastnem narodnem dostojanstvu, da bo mogli v naše dtžele svobodno importirati nositelje tiste in take kulture. kakoršnji je »Marburger Zsitung« ' ss vedno silen krik po japooofiiakih listih, odlična reprezentantinja. A sedaj, ko smo se! To vam rožljajo s sabljo, mobilizirajo in po-začeli dvigati proti temu. sedaj smo zadeli šiljajo uit matume. Mi smo že povdarjali, besnega Germana v živo, da hrešči: »D.-rji kako neopravičen je ta krik, ker je bil po S'ovani na delu!« Besu ker se mu nekaj vseh okolnost.h in momentih opravičen sum, dozdeva, da p > tem našrm delu skoro sine da se nekaj nameruje proti ruskemu brodovju. tujinstvu v deželi — črni petek ! Sedaj plujejo tudi Srbe kakor ubijalcev in morilcev. Ali dokler so bili S o- j ki jih prlobčujemo na drugem mestu. Tu naj vani na Balkanu taki tepci, da si niso upali bo omenjen samo fjkt, da eti dve torpedovki, ganiti se, ;o j:m je po krivdi narodu cdtu- ki nista imeli nikakh luči, namerovali na jenih dinastij, na rojstni grudi smela zreti vsaka ptuja h'jena, ko je tam doli vsaki pri-tepeni slepar mogel igrati velikega gospoda in so tem aarcdcm določali usodo njihovi ozira razv;l največe energje v najljuteji sovražniki: o, dotlej je bilo vse jega brodovja?! dobro in v redu. Sedaj pa, ko je v s'o danskih giavth na Balkanu jelo daniti spcznanje, tem ne bi se smeli spodtikati niti Nemci, socijalno demokratična shoda, ki pa sta bila Saj imajo v svojih rokah — vsa druga mi- zelo pičlo obiskana. S;šla se je bila skupina nisteratva, izveenjši seveda ministeratvo za kacih 30 do 35 ljudij. Na prvem eh-du eo Galicijo. razpravljali o sedanji res neznosni draginji. ————————————— In hvalevredno je za vsacega, kdor se trudi Za glagolico. proti tej grozeči kalamiteti. Samo, da bi ravno Svečenstvo Gornjega Varaždinskoga de- socijalni demokraciji dali v razmišljanje vpra- kanata na Hrvatskem, zbrano dne 24. t. m. sanje : da li ni ta draginja deloma naravna na letni konf.rjnci, je Bcglasno sklenilo od- posledica socijalne evolucije sedanjih dob?! poslati zagrebškemu nadškofu prošnjo, naj z g čemer pa nikakor nočemo tajiti, da je vbo silo deluje na to, da se uvede pri službi v^rok vseobči draginji tudi v brezvestni bcžji staroslovenski jezik. Kdaj pričnejo s spekulaciji, v požrešnosti tistih nikdar sitih takimi sklepi in izjavami nase slovenske in borznih špekulantov, o čemer pa si zopet ne hrvatske dekanijske konference?! la da se je rea nekaj nameravalo, to je raz narod vidno ir brzojavk poveljnika baltiške fljte, Drobne politične vesti. Proti italijanski juridiČni fakulteti. V Inomostu so imele teh dni Jn 51en'ov društva gospodarja. (Shoda ata se moremo kaj, da ne bi konstatirali notcrično dejstvo, da s o ti brezvestni špekulantje po ogromni večini — Zidje ! Na tem prvem ehodu je bilo za dve omizji navadnih gostov vsa nemške stranke, razun klerikalne, shod, na katerem so zavzele odločno stališče proti italijanski juridični fakulteti v Inomostu. V Rimu je pričela izhajati informacija namreč vršila v »Konsumnem društvu«.) Na shodu prešlo nedeljo nas je bilo domačinov 25, iz TrBta pa je prišlo kakih 15 udeležencev. Gospod Kopač je govoril pad na rusko lsdijo, ki je plula na čelu iza bslkanske odnošaje pod imeaom »Agenz a, Bjoven?^ gg. Panek in Končnik pa laski. Bilcanica« z oč tno protiavstrijsko tendenco. ... , , , . r _ J Domačinom se je zdelo, da je vse pievec brodovja. Kje je, vprašamo, admiral, ki bi bil takStaE(lardc porofia B,U89lja> da je slojev. Taka manfestacja ljubezni mora biti _ d* Rusija ntjela tam nevo posojilo v zaesku v vel,ko tolažbo žalujočima rodbinama. 1350 milijoto/ frankov. Prvi del posojila se Vlada Nemcem na uslugo vsaki hip. ne irda pred januvarijem. Polovico posojila Nemški erditeži v Vel.kovcu so parsratzahre- prevzame Nemčije, druga polovica se pa raz- ščali v nemških list h, da je tsmošnje okrajno deli med Francijo, Belgijo in Holandsko. glavarstvo preveč slovensko. In efakt tega ——————————.nemškega zahreščanja se je pojavil tako rekoč Preosnova ministerstva Kor- 2 elektriSao naglico: kar trije uradniki, ki so . • Slovenci, oziroma znajo slovenski, so preme- ščeni na druga okrajna glavarstva. To so: Uradna »Wiener Ze:tung« je že priob- koncipiBfc dr. Labovnik, viši komisar baron čila cesarska -ročna pisma, s katerimi se L,zzarfni in koncipist dr. Ferjančič. Tako je odpuščata ministra dr. Bohm-Baw Marburger Z itucgc, s katerim se bavimo Rusko-japonska vojna. Trst, 28. cktobra 1904. Prsžka »Politik« se bavi na jako inte-resanten ntč n z vzrok', ki so bili odločilni za Kuropatkina, da je tako nenadno napovedal ofenzivo. Ta cfeaziva — pravi pražki list — je presenetila tem bclj, ker ;e b !a ruska vojska > aeiecev v strateg čoi dtfcn živi. Vsakako pa so b li jako važni motivi, ki bo izzvali oni Kuropatkinov preglas. Da bi Kuropatkin že sedaj mislil na popolno uničenje japonske vojske, to je iz ključeno. Zato je verojetneje, da je Kuro-patkicovi efentivi namen : j^omoč Port Ar- nj hova mesta v slovens'nb okraj h pa prihajajo trdi Nemci. In tako le pos opsuje je v Ko:berjevem z »objektivnostjo« in mi danes na uvodnem mes u. »Sunete erisehs Pres-e« pse: »Kri, kise pretafe a po ži ah morilcev v Belemgradu, vlada luli v Ljibljani, bila gotovo joko povečala nevarnost za trd- Ijejo v dvojni smer;. Ena »mer vodi do njavo. Da io nevernost prfpreči, odnosno Nemce**, diuja do Cehov. Na eni strani razbremeni P. rt Artur, to je bila skoro go- dokazujejo, da preosnova ministerstva ima tevo Kuropatkinova misel, ko je tako nenadnn dokazati Cehom, da fronta sedanjega kabi- j napolnjena in Došena od vseh onih imponde napovedal tf.nzivo. Se svojimi ofenzivnimi neta ni naperjena proti češkemu zarodu ; rabin, ki s j last Jugoslovanov«. To zasramo-napadi z vso mandžursko vojako je prisilil Nemcem pa zatrjujejo, da sncer vladne poli- vanje Jugoslovanov je zakrivila »Marburger Kuropatkin O;8mo, da je obdržal pri sebi tike ostane nespremenjena. Obe ti trditvi ne Zeiumg«, seveda brez vsake ovire, ker tri-vso vojsko, ker bi bilo sicer nevarno za ja- m^reti odgovarjati reBnic?. Če je eno re», je folij Nemanič DubaČ-R »žanc opravlja še ponsko vojsko, ako bi se oslabila le za par drugo laž, ka ti sistem, ki hoče ohranjati j vedno službo državnega pravdništva v Ma-tisoč mož. £?e svojo ofenzivo d/ž: Kuropatkin krivično, takozvano »nemško posestno s anje«, nboru. Izkorhtivši se na tej potrpežljivi na absolutno naperjen proti riVi trfobja, b! hočemo tudi ogledati '.Nemce :e Ojamo na-se priklenjenega in je onemogočeno takov sistem temu poslednjemu, da bi cdpcslal pred Port Čehom. Artur že cmenjeno ojačenje. Na ta način Včeraj smo izrekli svoje mnenje, da ee je nevarnost za Port Artur \s j zmanj je moralo kaj zgoditi za kulisami, ki je pr> šana. sililo d.ra Korberja v tako preosnovo kabi- Vrhu tega pa ni ofenziva ruske vojske neta- In res prinašajo listi vest, da je bila i poje na z nikakio: rizikom. Ako vape popol- izrecna volja krone, da bi navatalo prijazneje noma tem bolje. Ako ne, more Kuropatkin razmerje med vlado in Čehi ter da je dr. svobodno zopet preiti v taktično defenzivo, v Randa prevzel m nisterski posel na izrecno kateri namen m a za hrbtom mrčno črto pri že^o krone. Huoho. D.il;e je računati % vso gotovostjo, Sedaj je torej vprašanje, bo-li dr. Hor- da bedo apena-e irgube v teh bojih vsaj ber znal in hcttl vbrati take poti, ki morejo tako velike, kakor ruske, o čemer pa je dovesti (io resničnega zboljšanja "razmer med zelo važna okrlnost, da Japonci vsled po- vlado in Čdbi. V tem pogledu oBtajemo mi manjkljivosti železn ske zveze ne morejo tako veliki skeptiki. Če je hotel dr. Korber res h tro nadomeščati svoje izgube kakor Rusi. pomiriti Cehe, dosegel bi b i to s tem, da Ker torej Ku; opatkinova ofenziva ni epojena jim je dovolil | rimerno m< č in vpliv v mi-z nikakim riz kem za rusko vojsko, prihaja nisterstvu. V ta namen pa bi bil moral iz-pražki list do zaključka, dn je ta (fanziva ročiti Čehcm vsaj en strokovni resort, v kar opravičena in dobro premišljena, in to tem je imel najlepšo priliko, pridobivši Rande. bolj, ker nadaljuje dosedanjo igro na ruski Randa je sloveč jurist. Mesto da dr. K«Vbtr strani ra — pridobivanje č.st! Iz vsega je tišči v svoj h rokah kar vodstvo treh mini razvidno, da ima Kuropatkin le dob.ček tudi steistsv, naj bi bil izročil ministeratvo za v slučaju, ako za sedaj ne vspe z ofenzivo, pravosodje slovečemu češkemu juristu. Na na delu. V Hamburgu, kjer gotovo ne biva noben alovenski prvak, s> te dni kaznovali morilko otrok E izabeto \Viese, ker je izvršila sedemkratno umorstvo na laataem možu in šesterimi otr< ci, ki j h je imela na brani, in ker jej je b:lo dokazano več poskusov umorstva, kriva fris^ga, zavajsn e h krivi prisegi, ponarejanje listin in rufijacstvo. V Parizu majo v varst\ u parček Klein z D i-na.a, ker je Klein >vka stirifra S koro zadu šila in razsekfcla in okrala. Na Djaavu ionjo v zaporih celo band » nemških poneverjalcev in lopo\o?, nemrtč Jennerja in diužb?. Tudi veliki tat Tous-ig ima nencšio kri v nvoj.h žilah. Mi hočemo b ti prizanesljivi ter c oče m o posnemat »Mtiburger Z itung« T tem, da bi rekapitulirali ves »delo« od eLega let', poja-* u li ?mo samo delo iz zadnj.h dni. Dober odgovor je to, ki ga je da'a »Su 1-te erifehe Preve«. Iskrena beseda na adreso socijalne demokracije. D. Skednja smo prejel*: Prošli dve nede'ji smo m li tu v Škernju dva laškutarenja in po zshtevali, naj Fe govori s'ovenski. Govorniki eo skušali dokazovati, da je pač v^e eno, se li govori f-lovenako, ali laštco ; ali uverili nas niso in nas ne uverijo nikdar. — Govorili so nam tudi, da naši trgovci preveč odirajo ljudstvo, na kar jim je odgovoril neki naš trgovec, da blaga, ki je je o i sam plačal po 18 nvč. k.lo, ne more predajati po 13 ali 14 ! Nt>j spregovorimo do socijalne demokracije :skreno besedo ! Mi smo vse prej, nego zagriženi doktrinarji, njgo st ansar^ki fanatiki, ki si zatiskajo oči, da ne vidijo lnb, ki jih ima na sebi sedanja uredba človeške družbe, da jih morejo potem — tajit:. Mi priznavamo, da so mnoge težbe širokih mas proti tej uredbi opravičene v polni raeri. Toda, nepraktična je in mora zgrešiti svoj cilj, ako se hoče na drevesu zla st>iči e drobne vejice, mej tem pa se pušča na miru kore ni k o, d* raste dalje, se jači in po-ganja dalje — nove veje. Zlojs treba začeti sekati pri korenu in ne na zadnjih izrastkih. Kakov zmisel ima, ako se vedno napada le te male trgovce in trgovčiče, ki navadno sami komaj sopejo pod gonjo borzne spekulacije ? ! Ne, sekiro trebi zavihteti tja gori, kjer po s/oji volji in pož ešaosti vediijo in ob!ačj>, 'o je, ker ali potiskajo v vis ceie raznim predmetom, potrebnim za vsak h nje življenje, ali pa jih tlačijo, kakor že zahteva moment, ki ga znaj) t .li fi io umeva i in izrabi ati tisti borzni mogo'c:, ti?ti židovski milijonarji, da jim iz krvavih žuljev delavnega ljudstva narašSajo milijoni. Ali pripomniti moramo, da k delavnemu ljudstvu ne pr atevamo samo induatrijalaih daih^cav, an.pak vsakogar, ki m »ra delati, — bodi z dlanjo, bodi z glavo — ako huče živeti! Mi niemo med nj mi, ki pavšalno zp.rte-čejo socialistični prrgrum, marveč pozdravljamo s simpatijo borbo za mnogokatero toeao tega pregrama. Z-to ot žaljujemo tembolj, da naša slovenska socijalna demokrcCija — kar jej bodi povedano tu z vso odkritostjo, a tudi z najbo'j m namenom — a^o dos'edno hodi po zgrešenih potih, ko med svojci išče svojih najhuj h sovražnikov ter vali krivdo na tiBto skromno in nasproti vseobčim gospodarskim n sccijalnim evolucijam obnemoglo slovensko takozvano »buržoazijo«, dočim dosledno pozablja, da je povsem izven okvirja našega naroda tisti samogoltni, kruti kapitalizem, ki toli inodto pritiska na živijensko, tkzistenčoe pogoje š rokih ma*. Na podstavi te notorične, uepi -bitne resnica, bi morala socijalna demokracija zapričeti veliko tskei;o preti podrt zevanju ž t vil, a predpogoj temu bi bil, da paLne o i sebe marsikaterega — »voditelja« na Dunaju ! ! Trgovsko Izobraževalno društvo v Trstu prične v nedeljo dne -'JO. t. ir>. «roe delovanje v novih pros orih v ulici S. Fra:-ces.io št. 2, kjer bila prej »Slovaška Či-taln ca«. To društvo se jako 1< p j rt zvija in napreduje. Sprva ni imelo niti lastae sobice, sedaj pa ima lepe lokale, kjer bodi zbirt l šfe slovenskih trgovcev in trgov sce mladine : aii vrata so odprta tudi prijateljem in znancem, kakor tudi vsem onim, ki ss zanimajo našo stvar in ki ljubijo domačo družhc in zabavo. V nedeljo ae ttr^j prične pouk in z bava. Posebno onim mladeničem, k: niao imeli možcusti, da bi bili hod li mnogo v šolo, svitujemo, naj ne opu-te te prilike m naj se vpišejo v II. tečaj, ča mislijo, dn i »i bil I. zanje p enizek. Pc m slij o naj, da ni policijski t ficijal T.tz izvedel, da je svojemu povsodi in vedno tako lepe priložnosti, da ti zadnjemu gospodarju Alfredu Pollitzer ju. ki- pridobijo nekoliko več vede, kakor je tukaj, ima tovarno mila, v katerej je Leban delal, Le malo požrtvovalnosti nasproti samim sebi skczi cslih 10 mesecev kradel milo. Vkra- naj imajo; mesto na sprehod — Be gre pa v deno milo je potem prodajal pri raznih trgov- eolo ! Omeniti je pa tudi, da je veselični cih z mešanim blagom po okolici. Do sedaj odsek poskrbel za zabavo, da se otvori sezona se je konstatovalo, da je na ta način prodal s plesnim venčkom, ki prične po a. uri. Ker nič manje, nego za 600 ki on mila. pa dvorana stane mnogo, ker je najemnina Iz-pred deželnega sodišča. Na dežel- visoka, je t:eba, da se tudi dohodki pevečajo. nem sodišču se je vršila včeraj razprava /»to se je sklenilo, da se vstopnina nekoliko proti Franu Krtu, obtoženemu radi zločina zviša, kar pi naj nikogar ne plaši, ker je težke telesne p.škodbe ex £ 152. k. z. To to le malenkost. Urez požrtvovalnosti se pa ženi je bil proglašen krivim tega zločina in ne doseza nič. Torej v nedeljo naj pride na je bil obsojen v 10-mesečno ječo. Z zadovolj trgovski venček vsakdo, kdor ee zanima za stvom pa smo ob tej priliki konstatirali, da našo stvar ! namestnik državnega pravdništva dr. Pan- Stipeudiji za umetnike. C. k. m ni- grazi jako le o napreduje v poznanju s'oven sterstvo za nauk ;n bfgočattje razglaša: ščine. I?gledu;ejo naj se ca Djem drug, na Radi podeljevan a štiptniijev nadepol- njem vidijo, koliko moreti prava volja in nim umetn.kcm, kateri nimajo sredstev za žrlja po vestnem izvršavanju svoje uradne daljno izobraževanje, [vabijo se tisti umetniki dolžnosti. v pesništvu, g dbi in lepoznanstvu z kralje Kako je prigej y Tf,st nefel |taijjan vin in dež d, v državnem zboru zastopanih, skj ?0Sp0i. Koje B:noči ob 9. uri in 10 kateri menije, da imajo pravico zajedno tako min prjšel v Tr8t brzovlak z Dunaja, so taso štipendijo, naj vlože svoje prošnje naj- železniški po^trežn ki pristop'li h kupejem, da daljše do 1. marca 1905 pri deželnih go- jzneBej0 potnikom prtljago ven iz kolodvora, speskah. Postrežnik IgDacij Šikuranja je priskočil k Pr-vico majo samo Burnost joi um> nekem,, potniku, ki je klical: »Triiger ! Tiagjcr!« Šikuranja je prijel kovčeg, a on> V prešnjah je treba dokazati: potnik mu je dejal: »in carrozra'« to je »v 1. Dobraženost in osebne razmere, roj- ko5ij0 !c na kar je Šikuranja odditel do prvega srni in domovinski list, kraj, starost, etaD, izvoi5ek8i mu jzro5ji potnikov kovčeg ter biva iš?e, prem: žanje prosilca ; potem š?l iskat potnika sameee. Ko ga je bitki«. — »Gosped general«, odrezal se j eden, »mi predstavljamo mrtve!« Mati je rekla hčeri : Z di se mi Fran-cika, da si ti s svojim možem nesrečna, ne moreš li ž njim izhajati ? Hči je odvrnila : Z njim lahko izhajam toda z njegovo plačo ne morem. Razne vesti. Pariškemu mestu je fnancozka zbom;ca dovolila najeti 120 milijonov frankov. Nemški cesar odlikovan. Arhsoložki odsek svetovne razstave [v St. L:uisu je priznal nemškemu cesarju veliko nagrado za eialb'iržk rušita vo. Velik požar. V četrtek je v nekem skladišču v Hamburgu izbruhn i ogenj, ki se je naglo razširil tudi na skladišče petroleja. Izgorelo je 3000 toie!at raznega mate rijala. Poneverjenje na posti. Tvrdka dragocenosti A. L ebmann je poslala budimpe-šLanekeaau juvelirju Baehracbu razoih dragocenosti v vrednosti 50.000 kron. Pismonoša, ki e iuel pršiljatev vročiti adresatu, je isto vzel ter pobegnil. Oropana cerkev. V Nagvsimku'u na Ogrskeaa so nepoznani z!o5inci minolo soboto po vsem oropali tamošojo rimsko katol š^o cerkev. Ko so v nedeljo zjutraj prišli verniki v cerkev, s^ opazili zločiD. Prostrana loco 36—19, navadna reelna 40 -41, navadni dobr-42—44 Ham^urj;. (Sklep) Sladkor za oktober 22 25 tp dec. 22.35, za marec 22.75 z* maj 23-05, zt julij 2^.20, za seot 23.40. Trdno. — Vreme: megla. Sladkor tuzemaki Centrifuga'rile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K---do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Oohorh^ in Melispilć promptno K 68.30 do 69.30. z« aept. K —.— d^ —.—, marec-avg. 68 30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov Hl/is Objava 12.3 t-h. Stalno. Pariz. R£ za tekoči me««"* —, rž z« nov. 16.—. za november fpbru' tr t«3>, janu-var-april 16.75 imirno.} — P4enic» ™ tekoči mesec 23.30 za nov. 23.40. za november-februvar 23.75 za januvar-april 2i.45 (stalno). Mokn za tekoči mesec 30 00 za nov. 3l».H5 /.a no.'-februvar 31.40, za januvar-april 3 Mri (stu'n »>. — llapično olje za tskoči me^c 4150, z« november 45.25, za nov.-december 4.S.sio z\ jam>'- »r- april 4»50 (stalno.1 špirit za te'.roč* mesec 44.75 za nov. 42.— zp januvar-april 415>» za maj-avgust 41 2» (mlačno). Sladkor surov 88° uso -ov 2-»3.4 — 29 — (stalno), be' za tekoči me"«c 3a-"'/« za uov. 3 ž3/4 za jan.-april '-'35/„ za marec-junij 34— (rapeio) rac-nirnr 03—63'/, Vrem<»: megla. naravna alkalična kislina St! ne5in- PD katerem misli porabiti našel, s«, je b;i pa potnik žs premislil ter, | Ta1ija „erkve je bila v največem neredu, stoli. pecdijo za svoje daljno izobraževanje in opustiva? misel na kočijo, izbral enega hotel- PO bili prebrneii, svete podobe poškodovane .'j. fr.ic/ii ima prosilec k prošaii kakor pri- gkib OTnnibuaoVt hoteč se odvesti v dotični jn razmetane, oltar razb t in oskrunjen. Vse Jogo nekoliko svoj h umetniških delih v presojo, hofceL A meafco da bi bil to gikuranju pr)ve-kter.h vsako posebaj mera ziznaoco ;ati> pro dal z ]ep2f -a za5eI nad nHm vpit;> kam da izvednikovim imecom. -Je n€9el Q'}(>gov kovčetr. Šikursnji mu je po->'oto društvo. Tukajšnji ursdni list veHal da nesel kov5eg iZVoščeku, kakor naznanja, da j i c. k. Dameatn stvo vzelo na znanje pravila aovojoenovaDeg8|drcatva »Bralno peveko društvo« v Opatjemselu. Javu t ljudski shod. Jutr* v nedeljo dne 'JO. oh t br.i priredi » Jugoslovanska de-mokratičea stranki« javni shod« v dvo rani društvene krčma v Rojanu s sledečim dnevnim re lom : Podraženje živ 1 in delavsko ljudstvo. — Začetek cb 10. in pol uri pied-poludne. mu je bil on ukazal. To je pa potnika tako razjsr lo, da je račel še bolj vpiti. Vpil je pa, da on ni rekel »earrotza«, marveč >carro« voz) Nam se zdi, da je t-> jako slab vor, ker v tem slučaju bi bil povedal tudi v kateri hotel se ho?e odvesti, in bi ne bil pustil, da v tem odloča železniški postrežnik. N>, bodi e-, da je rekel »carro« i a i:e »car rozza«, njegovo postopanje je b lo na vsak način odurno in surovo, kajti kričal je tiko, Deželne komisije za pridobarino. kakor gploh ne sme kričati olikana oseba. Dae '26. t. m. c tvorio ee je *ed m? glavno Kfir ^ kriganje ni b lo doV(]ji je §3 B zasedanje primorskih dežalnih komu-ij " : pestjo udaril pDitrežnika po zobeh. Bog ob-pridobarino in začelo se je z razpraxami za varujt da bi b l §ikliraoja r€ag;ral, kajt, če Trst in < k.d cj. bi bi[ wQ ki ]e prayi hrugt polož \ roko na Trsrovei z jestvinami itd. bodo imeli potnika, bi b lo z\ tega poalednj^ga jako v nedeljo t. m. posvetovanje, pogovor m nekak prijateljski shod v 8 vrh o spoznavanje, slabe. No, koncem vsega pa potnik ni hotel medsebojnih potreb in koristi. Shod se bi p0Ftrežniku plačati, kar mu je šlo po tarifa vršil v lastnih prostor.h (Trg. izobr. dr.) v ulici 3. Francetco it. 2. I. Časi bo re^m ; le, ako sa združimo in skupno delujemo, dosežemo kai. Drugače pa nas vaacega poFamičn ka kmalu vgonobi naš eovražnik. Marsikdo mi-li s cer in pravi ; brez 'nene že odpravijo, saj je druzib dovolj ! T< da, to ie napačno ; in s cer je to ena naš h naj-s'.abejš h lastnostki nas direktno pogubi,ajc, :n še je dogod ia v mlinu nekega Ottčaoa v SanvinČe&tu velika nesreča. Med tem, ko je mlin najbolje delal, je naenkrat, iz neznan« g 1 vzrokr, razpoČil kotel ter je jednega dela \ cev t tko silao zadel, da je poslednji (Btalmnev na 1 cu mesta, dva druga sta bila pa t« žko ranjena. Babica zastrupila otroka. Teh doi je bila neka babica na Reki pozvana na bližnji Treat k toprogi sodnijskega kancelista Jurja Buč.ča, ki je povila Bina. Babica je hote a novorojencu dati ie atekleničic, ki jo je pri nesla seboj, nek> 1 ko sirupa, vrela je pa. v naglici steklenico z feailno kislino, ki jo ie nosila seboj v svrho deaiufekciie ter je dala od tega okroku edno žličico. Otrok je kmalo na to umrl na zastrupijenju. Proti babici je pričela eodna preiskava. ossrunjen zlate in srebrne stvari eo hde odnesene, še celo vs« mašno oblačilo. Škcda se ceni na 20 do 25 tiscČ kron. Edison, glasoviti ameriški izumitelj je že dlje časa bolan in sam priznava, da ne ozdravi več. Eksperimentiranje z Rontgeno-timi žarki mu je j rovzročilo v notranjem telesu neopisae bolečine. E len njegovh pomočnikov je ž«» umri vsled takih boleči j. Visoka starost. V Subotici na Odrskem je umrl nedavno kolar Joeip Jung v 113. letu. Sidelovnl ie kakor vojak v bitki pri Lipskem ltti 1813. Btar dva in dvajset let. Velik ulom se je rgoiil te dni v Ko danju, danski prestolnici. Tatovi so ulomili v prodajalnioo juvel'rja M'chelsena ter odnesli zletanine v vrednosti 200.000 kr>n. Dr. X. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. 1*1. Torre bianca 4-"> (vogal Tonrentci. TRST. ORDINUJE: od 10—12 predp.. 3—4 pop. od 4—o pop. brezplačuo. A Borzna poročila dne 25. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.09—, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.20 239.55 Francija K 95.15—95.40, Italija K 95 15—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.50—117.70, nemški bankovci K — avstrijska ednotna renta K 99.80 — 100.10, ogrska kronska renta K 97.90 i-8.15, Italijanska rent 1 ri 102.V4 -OvJ 3/4 kreditne akcije K 667.-- 670.— državne železnice Z. 655.-- 668 — Lombardi S $5.50 denkredit 1889 K 299.— 309 —, Tnrfiao K 130.— do 131.^0 Srbske —.— ao —.—. Dunajska borza ob 2. uri podoI. : danes Državni dolg v papiijn 10L>.3.-> 100.30 „ v srebrn Avstrijska renta v zlatu „ v kronah 4 •/, Avst. investicijska renta 3*/,•/, Ogrska renta v zlatu 4"/, „ „ v kronah 4'/, renta 31/, Iz »Škrata«. — Z vojaških vaj. Nt vojašdih vajah je capazil general Iri vojake, kako 00 v hladu dremali. Prišel je k njim ter nad njimi zagrmel : »Kako za-morete spati, ko eo vaši bratje v najhuji Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lati. 100 državnih mark 20 mark 20 nrankov 10 ital. lir Ceaaraki nekim včeraj lOU.bo 110.35 119.85 99.90 9135 118.75 98.05 H9.15 163;.— 672 — 239.15 100.30 119.80 99.90 91.25 1 lr.95 97.95 89.15 1631.— 668.25 259.17 V, 117.571', 117.52 Vj .49 23.51 19 06 i 9.06 95.15 11.33 11.33 Dr. Kristin Krstnlovic specijalist za otroške bolezni in ortopedije Ordinuje od 10la do 11'/» predp. in od :i. ure do 5. popoludne v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). Z11 uboge brezpl-tčno vsaki dnn razven ne lelj in prazni iov od 12. do 1. pop. = Piazza C ar nun 1 I. n. SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin B B lliško* & A ram bus! 11. I v TRSTU, ulica Sani! a 22. ? r TRANSITNA ZALOGA ^ Lastni vinogradi in nasadi oljk r Kaštelu v Dalmaciji. Na nhter se poSilja na dom v steklenicah ali aodčeklh. | I >.i z:ihr.-v se pouga m Parižka in londonska oorza. Pariz. (Skleo.) - francoska renta 97 80 5°/, italijanska renta 103.85, španski ezteriear 86.97 akcije utomanske banae 589.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske dižavnt železu ■ Lombardi —.— unificirana turlk* renta 85.95 tnenjice na London 251. ll*, avstrijska zlata rea 101.— ogrska 4*/e zlata renta 101.90, Llnderbai.t 487.— turške srečke 127.25, panžka banka 12.54, iialljanske meridijonalne akcije 726.—, akcije Ko Tinto 14 79. Trdna London. (Skleni Konsolidiran dol« 87ir'/i« Lombardi 3l a srebro 2613/M, fipaiska renta 861/« iw lijanaka rent* 103—, tržuj diskont, 3— menjicd nt Lhinaju --.— dohodki banke--izplačila bank* —.— Trdneja. Tržna poročila 28. oktobra. Budimpešta Pšem«*a sa oktober —. — do —; ra april 10.33 do 10.34 Rž sa oktober — de —; ia april 7.96 do 7.97 Ove« saokt. \ — do —.—; <» > pril 7.22 do 7.23 Koruza sa oktobar —.— do —.—, za maj 7.41 do 7.42. PSenica : ponudbe srednje ; povpraševan e slabotno, mirno. — Prodaja 16.C00 met. stoto v., nespremenjeno, vzdržano Druga žita nesprem n^eno. Vreme : dež. H a v r e. (Sklep.) Kava Santo« good av< -rage za tek. meneč po 50 kg 44.25 frk, sa dec 44 75. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio sa bodoč* dobave, vzdržano, 10 st. zviSinja. B »tu u u i g. iRCif u pop.; Kava Santos go< d average za aepteu-her 3o3 4 za dec. 36—, sa marec 363/4, za maj 37' 4, mirao. Kava Rio navadni S Otvoritev gostilne Podpisana vso jam si javiti slavnemu občinstvu, da odprem svojo gostilno v soboto dne 29. t. m. Via Geppa st. i o jKarija v9. Cokelj. Tovarna pobifttva Aleksander Levi Minzi nzzz ulica Tesa št. 52. A. Tesa St. 52. IV lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cen a, d» se ni bati nikake konkareaee. Sprejemajo se vsakovrstna dela tad i po posebnih načrtih. Outrovu oaclk tirciplaAao la trask o- i^H—§■• ■iMHlMMi Sprejemajo se vsakovrstna dela iti po posebnih načrtih. Jlnsiman cenit brezplaču in Uranku. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij ===== TRST--= ulica Malcanton štev. t po zelo nizkih cenah. I •><*,em» tav^ufknje človeškega ti-v-1 enja po ni>irsznovTPtr.ej5ih kombinaci-afa pod tako ugodnimi pogoji, ko no-*>»ti» druga cavarovalnica. Zlasti je jycxb»o »varovanje na doživetje in smrt z zmacjSujočimi se vplačili. ff SLAVIJ A 99 ' vzajemna zavarovalna banka v Fragri. ===== Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 73,324.623 17 K upravo. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. Po velikosti dru era vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno V8A POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopj« in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih ctv.Hf. čkode cenjuje takoj in najakuntnej'. Uživa najboljši sloves, koder pcB uje Dovoljuje iz čistega dobička izdau e podpore v narodne in občnokorintne namene. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica 111 rezervni zakladi druživa gladom bilance 31 decembra llH)i\ krjih vpla- Natečaj. Tržaška fii;alka ces. kr »Telegrapfcen-!-'orrespondenz-Bureau-a sprejme /a steno-_rrafii*no sprejemanje telefon i čuih pogovorov n ureM3If s^jjn RJI .U.»fH)OAS AafjAaj jisd iidn:j TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. ugodnih potojih Odda se meblirana soba in - «-er za dva ^.-sj>oda>s prostim vhodom: Rojan-Škorkola 45!. Inteligentna gospica talijausKe^a jezika išče službo v kuki pisarni ali trgovinu — Naslov pove uprava Edinosti"._ rravo brinjevo olje čisto naravno belo kupuje JANKO Ev. SIRC v Kranju. Več polagalcev parket Eplj ustanovitve društva [lS3o— Društvo sprejema po jako zavarovanja priti požaru, streli, škodi valei ra/.strelbi lomu kakor tudi prevozov po suhem in m:rju ; sklepa pogodlie za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plaću** do s ju ti ah po smrti zavarovanca, d ito otrokom itd. M. OAL m ta m m ■) Trst, Corso 41® 0 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilu* pasove, trebušne prevess**. ela»iJ6iie noeoviee in modrci.ortopedični aparati, aparati za vzravna vanj«* život«, p a.mi vi za popek, ospeiizorji = Naročbe se izvrše po meri. r ■■—i PREDMETI ZA BOLNIKE. NaJveSa aolidnoat. Jržaška posojilnica in hranilnica =— .. -zzm^zzn: registrovana zadruga z omejenia-n poroštvom. Piazz a Caserma štev. 2, I. n. — TRST — V Listni biši. Telefon št. 952. Vhod po erlavnih stopnicah, -5at Hranilne uloge sprejema od v«akega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"„. Rentni davok od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo za lin/, .ikom in sicer na uknjižbo po o1'.//,,* na inenjice po <>"0, na zastave po ">' ,%. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od —4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r t. Ima itajmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Poštno hranilnicni račun 816.004. S) Si & & S a a je velikansko skladišče^ ALL'UNIV—— sprejme takoj tvrdka Ljubljana, < .Vrkvcm Brata ulice Lepa soba Primožič, OOOOOOOOOOOOOOOO Anton Skerl mehanik Piazza tfeie Legna tO. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in c-linHri z.a godbo v velikem izboru. Internacij onaliia godba in petje pove uprava „Edinosti-. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proti«-japi v-i predmeti tudi na mesečne obroke. v * 1 zgubljeni pes, rujavkaste mV barve, velik in močan, -liši na ime »Pazi«. Kdor c priporoča Ivan BIBIČA, lastnik. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra Št. 2. 'Vogal til. TorrenteJ Prva za'oja izjrnteljenih oblek za mo Ske. d^čVe .Tope črne in bar vaoe v velikem izboru ee od «atf»na in platna, kostumi sateneni platneni zi otrok". Veli t izbor snovij za obleke po meri, ki se izjrotove v lastnei krojaćnici ; 600 oblek po K )0 za mo-ke. po K 8 za dečke. ie vedno obložena z iz lelki najbolj-ih tv>vareu CeSke, Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA: , ALLA CITTA DI LONDRA" O/. Poste nuove At. 5. ivoeal ul.Torre bianca^ MIRODILNICA ulica Farneto 33 ("nova palača). Velika zaloga drog, barv, čopičev, esenc, parfumerij, čajev, špirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov. ~ V zalogi dobiva se tudi reiine, šipe, sveče, petrolej, črnilo, gobe itd. Ila/un mestnim cen j. odjemalcem se pri-jioroča tudi onim na deželi, posebno slov- om m Šolskim vodstvom. S. Skrinj ar. Pekarna in sladeiearna FRAN MILLANICH Trst. — ulica Cotnmereiale T — Trst. Trikrat na dan nvfž kruh vsike vrafe. Raz-našanje na dom. Smejema naročbe na aladčiee itd. o priliki porot in krstov. Najugodnejše cene. ■al * MM——M Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom rndnicom Opatova S k a kiselica naravna a kalićko miiriaticna litijska kiselica, vrlo bojrata ugljičnom kiselinom izvr tno: popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liernički anktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najbt ljim napjehom kr»M svili bolesti pi obavnili o-gana i grkljana proti nloz ma i reumi, ko J že-)uHač:iog, plućnog, grlenog i svih drugih katara prosi bemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrpga, mjehura, »araenra, seejrne bolest', zrnat'h i nauklih jfti a. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokušano izvrstno i nenadkriljivo sredstvo i od spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig e kr. dvorski savjetnik i kr pj f. dr. S. Bosnjakovič. Xagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. „upraviteljstvo vrela apat0vaćke kiselice*', ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim ljekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Išlavu 1 zastupstvo za Trst i Isirn: Johannes Uling'en'berg- & Comp. u Trstu ul. Gior^io Galbtti štev :4. Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra ln direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzopar.ibrod mHH GI U L I A ^m^mmmi 6500 ton. odpluje dne 5. novembra v Arorz I'orA*. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300._. Potrežlm in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino. zdravaiški službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Trstu, foVoVo ©©©©©< ^ Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoma ivojo prodajalnico slatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave iepnib ur. Kupuje staro zlato in srebro. WV Cene zmerne. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalagratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glame^a carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož, c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato za-! logo raznovrstnega obuvala ; za gospode, gospe in otroke. j Prodaja najboljše f, I voščilo (biks) Ti Fredin _Cene nizke Postrežba točna. ^JUBLJAJNSKA KREDIT1NA BANKA" v LJUBLJANI Fodrnžnlea v Celovcu. - • * Kupuje in prodaja VM vrtM rent, tastavnib pisem, prijoritet, komanalnib cbligac'j, iraćk, dalnic, valut, novcev la daviš. raMN is daja k Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Lenjava in eekomptnje istra bane rradsostne papirje ia vnovčoje upale kupona. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni - izgubi - Vtnkuluje In dlvinkuluje vojaSke teni jiinske kavcije. t ia iaMmmmo mmmio "mm mtT 6or-1« m*rodilm. Podružnloa v Spijetn Denarne vloge vsprejema ▼ tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodn m obreaum. Vloženi denar obrestuje od dne vloge a ~~ dne vzdiga. Fromet m deki in nakaanioami.