141. itetOlHL * mm, i (etrtt. 24. uniji not f- Mablfanl aa Atitartitn- ari* teto.........K 24 - pa* leta........, . 12'- l*lrt tata......."... fr- geaoae......... t - v aaamvsritva acafaaaaai *«la tart .........K 22 — BS lata .......... U-— trt lata .*««•..».» 5*90 «a aiaaaa . ....... « 1-flO Danici naj a« traaairaje. Raaaplai sa a« vraea)*. «:*«iniatv«» *p*flova nl?ee It *, O aadatrept* tava), a satnu at. ta. po 12 vte* aa **vaa*BH aaiaHa la enkrat po 14 vin., aa dvakrat aH večkrat f a li vfa. Pri večfft tauerdjah po dogovoru aa| aa po*B|aJe aareeotae, rekiaauKdje, |inaerati itd. ta je ZS*SEmm etvart m naročnina aa na ozira. .Slovenald Ni« i" valji po po ur aa Avatre-Ogrsko; celo leto........ . K 25 — SI teta........., 13-— trt leta.......... 0-50 na mesec.......... 2*80 aa Nemčijo: celo leto.........K 28*— za Ameriko in vse druge dežela: celo leto.........K 30.— Vprašanjem gleda inaeratov aaj aa priloži aa odgovor dopisnica ali znamka, upiavniatvo i Knaflova ulica 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85. Kn] bo na Osrstem? Kriza na Ogrskem, ki je tudi rsajvečjega pomena za Cislitvansko, Je stopila v odločilni stadij. Po velikem konflikta med krono in Kosshutovo stranko pred tremi leti, ko je »trabant« Fejervarv kol ministrski predsednik dal z vojaki razpoditi ogrski parlament in je ra-dikalec Barabas agitira] za to, da naj se razgnani poslanci zbero zopet v Etebreczinu ter proglase Babsburža-ne za odstavljene, j«.' prišlo do premirja, cigar posledica je bila, da je prevzelo vlado mešano ministrstvo, v katerem so imele vse večje madžarske stranke svoje zaupnike in ki se je opiralo na parlamentarno koalicijo teli strank. Med krono in med madžarskimi strankami je bil sklenjen pakt. ki je določal, da ostanejo vsa preporna vprašanja glede armade, glede av-stroogrske banke itd. toliko rasa nerešena, da se uveljavi nov volilni red, sestavljen na podlagi splošne in enake volilne pravice. •Tri leta je vladalo to ministrstvo, a volilu«1 reforme ni rešilo. Krona tudi ni silila na izpolnitev te dolžnosti, te prevzete obveznosti, da so le vladajoče stranke puščale na sirani armadno vprašanje in sicer storile, kar se bilo od njih zahtevalo pri sklepanju rečcnega pakta. Se več. Ko je minister notranjih del grof Andrassv izdelal načrt volilne reforme, s katero bi se ne uvedlo ne splošne, ne enake volilne pravice, j«' krona podelila temu načrta celo predsankcijo. Celo bivši minister v Fejervarvjeveni kabinet a, Kristoffv, ki je javno razkril vsebino omenjenega pakta ter zastopa! stališče, da krona ne more dovoliti drug«* volilne reforme kot tako. ki sloni na splošni in enaki volilni pravici ni mogel preprečiti predsankcije. Zaradi volilne reforme je zavladalo med madžarskimi strankami veliko nasprotje. Eni so bili sploh zoper reformo, češ da oslabi pozicijo Madžarov, drugi so hoteli po Andrassv je ve in načrtu umetno ohranili prevlado madžarskih strank, tretji pa so se potezali za splošno in enako volilno pravico, pri kateri naj bi volilna geometrija storila to, česar naravnim potom ni mogoče doseči. Pravzaprav pa so bili vsi zoper vsako volilno reformo in ker jih krona ni silila, hi jo bili lahko še kdove kako dolgo zavlekli. Vmes je pa prišla druga stvar: bančno vprašanje. Letos je treba obnoviti privilegij sedanje avstroogr-ske banke. To skupno banko hočejo madžarske stranke oziroma večina madžarskih bank razdreti in zahtevajo, da se za Ogrsko ustanovi ]>o-s» bna banka. Ne bomo se spuščali v rekapituliranje vseh bojev, ki so nastali o tej stvari med madžarskimi strankami in med avstrijsko in ogrsko vlado. Dovolj je, če pribijemo dve dejstvi: da je med madžarskimi strankami zmagala tista struja, ki zahteva samostojno (»grško banko in da krona tej zahtev i neče ugoditi. Iz tega je nastala kriza in We-kerle, ki je tri leta z veliko spretnostjo vodil ogrsko ministrstvo, je moral demisijonirati. Vlada je ostala provizorično na krmilu, med tem po so se vršila pogajanja z madžarskimi strankami zaradi novega ministrstva. Ostala so doslej brezuspešna. Naposled je poslala krona nekdanjega finančnega ministra Lukacsa kot svojega zaupnika k neodvisni stranki s predlogom, naj se sestavi novo ministrstvo tako, da bodo imeli zaupniki krone v njem tiste portfelje, v katerih je koncentrirana politična in financija lun moč države ministrsko predsedstvo, ministrstvo no-tranjib del in finančno ministrstvo ostale portfelje pa naj prevzetno zaupniki Kosshuthove stranke. To novo ministrstvo ima eno samo nalogo: dognati volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice, razpustiti potem parlament in izvršiti nove volitve. V največji stiski je bila volilna reforma rešilna veja. Zopet no nastala nasprotja, vsled katerih je bil Wekerle prisiljen, prositi krono, naj takoj odpusti le še provizorično njegovo vlado in krona je obljubila, da se to zgodi v nekaterih dneh. Obenem je tudi formalno razpadla koalicija madžarskih si ran k. Tekom nekaj dni se torej odloči kriza na Ogrskem. Kaj bo.' Mogoči sta pač samo dve eventualnosti: da se Kossnthova stranka uda in sprejme predlog, ki ga ji je v imenu krone sporočil Lnkacs, ali pa da ustanovi neparlamentarno ministrstvo, kakršno je bilo Fejervaryjevo, morda z bivšim hrvaškim banom Heder-varvjem na čelu. Boji, veliki l><>ji, ki bodo vznemirjali in pretresali celo državo, so pa skoro neizogibni in resnost položaja je tolika, da dela velike skrbi in sive lase mnogim političnim krogom. Najbrž bomo že v: najkrajšem času priča velikanskih \ ibarjev, ki bi se jih bila država pač lahko ognila, če bi se bila po sprejetju nagodbe v lanskem letu brezpogojno zahtevala izpolnitev pakta glede volilne reforme. Poslanska zbornica. Proračunska debata. I) u n a j , 23. junija. Zbornica je nadaljevala razpravo o državnem proračunu. K predmetu j<> govorila cela vrsta j>oslaneev. Poslanec Roška r je v svojem govoru kritiziral upravo avstrijskega Llovda, ki nabavlja vino v Italiji in na Grškem, zahteval zgradi>o železniških prog Purkla-Ptuj-Rogatee-Brežice in Pol-zela-Kamnik ter terjal, naj jnstična uprava nemudoma premesti okrajnega sodnika v Ljutomeru, ki pri vsaki priliki kaže svojo sovražnost proti Slovencem. Izmed Slovencev sta govorila še Pišek in Jaklič, ki je stavil posebno resolucijo o dobavi krepke krme. Socialist Seitz je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva takojšna odprava earSne na žito in krmo. Referent dr. SStei nvvender se je izrekel za to, naj bi se obe ti resoluciji izročili v preties proračunskemu odseku. Nato »e je vršilo glasovanje. Zbornica je sprejela postavke, tičoče se domobranskega in trgovinskoga ministrstva. Resolucijo poslanca Seitza'"Je zKornica v poiinen skem glasovanju odklonila z 240 proti 186 glasovom. Predlog referenta dr. Steinvvenderja. naj se Jakličeva resolucija odkaže proračunskemu odseku, je bil odklonjen z 129 proti 200 glasovom. .Jakličeva resolucija pa je bila sprejeta soglasno. Nato je zbornica glasovala o postavkah, tičočih se železniškega in poljedelskega ministrstva. Za je glasovalo 221, proti pa 200 poslancev. K četrti skupini državnega proračuna so govorili poslanci lro, Stojalovvski, Mavr, Ježovnik, Spielmann in Ei-sterer, na kar je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja je jutri dopoldne ob 9. Konferenca klubskih načelnikov. Dunaj, 23. junija. V današnji seji so načelniki parlamentarnih klubov sklenili. da odseki ne bodo imeli sej v četrtek in petek. Prihodnjo sredo ali četrtek bo imel proračunski odsek daljšo sejo, na katere dnevnem redu bo edina točka: italijanska pravna fakulteta. Nadalje so načelniki sklenili, da se ima prora- čunska debata končati v petek ob 0. popoldne. O italijanski pravni fakulteti. D u n a j , 23. junija. Ker Jugo- ♦ slovani z vso odločnostjo izjavljajo, da bodo razpravo o italijanski prav- j ni fakulteti v proračunskem odseku l pripustili samo proti junktimu z j ustanovitvijo slovenskega vseuči- i lišča v Ljubljani in ker vlada v tem ] ozira še ti i pričela z nobenimi pogajanji z Jugoslovani, so v parlamentarnih krogih mnenja, da je popolnoma izključena rešitev te predloge v tekočem zasedanju. Italijanski poslanci so imeli danes sejo, v kateii so se izrekli proti temu, da bi se laška pravna fakulteta ustanovila v Kopm, češ da bi tudi ta rešitev ne ustavila jugoslovanske obstrukcije v proračunskem odseku, ki ni naperjena toliko proti sedežu fakultete, kakor vobče proti ustanovitvi italijanske univerze. Kriza v ^Poljskem klubu". D u n a j , 23. junija. V »Poljskem klubu« je zopet uastala kriz;.. Poljska ljudska stranka zahteva, naj da klub svojim članom na svobodo, da lahko glasujejo o pooblasti Inem zakonu po svojem svobodnem prepričanju. VeČina v klubu je proti temu, vsled česar je nastal konflikt med klubovim vodstvom in somišljeniki poslanca Stapinskega. Dosedanja pogajanja niso imela uspeha in v st* kaže na to, da s*« bodo neprestane krize v Poljskem klubu« končale s tem, da bo »Poljska ljudska stranka« pod vodstvom poslanca Stapinskega izstopila iz kluba in se pridružila »Slovanski enoti«. Ogrska kriza. B u d i m )) e š t a , 23. junija. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo vladar, ako se ne posreči misija dr. Lukaesa, poveril vlado grofu Khnen-Hedervarv ju. Hedervarv bo parlament takoj razpustil ter razpisal novo volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice. B u d i nt p e š t a , 23. junija. Kot ministrski kandidatje za kabinet, ki ga ima sestaviti Khuen-He-dervar\, se imenujejo ti-le politiki; Hieronvmi, Mattekovics, Perczel. grof Csakv, grof Zelinskv, dr. Plo>/. Cseh in baron Kmerih Fejervarv. B n d i m pest a, 23. jun. Voj ni minister Schbnaich je poslal Kos-suthu pismo, v katerem se mu zahvaljuje za podporo. ki jo je Kossuth kot vodja neodvisne stranke nudil armadi ob priliki vojaških akcij proti Srbiji, ter ga prosi, naj armadi tudi v bodoče ne odtegne svoje podpore. Vohunski proces v Belgradu. B e I g r a d , 23. junija. I >unrs je bila tu končana obravnava proti vpokojenenm majorju Junkoviču in agentu Mullerju, ki sla bila obtožena, da sta av stro-ogrskemu vojaškemu atašeju Tanczosu dajala informaciji1 o srbski armadi, o njenem gibanju in njeni organizaciji. Obtoženca sta to priznala, samo trdila sta, da sta atašeju dajala namenoma krive informacije. Sodišče je oba spoznalo za kriva ter obsodilo vsakega radi hudodelstva vohunstva v petletno ječo. Soobtoženca .Mutič in šah i n sta bila oproščena. ,,VeIel5da]nišhr proces v Zagrebu. Sodišče je jelo včeraj zasliševati priče proti obtožencem iz Pakraca. Kot prvi svedok je bil zaslišan zdravnik dr, Vinko Mati j e v i č , eden najzagrizenejŠih pristašev dr. Franka. Izpovedal je med drugim, da so obtoženci kaplan Podunavac, Jagrič, Zukanov ie. Vuksan in Dragosavae ustanovili srbski klub v Pakracu. Ta kljub je organiziral Srb«- in z velikim vspehom širil srbsko idejo. Najbolj delaven v tem klubu je bil kaplan Podunavac katerega bo radi tega tudi jeli nazivati »pop (lapoi: . Kot plod delovanja tega kluba je priča navajal srbske zastave, uvedbo cirilice v občinski urad, srbske napise, petje srbskih pesmi itd. Pripadniki pravoslavne vere so se v Pakracu sicer že od pamtiveka nazivali Srbe, vendar pa niso preje nikoli na stopali tako agresivno, kakor zadnja leta. K njemu so često prihajali kmetje, ki so mu pripovedovali, da Srbi kriče v gostilni, da je to srbska /.»milja in da bo pripadla Srbiji. Juraj Rothgerber mu je pripovedoval, da je obtoženec Podunavac pozival kmete, naj bodo pripravljeni, kadar napoči čas, da bo treba nastopiti v obrambo domovine. Matija Turkov ič mu je pravil, da je kape lan Podunavac zahteval od kmetov, LISTEK. Pred sto leti. XVI. Začel kom leta 1*12. so se začela tudi v Iliriji vojaška gibanja, ki so jih smatrali prebivalci kot slaba znamenja za prihodnjost. Garnizija je polagoma odšla iz Ljubljane na Nemško in kmalu poleni se je tudi v Iliriji začelo rekru tira nje vojakov za francosko armado. Že januarja meseca 1812. je generalni guverner grof Bertrand uredil ljubljanske občinske razmere. Ljubljansko županstvo je postalo inunicipaliteta. Predsednikom je bil imenovan baron Codelli, občinskih svetovalcev, vzetih izmed meščanstva pa je bilo 24. Tudi se je malo (•asa na to ustanovil sanitetni svet. A te male reforme štejejo malo v primeri z veliko reformo k m e t -skega o s v o b o j e n j a. Iz iimlji-\ih razlogov se slovenskemu kmetskomu ljudstvu navadno prikriva, da so mu F r a n <* o z i dali svobodo. Kar sta storila cesarica Marija Terezija in cesar Jožef II., je bilo samo polovičarsko delo, čeprav je pomenilo velik napredek. Ko so prišli Francozi na Kranjsko, so bili kine)je še vedno podložniki grajščakov, niso imeli dejanjske pravice razpolagati s svojimi zemljišči in BO bili dolžni delati tlako grajščakom in za javne namene. Francozi so vse to prekucnili. Odpravili so grajščinske sodni-je: kmet je postal ra vnopia ven z drugimi stanovi in je bil podložim samo državni sodni j i kakor vsak drugi Človek. Zdaj ni več grajše ik sam odločeval v prepirih med njim in med kmetom. marveč sodnija. Francozi so popolnoma in brezpogojno odpravili tlako, ki jo je bil kmet dolžan delati po patentu iz leta 1782., za vse t\rii^t' tlake pa Be je kmet lahko odkupil. Tudi so Francozi kmetom znatno znižali državne davke in desetine. Kmet je postal samostojen gospodar na svojem zemljišču, je lahko ž njim svobodno razpolagal iu je bil popolnoma ru\no|»raven s svojim prejšnjim gospodarjem-grajščakom. Čim je Ilirija zopet padla pod oblast Avstrije, je ta hitro zopet odpravila, kar so Francozi storili dobrega, in je tudi kmeta zopet potisnila v odvisnost iz katere ga je potem šele leto 1848. oprostilo in rešilo. Tudi za časa generalnega guvernerja grofa Bertranda je bilo v Ljubljani veselo družabno življenje. Zlasti priljubljeni so bili izleti po Ljubljanici. General baron Paulin, adjiitant Bertrandov, je zapustil memoare, v katerih je posvečeno eno poglavje tudi Ljubljani. Iz teh spominov je posneti, da je baron Paulin spremIjeval iz Pariza do Ljubljane taščo generala grofa Bertranda, go- spo Dillon, ki je bila jako vesela, pikantna in razposajena Kreolinja, ki je imela samo eno slabo lastnost, da je rada žvečila — sveče. Kodovina generalnega guvernerja grofa Bertranda je bila vsa zbrana v Ljubljani. Bila je tu gospa Dillon, potem so proga Bertrandova z dvema otrokoma, in netjakinja grofice Bertrandov e. vojvod in ja Antoinetta Fitz-James. Baron Paulin je stanoval pri baronu CojZU na Bregu in se je s posebnim čolnom vozil od tam do škofije, kjer je stanoval grof Bertrand. Ol »čeval je ludi mnogo z baronico Cojzovo, o kateri pravi, da je bila mlada, duhovita in lepa in je sovražila maršala Marmonta. ker ji je ta premalo dvoril. To se pravi! bila je zaljubljena v lepega maršala, a nesrečno. Znala je tudi izvrstno igrati na klavir, a kazi 1 a jo je pretirana pruderija. Povabila je nekoč barona Faul ina, naj igra na flavto, ona da ga bo spremljala na klavirju, a zahtevala je, da morata biti vsak v posebni sobi in vrata med tema sobama, da morajo biti zaklenjena. O generalu Bertranclu poroča baron Paulin, da je bil neutruden delavec. Kadar je bil Bertrandov osebni tajnik Delupe zadržan, je Bertrand diktiral svojemu adjutan-tu baronu Paulinu po štiri in pet ur nepretrgoma. Ko je bil Bertrand adjiitant cesarja Napoleona, se mu je godilo ravno tako — se tolaži baron Paulin. O Ljubljani pravi baron Paulin, da je bila nemška in italijanska, da ni imela nobenih umetniških ali starinskih posebnosti, da pa ima prekrasno okolico. Tudi družabno živ ljenje mu je jako ugajalo, posebno v francoski družbi. Generalni guverner je sijajno izpolnjeval svoje družabne dolžnosti. Vedno je imel goste, vedno jc prirejal zabave in pogostoma izlete po Ljubljanici. Posebno znamenit izlet je bil napravljen v Vevče, kjer je bila bogata pojedina, kateri je sledil pleš. Zvečer so se udeležnili na razsvetljenih in ovenčanih čolnih, katerih je bilo veČ sto, vrnili v Ljubljano, presrčno pozdravljeni od prebivalstva. Bertrand je nastopal tako sijaj no na posebni ukaz cesarja Napoleona, kakor je grofica Bertrand sama povedala baronu Paulinu. »Torej, grofica Fani,« ji je rekel česat Napoleon, »vi pojdete doli nadome stit kralja Marmonta; ali imate dobrega kuharja?« — »Veličanstvo« mu je odgovorila grofica, »vzamem seboj tistega, ki ga imam sedaj in ki je jako izkušen.« — »To ne zadostuje« je rekel Napoleon, »imeti morate dva, dalje obednega prireditelja in dobrega dvornika in vozili se bmlete s šestimi konji, zapomnite si to dobro, gospa guvernerica.« General Bertrand se je vestno držal tega naročila, kažocega, koliko važnost je polagal cesar Napoleon na to, da ga njegov namestnik v Iliriji sijajno reprezentira. Bertrand se je vedno vozil s šestimi sivimi konji dočim se je njegov prednik maršal Marmont najraje vo/.il Z jeleni. Tudi o Bertrandovem bivanju v Trstu, o izletih v Lipico in v Postojno poroča baron Paulin precej obširno. Vladanju grofa Bertranda v Iliriji je naredila konec nova vojna na Nemškem. Cesar Napoleon je ]m>tre-boval Bertranda kot vojskovodjo in ga je poklical na bojišče meseca marca 1. 1813. Henrik grof Bertrand je bil rojen 28. marca 1773 v (1iateaurouxu in se je posvetil inženerski široki. Ko je nastala revolucija, je vstopil v na rodno gardo in potem v armado. Kot kapitan pri ženijskein oddelku se je udeležil vojne v Italiji in postal v Egiptu general. V vojni 1. 18(M> je premagal Pruse in izsilil kapitulacijo trdnjave Spnndauterpostaldivizijski general, v kateri lastnosti si je pridobil velikih zaslug za zmago Francozov v bitki pri Friedlandu. V vojni 1. 1809. je pravzaprav Bertrand rešil francosko armado |>o bitki pri Aspernu. Ko m bili namreč Francozi premagani, je Bertrand položil mostove čez Donavo in Francozom omogočil, da so se umaknili na otok Lobau. Napoleon ga je v zahvalo imenoval aa grofa in pozneje, po Marmontovem odhodu za da naj prisežejo na srbsko zastavo, da bodo za Srbsko stvar tudi umrli, ako bo potreba: Podunavac je reagiral na svedo-kove izpovedbe. Naglasa 1 je med drugim, da so bili člani srbskega kluba v Pakracu tudi Hrvati. Priča M a t i j e v i ć : To niso bili Hrvati, to so bili naprednjak i. Zagovornik tU*. M a g tli č : Ali so ti prišli iz Palestine 1 Ko je obtoženec hotel nadaljevati svoj zagovor, mu je predsednik kratkim potom odvzel besedo. Ker je na to Podunavac ogorčeno vzkliknil, da mu s tem sodišče onemogućuje vsako obrambo, ga je predsednik dal odstraniti iz dvorane, senat pa ga je obsodil »radi nedostojnega vedenja« v 2dnevni samotni zapor s postom v temni izbi. Svedok Benko .1 u n , okrajni pristav, je izpovedal, da mu je bilo znano, da je obstojal v Pakracu srbski klub. Slišal je, da se je v tem klubu nazdravljalo kralju Petru, toda to se mu ne zdi verjetno, ker so v ta klub zahajali tudi Hrvati. Da bi se bilo kje govorilo, da je to srbska zemlja in da bo pripadla Srbiji, ni nikoli slišal. Da bi bili Srbi razšir-jevali sliko kralja Petra, mu ni znano. Da so v Lipik prihajali tudi srbski častniki, mu je bilo znano, a zdelo se mu to ni sumljivo, ker je Lipik vendar mednarodno kopališče. Prijavili so mu, da imajo Srbi pri dr. Markovičn tajne sestanke. Dal je stvar kot sodnik preiskati-ter dognal, da so bili ti sestanki zgolj prijateljski, namenjeni izključno zabavi. Da bi bili Srbi klicali: »Živela Srbija, živel kralj Petere ni slišal, a mu tega ni tudi nihče prijavil. Na to je predsednik pozval obtožence, naj se izrazijo o izpovedi svedoka Juna. Obtoženec V u k s a n je naglušni, da je imel v šoli toliko posla, da mu ni bilo mogoče se baviti s politiko. Pač pa je pri volitvah glasoval po svojem prepričanju. Drž. ]) r a v d u i k: Vi ste toženi radi veleizdaje, ne pa radi volitev. Svedok J lin: Vam je vendar vse veleizdaja. Dopisi. Iz Črnomlja, Slednjič bo naš kmet vendar izobražen in prišel bo končno vendar do pameti. Saj so gospodje v farovžu prišli že lansko leto takoj po burnem prizoru pri otvoritvi »javne ljudske knjižnice«, ki je last »Prosvete« - v Dobljičah, do tega: Znsigurnti se v Črnomlju. Znesli so vse svoje »lurške pastirice« v znano hišo in otvorili svojo knjižnico, kjer si je dal duška naš župnik A" izbranih barbarskih izrazih ... In danes imamo že katoliško izobraževalno društvo. Xi jim treba fan-faristov, ki bi jim trobili slavo — saj jim jo skovika izbrano krdelee »Čukov«! Kaj hočemo še več! Naprej gospodje saj naš Belokra-njee je zelo nadarjen! Pa vendar — oprostite predrznosti — »Na uho to resnieo« ne bo vam žal: »Pošljite predsednika in če bi šlo tudi podpredsednika med prvimi v kak izobraževalni zavod - če pa ne bi šlo, pa naročite »norim berški lijak'! Takisto vam svetujemo zastran onega gospoda, ki ga je »Sokol« izbac-nil iz svojih vrst. ki st.* ga pa vi vsprejeli z odprtimi rokami in ga baje postavili za načelnika »Orlom/, čeprav ste mu očitali v lanskem »Domoljubu« njegovo temno preteklost, ki je zares »smešnotragična<: Pazite, da vam ne bo ta gospod ob večerih preveč skovika 1 in ker se pretaka po njegovih žilah čudna — prevroča kri: zato glejte da se ne prevzame »prelevi« in se ne dvigne generalnega guvernerja v Iliriji. Sele v naslednjih vojnah se je Bertrand prav posebno odlikoval in postal — maršal. Tudi ko je bil Napoleon poražen, mu je Bertrand ostal zvest. Sledil je Napoleonu na otok KI bo in bil njegov najintimnejši svetovalec. Ž njim je Napoleon izdelal vse načrt«1 za svoj povratek v Pariz, kateri načrti so se pač sijajno posrečili, ki pa jim je bil v bitki pri \Vnterloou narejen žalosten konec.Napoleon je moral v prognanstvo na otočič sredi Atlantskega oceana. Zapustili so ga skoro vsi, tudi tisti, ki jih je on iz nič povzdignil tako visoko, kakor sami pač niso pričakovali, samo »zvesti Bertrand« ga tudi v tej strašni nesreči ni zapustil. Z vso svojo rodovino je šel Bertrand na otočič Sv. Helene, prenašal vse trpljenje in vse težave tega strašnega pregnanstva in dal vsemu svetu izgled brezprimerne zvestobe. Zgodovina francoska ga imenuje »zvestega Bertranda« in on je to imenovanje v polni meri zaslužil. — Ostal je pri Naoleonu do njegove zadnje ure. Njegova zvestoba je tako imponirala, da mu je kralj Ludovik XVIII., ko se je vrnil na Francosko, podelil'vse časti, kar jih je prej imeLBertrand je tudi izposloval, da so bili Naoleonovi smrtni ostanki prepeljani v Pariz. Umrl je 31. januarja 1844. »kondor« nad orla! Pa še nekaj! »lačne nasititi«, je dobro delo usmiljenja. Zato popeljite večkrat v naravo svoje ovčice, tja na »Rožanc«, napojite jih in nasitite s pitanimi teleti — saj imate blagoslov božji! — Mi se najemo navadno za en dan, a oni gospod, ki se je čutil užaljenega v gostilni Spreitzerjevi in ki ga zagovarja »Slovenec« — — oni gospod, ki veliko rabi — se je najedel na Ro-žancu, kakor trdi: za celih štirinajst dni! O obljubljeni kraj, kraj čude-žov! Vi zmagujete!t Kaj ne, prepričani ste, da podveznete vse pod en mernik — in zmaga je vaša! Zato pridigujete na vse pretege. V resnici, strah nas je bilo, ko smo čuli ne-dolgo tega z leee glas vpijočega: o tem pora, o moreš — ni nam za one, ki pravijo: kristjan sem, v srcu pa so brez ven* i, pagani — ki v cerkev ne hodijo«! In potrti smo se ozrli: Kje so bili oni iz vašega krdela, ki hodijo vsake kvatre v cerkev? Vi kričite, a poglejte kako so vaši »ofri« malo obiskani. O Jeremias — - ne gre več tako kot nekdaj - Vi jih dresirate — ljudje pa mislijo, ker imajo razum! Dober vam je vsak, čeprav je v srcu pagan, samo da se zateče v vaš tabor. Izgovor imate pri roki: »Večje bo veselje nad enim iz pre-brnjenim, kot nad devetindevetdese-timi pravičnimi!« To za danes čisto odkrito, prijateljsko na uho! Somišljeniki! Jtovomeščani! Vabimo vas na nar.-napredne stranke ki bode v soboto, dne 26. t m. ob 8. z*t(tr v »Čitalnici" v jVovem mesto. 1. Poročilo o potiti enem položaj v. Poroča deželni odbornik dr Ivan Tavčar 2 Organi zaci|a narodno napredne stranke« Poroča deželni poslanec dr. Ivan O raž en. B. (tovor za Obrtnike. Govori Fer. Primožič, občinski svetnik v Ljubljani. Hapredniokl. odzvalte se našemu vabilo lo pridite vsi na shod! 3zvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Dnevne vest L V Ljubljani, 24 junija. -f- Višji drž. pravdnik Amsehl je bil včeraj v Ljubljani in je inspi-ciral tukajšnje državno pravdništvo. Iz /epa mu je gledala znana Hege-mann - Egerjeva obrekovalna brošura. Kake instrukcije je gospod Amsehl dal državnemu prnvduištvu, to utegnemo najbrže v kratkem — občutiti. To Lahko že danes povemo, tla se krvavo motijo tisti, ki mislijo, da je prinesel g. Amsehl v Ljubljano ono merilo pravice, kakor se je rabilo glede italijanskih vseučilisčni-kov, ki so na Dunaju z revolverji streljali. Pri ti priliki, naj se nekoliko ozremo na zadnji »popravek«, ki ga nam je bil doposlal g. Amsehl in v katerem je zatrjeval, da zna za uradno rabo dovolj slovenski, njegov novi namestnik \ViIholiii pa da zna prav dobro. \Vilhelm je iz Gradca, a ima tisto znano spričevalo, ki jih izdajajo uslužni profesorji. To spričevalo zatrjuje, da zna Wilhelm slovenski. V resnici zna gospod Wil-helm slovenski le toliko, da naš jezik malo lomi. prav za silo in seveda ne od daleč toliko, da bi mogel ometi nI pr. kak slovenski akt. G. Amsehl pa zna še veliko manj od gospoda VVilhelnin, toliko veliko manj zna, da se tako znanje po vsem svetu imenuje — nič. -f- Kranjski nemški narodni svet na delu. C. kr. blagajna državnih dolgov na Dunaju je razpisala mesto davkarskega uradnika s posebnim oziroin na to, da more biti vešč slovenskega jezika. Razpis je zahteval, da prosijo za to mesto le najboljše kvalificirani davčni praktikantje na Kranjskem. Med prosilci je večje število jako izborno popisanih Slovencev, a mesto je dobil davčni praktikant K r a k e r , ki je najslabše popisan davčen uradnik na Kranjskem. Kot rojen Koče var, se je že v najmlajših letih navzel kočevskih surovosti. V Kočevju je med drugim demonstriral tudi proti e. kr. okrajnemu glavarju. Kazenskim potom je bil prestavljen v Kamnik, kjer se vede tako škandalozno, da ima vsak hip konflikte z meščani in da so ga že v javnem lokaln sklofutali. Razume se, da je bil ta idealni uradnik pri imenovanju preteriran. In tega človeka je baje spravil nemški na- • rodni svet na Dunaj. Kraker se je » namreč že pred pol letom hvalil, da mu je dr. Eger obljubil, da ga spravi v ministrstvo. Na vsak način je dolžnost naših poslancev, da pouče finančnega ministra Bilinskega kakšna cvetka pride v c. kr. blagajno državnih dolgov in kakšne ljudi priporočajo ljubljanski Nemci. -f- Štajerska finančna .deželna direkcija ima deset let barona Mensi s Klarbacha za podpredsednika. To je napotilo uradnike omenjenega ravnateljstva k bizantinskemu poklonu pred svojim načelnikom. Ćute gospodov izrazil je dvorni svetnik Svkora. Štajerci imajo glede vodstva deželnega finančnega ravnateljstva mnogo drugačne sodbe, kakor baron Mensi in dvorni svetnik Svkora. Poslovanje tam je v nekaterem obziru naravnost neznosno p o -č a s n o. Neki javni zastop n. pr. je prosil za priznanje zakonito mu pri-stoječe oprostitve od pristojbin in kolkov pri kupu nekega zemljišča za javne namene. Čez devet mesecev je moral čakati na rešitev. — Rekurzi zaradi pristojhin se od okrajnih ravnateljstev rešujejo čez kake štiri mesece; ako pa grejo na deželno ravnateljstvo, morajo stranke biti vesele, če dobijo rešitev še v tistem letu, ko se je rekurz vložil. Namesto neokusnega bizantinizma naj bi se skrbelo za naglo delo in s tem za dobro prebivalstva, za katero so gospodje v službi. Samo sodišča delajo primerno hitro, drugi uradi pa ostajajo v srednjeveški počasnosti. Ne hvale samim sebi, ampak — delo! + Kaj je s hišnimi tablicami v Levstikovi ulici? Na hišah »Kranjske stavbne družbe« št. LJ. in 15, ni slovenskih hišnih tablic. Vprašamo, aH jih magistrat ni dal nabiti, ali pa jih je dal morda kdo samovoljno odstraniti? Prosimo pojasnila, ker nam verodostojne osebe poročajo, da so videle, kako so nove hišne tablice z omenjenih hiš te dni vlačili okrog po ulici otroci. Kdo jim je dal te tablice? -f-Radi s noč njega mirozova je bilo zopet polno orožnikov v vojaškem preskrbovališču in v palači deželne vlade. Na Marijinem trgu so mestni stražniki razganjali ljudi ki so zapeli pred Prešernovim spomenikom ter grozili, da bodo aretirali vsakogar, ki bo klical »živio«. Radovedni smo, kdo je ukazal stražnikom nastopati proti »živio«-klici ? + »Slaveeva «veselica, ki bo v nedeljo zvečer v Zvezdi, se mora končati ob polnoči, tak ferinaii, je izdala modra nasa deželna vlada. Kazinotje bi ne mogli mirno spati seveda in ker je edina skrb deželne vlade, da ne pade kazi notom niti las z glave, je izdala gornji ukaz. Ali ni nobene instance več, ki bi napravila konec samovoljnosti deželne vlade? -f- Na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu. V Domžalah ima postaja še vedno samonemške pečate, dasi so drugod že povsod dvojezični. Ali je c. kr. ravnateljstvo tako odredilo, ali je to samovlastno postopanje postajenačelnikn v Domžalah l Zahtevamo, da se ta krivica takoj odpravi! -f- Iz železniške službe. Prestav -ljeni so: K. Franke, asistent iz Štorov v Zidan most; J. E b n e r , aspiraut iz Laškega v Store in Milan M a 1 e n i c a , adjuukt iz Matzleins-dorfa kot obratni vodja v Rogatec. -h Iz sodne službe. Računski podčastnik I. razreda A. C u č e k je imenovan za kancelista in dodeljen sodišču v Postojno. — Opozarjamo na shod »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj«, ki se vrši danes zvečer ob S. na starem Rabičevem vrtu na Dolenjski cesti. Društveniki in prijatelji društva, pridite v polnem številu! — Pevska slavnost v LJubljani. Prihod slavnostnih gostov s Češke in Koroške bo v soboto ob 6. 49 min. S Čehi pridejo tudi poročevalci tamošnjih dnevnikov. , Hrvatska društva in tržaški posebni vlak z ondot-nimi društvi, katere bo spremlja'a ogromna množica ondotnega narodnega občinstva, pride v nedeljo okoli 10. dopoldne. Društva s Kranjske prihajajo pa od sobote zvečer do nedelje opoldne. Sprejemi dragih nam slovanskih gostov bodo kolikor mogoče slovesni. Na kolodvoru jih pozdravi »Slavec« in »Zveza slov. pevskih društev«. Sodeluje »Slov. Filharmonija«. Slavno narodno občinstvo ljubljansko se prosi, da se v prav mnogobrojnem številu udeleži sprejema, ker ravno sprejemi ostajajo gostom v najboljšem spominu. V soboto zvečer ob 8. se vrši na vrtu »Narodnega donia« pevski sestanek, pri katerem nastopijo navzoča češka društva in »Slavec«, sodeluje pa »Slov. Filharmonija«. Vstopnina k sestanku je 40 vin. Sodelujoči so vstopnine prosti. V nedeljo dopoldne je zbirališče društev pred »Narodnim domom«. Ob pol \%f pa se začne premikati sprevod po Fran Jožefa cesti, Prešernovih, Wolfovih in Gosposkih ulicah, Turjaškem trgu, Bregu, Sv. Jakoba trgu, Starem tr- { gu pred mestni magistrat. Pred ma- gistratom se pokloni slavnostni sprevod mestni občini ljubljanski po predsedniku »Slavca«. Društva se vstopijo v polkrog, zastave pa v ospredje. Nato pozdravi udeležence gosp. župan Ivan Hribar z občinskim svetom v imenu mesta Ljubljane. Odzdravijo pa za Cehe »Ustfedni jednota«, za Hrvate »Savez«, za Slovence »Zveza slov. pevskih društev« po svojih načelnikih; tržaški Slovenci pa v imenu vseh ostalih gostov. Nato ovenčajo naše narodne dame vse prisotne zastave, pevci pa zapojo »Lepo našo domovino«. Ob tej priliki se bodo začuii streli z ljubljanskega Gradu. Vraća pa se sprevod Pred Škofijo, čez Vodnikov trg in Jubilejni most, po Sv. Petra cesti, Miklošičevi cesti, Sod-nijskih ulicah, Dunajski cesti, potem po Franca Jožefa cesti nazaj pred »Narodni dom«. Po sprevodu se vrši banket v hotelu »Tivoli«. Popoldne ob 4. pa se vrši v »Zvezdi« ljudska veselica, na kateri nastopijo vsa društva skupno (do 1000 pevcev) in posamezno. Sodeluje »Slov. Filharmonija« in posebna godba za ples. Cene jedil in pijač bodo povsem navadne gostilniške Vstopnina na veselico 60 vin. za osebo, gostje in sodelujoča društva vstopnine prosta. Na veselici bo poleg pevskega in glasbenega užitka toliko druge zabave, da ne bo nikomur žal udeležbe. Ponovno prosimo naše drage someščane hišne posestnike, naj v čast gostom (»krase svoje hiše z zastavami, zlasti po onih ulicah in trgih, kjer se bo pomikal slavnostni sprevod. V ponedeljek ob H. zjutraj priredi mestna občina ljubljanska na čast gostom slavnostni zajtrk. Slavnostna knjižica, katero je spisal g, Ant. Trstenjak, bo obsegala zgodovino društva od 25 let nazaj in podrobni vspored slavnost ter opis izletov, se bo dobila v slavnostnih dneh. — Nov ustanovni član »Slavca«, pristopil je s zneskom 40 K gospod Makso Lavrenčič, podjetnik kinematografa »Patbe«. Živel! Elektroradiograf »Ideal« bo dal napraviti slike »Slavčeve« slavnost i za svoje podjetje. Te slike bodo videti prvič v kinematografu v Ljubljani, potem pa se prepuste enakim podjetjem po slovanskih deželah. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima svojo prihodnjo redno mesečni) seji; dne 2. julija oh 6. popoldne v šolski dvorani deželne porodnišnice v Ljubljani — ne pa dne 25. junija, kakor je bilo vsled tiskarske pomote objavljeno v zadni številki »Liječničkog V i jest ni k a «. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Demonstracije. *>. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo« priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 4. julija 1909 točno ob 10. dopoldne, ne pa 27. junija t. 1.. kakor se je pomotoma po-ročalo. Zbor je sklepčen brez ozira na število udeleženih članov. — Ljudsko šolstvo ljubljanske okolice je bilo do zadnjega časa skrajno zanemarjeno. Životarile 30 tuiutain enorazredniee, celo zasilne šole z mežnarji kot učitelji, da, še več: imeli smo kraje, ki niso bili nikamor všolani. Take razmere so bile mogoče v XX. stoletju pred pragom slovenske prestolnice, dočim imajo na printer na Štajerskem 5 do 6 ra» rednice celo v gorskih župnijah. Nikogar ni bilo v ljubljanski okolici, ki bi bil ljudstvo poučeval o važnosti šolstva, pač pa so se dobili ljudje, ki so naravnost ali po časopisju hnj-skali ljudstvo proti šolam in uči-teljstvu. Poznejši okrajni šolski nadzornik, sicer blaga duša, je bil premehak, da bi bil nastopil i nujnimi reformacijami. Zadnje leto se obrača glede ljudskega šolstva v ljubljanski okolici na bolje, in sicer z orjaškimi koraki, da se zamujeno popravi. Zahvala gre energičnemu pedagogu, novemu okrajnemu šol skeien nadzorniku g. Gabršku. Iz krogov kmetskoga prebivalstva se sliši, da ljudstvo v obče ni nasprotno potrebnim reformam v ljudskem šolstvu.Tudi novi deželni šolski svet krepko podpira vse tozadevne akcije. Upati je, da izginejo nasprotniki šolstva. Nanovo ustanovile, razširile Mi preosnovale so se, ali se bodo kmalu, sledeče šole v ljubljanski okolici: V vrlmiški občini so se ustanovile ozir. se otvorijo jeseni sledeče šole: Bevke, dvorazredna, Blatna Brezovica, dvorazredna, Drenov grič, enorazredna in L igo j no tudi enoraz-redna. Deška in dekliška šola na Vrhniki se preosnujeta v mešano 6—8razrednico. V Rudniku so odprli dvorazrednico. Vič je dobil šest-razrednico z dvema paralel kam.*«, pripravljajo pa se 4 paralelke. Isto-tako dobi Šiška 6razrednieo s štirimi paralelkami, a aktivira se že J3seni 8. razred, dočim je bila šola dosedaj le trirazredna. Pri D. Mariji v Polju se je preosnovala 5razred-niea v Orazrednico z dvema paralel-kania. V Zalogu se ustanovi nova 2razrednica. Gornja Šiška že ima 2razredno novo šolo. Pri Sv.Petru pri Ljubljani se razširi 3razred ni ca v brazredniep s sedežem v Mostah. Na Jezici se razširi 2razrednica v trl-razrednico. V H r ušici bo treba tri-razrednieo razširiti v 5—Orazred-nico. V Horjulu se tudi razširi dvo-razrednica v Srazrednieo. V Polhovem Gradcu se ustanovi poseben oddelek. V Borovnici se razširi tri-razrednica v 4razrednico z eno pa-ralelko. V Sostrem se razširi na štiri razrede ter se postavi novo poslopje« V G rosu pij a se razširi Irazrednica v 2razrednieo ter dobi novo poslopje. Razširiti je treba tudi šolo v Skoei-janu in Šmarju. Nove šole so projekte va ne v St. J ur j u pri G rosu pij u, v Brezju pri Dobrovi in v Lipo-glavu, kjer še niso otroci nikamor všolani. Nova šolska poslopja se zgrade v Borovnici in Preserju. Samostojno šolo dobi najbrže tudi Skofljica.Treba je misliti na odpravo zasilnih šol. tako pri Sv. Joštu, Javorju, posebno pa v kamniškem okraju (v Tuhinjski dolini in Črnem gruhnu). V kamniškem okraju so dobili novo 2razrednico v Mekinjah in Krtini. V Trzinu se razširi šola na dva razreda ter se poslopje prezida« Istotako se bo prezidalo tudi v Ihanu.— Naj bi se te reforme čvrsto nadaljevale za povzdigo splošne izobrazbe ljubljanskih okoličanov. Kresni večer na Dren i ko ve in vrhu. Kot običajno vsako leto se je zbralo tudi včeraj ljubljansko občinstvo k prosti poljudni zabavi in zaži-gu kresa na Drenikovem vrhu. Pot sama je bila krasna. V lepi noči so odsevali z vseh bližnjih vrhov ljubljanske okolici* neštevilni kresovi, razlegalo se je veselo petje in vrisk in odmevalo slavnostno streljanje. Na krasno okrašenem v rtu, obdanein z lampijončki in zelenjem se je zbralo nebroj gostov v veselo zabavo. \a hribčku za gostilno pa je žarel velikanski kres. V krogu zbrano občinstvo se je veselilo in divilo v naravi. Prasket raket in umetnega ognja, katerega je burno pozdravljalo mlado in staro, je spremljala poljudna godba s harmoniko in kitaro, katera se je pozneje preselila v provizorično pripravljeno plesno sobo, kamor se je zbralo nebroj veselih mladih parčkov da porajajo v lahnem plesu. Na vrtu pa so nas iznenadili izborni pevci »Ljubljanskega Zvona« in zapeli par krepkih slovanskih pesmi v domačem krogu, za kar jih je hvaležno občinstvo burno pozdravljalo. — Pozno v noč še je bil hrib živ in radosten in glasno so odmevali v bajno kresno noč veseli vriski in p« l-je ob pobočju domov idočih gostov. Štiridesetletnico tabora na Viž-marjih so v nedeljo prav slovesu,« obhajali. Govori se, da je bilo jak«> imenitno. Prosimo somišljenike, naj nam kaj poročajo. V Grosupljem obeta biti na veselici Ciril -Metodove podružnice zelo živahno. Globoko v spominu bode ostal 4. julij vsakomur, kogar bode zanesla Portuna ta dan v solnčne kraje lepe Dolenjske. In nemalo jih bode prihitelo. Vsak. ki ni narodnjak samo v besedi, ampak je narodnjak v dejanjih, hode prihitel.Saj v>,. je namenjeno le v korist naši družbi sv. Cirila in Metoda. Ljubljanski, ribniški, šišenski in ižanski Sokol se udeleži slavnost i korporativno. Pri glašenih je pa še nebroj drugih dru štev. Poseben značaj celi prireditvi bodi) pae dale od Sokola izvajan'* proste vaje. Za vse one, ki jih spravi valčkov tempo iz ravnotežja, pa bode nudilo veliko plesišče dovolj prostora in zabave. Kegljalce pa bodo bodrili k vstrajnosti dragoceni do bitki. Še celo oni, ki bode imel na i manj »šubov« ne bode odšel brez nagrade. V muzeju in menežariji bod.« našli suhoparni filistri in učenjaki dovolj snovi v svojo in drugih zaha-vo. Sintereza se bo seveda vršila pri dobrem Rusovem cvičku. K veselici je priglašenih Še cela vrsta bogov in boginj, ki bodo skrbeli, da komu ne otrpne srce. n. pr, Bakh, Ga m hri n. portuna, Flora ect. Komur je mar, biti enkrat prav zidane volje, ta naj nikar ne pozabi iti 4. julija v Grosuplje. Zveze vlakov pa so kakor nalašč: opoldan prideš, zvečer odideš na poti ti bode pa svetil kres. . . Kar čuti narodno, 4. julija v Grosuplje! in Ciril pa Metod bodeta drugi dan ob svojem godu zelo zadovoljna. Čebelarska shoda. 27. t. m. ob 3. popoldne ima čebelarski shod i>o-drnžnica V Logatcu pred ulnjakom g. Klančarja na Lazab; 29, t. m. oh popoldne pa podružnica v Kozeku na Koroškem pri g. županu d. Pnulu v Rožekn. Na obeh shodih bo predaval g. nadučitelj A. Likozar kot zastop nik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. Na Prevojah pri Lukovici se otvori v četrtek dne 24. t. m. novo kegljišče g. Gašperja Kotnika. Kegljanje bode na dobitke i. s.: S dobitkov za gospode in 4 dobitki za dame. Na dobitke se bode kegljalo od 24. t. m. in se bode zaključilo dne 29. t. m. Iz Litije se nam piše: V nedeljo, dne 20. t. m. je imelo tu svoj slnxi klerikalno izobraževalno društvo v Litiji v novo najetih prostorih. Ni><> ni sami upali, da bode tolika udeležba, a pokazalo se je s tem, da je v Litiji ugoden kraj za razna tudi priprosta in delavska društva. Presenečen sem bil nad zbranimi — za začetek dosti veliko število okrog 80 — in tako si mislil: tudi mi bi lahko delali za našo narodno stvar, ako bi imeli mož, ki bi se poprijel i dela. Čemu ta hladnost? Narodni naš trg pa ne premore niti dobrega bralnega društva, kaj še pevskega zbora! Vedno samo izgovor: »nimamo ino-eij«. Poskusiti treba in da store v to poklicani le en poskus, videli bodo, da je dovelj moči za delo, a vodij in agitaeije nam manjka. Pri nas je narodnega dela več ko marsikje, eela pomlad nam skoro poide, a niti ene same veselice ne moremo zabeležiti, da, niti prijateljskih ali takozvanih družabnih večerov se več ne vzdržuje. Zakaj ? Poznavalec razmer bi takoj odgovoril. Gospoda, malo več narodne vzajemnosti in manj osebnosti nam je zelo potrebno. Kakor tu. ravno tako je tudi gospodinjam potrebni) nekoliko več narodnosti. Prej ste se izgovarjale »nimamo narodnega trgovca, moramo pri nasprotnikih kupovati«. sedaj ga imate, torej podpirajte ga. Niti sosedstvo in prijateljstvo vas ne odveze narodnega greha, ki ga stori kdor podpira najzagrizenejše nasprotnike. Vsi pa prenovimo narodno-zaspano Litijo in dvignimo na-rodnO-družabnega življenja. — Eden izmed mnogih. Surovi katehet. P. Stanko Do-stal. kaplan v Metliki, je učenca III. ljudskega razreda Mavrica tako pretepel, da je našel zdravnik 18 ran. In vse to za prazen nič, večinoma radi tega. ker je učenec pri sokol-skem naraščaju. Sokolski zlet v Metliki. Vspored .-Javnosti 4. julija je sledeči: 1.) \ sprejem gostov; '2. > javna telovadba na vrtu g. Ivca; 3.) ljudska veseliva na vrtu g. Malešiča* Vstopnina k javni telovadbi: sedeži 40 h, stoji-š< »i prosta; k veselici 40 h; Sokoli v kroju prosti. Pri prostih vajah svira novomeška godba. Ker je to L večja sokolska slavnost v Belokrajini, je zanimanje za njo v vseh krajih zelo veliko. Kar se nam je pred leti zdelo se nemogoče, kar smo nosili le kot -krite želje v srcih, vršiti se ima daj v kratkem. Naj bi bil to praznik za celo Belokrajino. Na zdar! Iz Logatca. Tukajšnji podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda« sta letos sklenili skupno prirediti običajno veselico v prid naši pre-pntiebni šolski družbi. Z ozirom na jstvo, da je za te veselice najbolj prikladen letni čas in pa glede na tO; da je pri nas, ozir. v naši okolici leto.-- zopet toliko raznovrstnih prireditev, da Človek končno res ne laore povsod zraven biti, moramo ta korak združenega odbora le odobravati. Letošnja veselica obeta za to postati tem impozantnejša. kakor druga leta. Sodeluje pevski in tamburaški zbor logaškega »Sokola« ter igra vrla narodna godba iz Postojne. Xn vsporedu je tudi srečolov s krasnimi dobitki in bo sploh za zabavo kar najbolje preskrbljeno. Veselica se vrši kakor običajno v prostornem senčnatem vrtu hotela »Kramar«, t bodo logaške rodoljubkinje stregle /. izborno pijačo in okusnimi ili. lJ. Mazi jeva je letos združenemu odboru prepustila tudi pivo, tako da se ho vse prodajalo v lastni iji in obeta družbi potemtakem »stati lep skupiček. Ker se veselica vrši na predvečer godu naših blago-\'Mnikov. bo vrt čarobno razsvet-en ter se bo užigal umetnini ogenj in na bližnjem griču bo pa gorel mogočen kres. Opozarjamo na to prireditev, ki bo gotovo vsakemu nudila bilo užitka, že danes vse rodoljube, >lasti one iz miš*' okolice. Tu pokaži vsak. da ve ceniti pomen naše šolske Iružbe ter pohiti v dokaz tega i. julija v prijazni Logatec: »mal1 p >iožit dar - domu na altar«! Boksit — pridržana rudi. Družba za pridobivanje boksita v Bohinju, v kateri družbi so Ivan Bauin-grartner, grof Leon Auersperg, dr. \ alentschag. inžener Glasener iz Iz-l«"d<. dr. Siirgensen iz Prage ter rudniški inžener Endlicher iz Ljubljane, je prosila pri pristojnem rudniškem uradu za zakonito dovolilo izvrševali kopanje boksita v Bohinju. Q. kr. rudniško glavarstvo v Celovcu je izdalo to dovolilo in je pri ti priliki iz-'•klo. da je boksit pridržana ruda v smislu S 3. občnega rudniškega zakona. S tem je rudniška oblast izdala Načelno važno odredbo, kajti doslej tli bilo nobene odločbe, da je boksit Pridržana ruda. Boksita (Bauxites-nocheihit) je na Kranjskem precej Junogo. Iz boksita se dela kalcinirana ilovica in iz te zopet aluminij. Dejstvo, da je na Kranjskem mnogo boksita, je dala povod, da je bila v Ljubljani ustanovljena velika kemična tn-vo ga obkolili Slovenci in Hrvatje ter mu klicali: »Abcug, sramota, vi niste Slovan, vi kmetski oderuh, vi ste prodali bosanske kmet*1 madžarskim oderuhom, sram vas bodi« itd. Na to so Cehi, Slovenci, Hrvatje in Srbi demonstrativno zapustili zbornico. Seja, ki se je pričela ob 9., še , vedno traja. Na čast baronu Fcjcrvanju. Dunaj, 24. junija. Cesar je poslal baronu Gezi Fejervarvju svoje-ročno pismo, v katerem mn čestita k petdesetletnici, odkar je vitez Marije Terezije redu, ter mu podeljuje briljante k temu redu. Ob 12. je cesar sprejel Federvarvja v posebni avdi-jenci. Ob 5. je na dvoru na čast Fejervarvju slavnostni banket, ki se ga udeleži, cesar in 74 generalov . Razpor v »Poljskem klubu«. Dunaj, 24. junija. Si>or med večino v "»Poljskem klubu« in med »Poljsko ljudsko stranko« še vedno ni poravnan. Poslanec Stapinski se je baje izrazil, da bo njegova stranka končno le primorana izstopiti iz kluba. V tem slučaju bo osnovala svoj klub, ki bo vodil paralelno politiko s »Slovansko enoto«. Cesarjevo darilo za nemško gledališče. Dunaj, 24. junija. Konstatiralo se je, da se stvar o cesarjevem darilu za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani ni razpravljala v ministrskem svetu. To so izjavili vsi ministri 1 baronom Bienerthom na čelu. Kdo je potem izposloval cesarjevo darilo.' Kakšno stališče zavzema vlada napram temu, da gotovi elementi za njenim hrbtom zlorabljajo zaupanje krone v*nemško - nacionalne svrhe? Poziv jugoslovanskim poslancem. Dunaj, 24. junija. Predsedstvo »Slovanske enote« poziva vse |k>-slanee, naj zanesljivo pridejo jutri na Dunaj, ker se gre za izredno nujno stvar. Dalmatinski klub? Dunaj, 24. junija. Listi javljajo, da nameravajo dalmatinski poslanci izstopiti iz »Zveze južnih Slovanov ter osnovati i>oseben dalmatinski klub. Informirali smo se na mero-dajnem mestu ter izvedeli, da ta vest ne odgovarja resnici. Dotična neresnična vest je izšla iz kuhinje »Hrvatske korespondence«, katere izdajatelj je Jerinič, po mišljenju baje frankovce. Gospodarstvo. — Zakupni razglas. C. kr. inten-danca poveljništva domobranibe v Gradcu je poslala trgovski in obrtni ški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi od 1. oktobra 1905) do :*0. septembra 1910, odnosno od 1. aprila 1910 do 15. septembra 1910 na raznih postajah. Potrebovalo se 1m> seno, slama, drva in premog. Dobavne obravnave se bodo vršile na raznih krajih ob določenih dnevih. Prva se bo vršila 26. julija, zadnja pa 2. septembra 1909. Zakupni razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki razglas na željo interesentom tudi v pošlje. h Metode! Zahvala. Veleč g. Fr. Finlgar, c. kr. okr šolski nadzornik v Gorici, daroval je povodom smrti svoje matere namesto venca na grob, tukajšnji šolsd knjižnici 50 K, za kar se mu iskreno zahvaljuje In kliče Bog plačaj!: vodatvo ljudske solo v Motnjah, 19 junija l 09 Josip Koro te c, šolski voditelj. Zahvala, Podpisano vodstvo se iskreno zahvali uje si. okrajni hranilnici in posojilnici v Idriji za velikodušno dar lo 50 K, katere je blagovolila darovati ubožni in učeči se mladini v Žireh. Šolsko vodstvo v Žireh, dne 22. junija 1909 Pi el iUc, šolski voditelj. I Ustna voda EUODIN" 27 I 99 • Specijalite za kat ali I a* 1 4813 Glavna zaloga lekarna L Ob. pl. Trnh6czy v Ljubljani. ^ Kadar se prav posebno česa ve- eelittfn mora pa že vselej, priti kaj vmes! MLIlHIlf Jutri hočemo v letovišče, Ivan in Erna pa sta tako prchlajena, da ne moremo odpotovati — Zakaj pač nt? Dajte si prav brzo prinesti iz lekarne ali drogerije eno ali dve škatlji so-denskih mineralnih pastilj, pa samo pristnih Favevih, in videli boste, otroci bodo juti i čili in zdravi Jaz vobče nikdar ne potujem brez sode-nic in tudi za Vas bo dobro; da jih par škatljic vzamete seboj Skatljica stane samo K *25 Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: \Y. Th. Guntzert na Dunaju IV. 4, Grosse Neu-gasse »7. žitne cene v Budimpešti. > t. 23. junija 1909 Pšenica za oktober 19oP Rž za okt. 1909 Koruza za julij , Koruza za maj 1910 Oves za okt. lbOd Efektiv Trdno. za 60 kg K 13 75 za 50 kg K 10 32 za 50 kg K 7 8* za 5C kg K 7 26 za 50 kg K 8x6 Anton in Ivana Gregorc javljata tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njiju iskreno ljubljeni sinko v nežni starosti 10 in pol leta, včeraj ob 2. pop. mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega rajnika vrsi se v petek dne 25. t m. ob 3. pop. iz hiše žalosti Ilirske ulice 19 na pokopališče k Sv. Križu. /39l Ljubljana, dne 24. junija 1909. Potrtege srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica Elizabeta včeraj, 53 junija ob 7. zvečer v nežni starosti 19 mesecev umrla po kratki, teški bolezni Pogreb bo v petek, 25. t m. ob 5. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Kr što u na pokopališče k Sv. Križu Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, 24 junija 1909. Peter Ceranlć, c in kr. stotnik v p. in skladiščni častnik peh. polka št 17 in Marl|a Ceranlč, starši — Ema Scbmfdmaver in Ljudmila Ceranic, sestri 2391 Namesto VHakega posebnega naznanila. Zahvala. Povodom br dke izgube našega iskreno ljubljenega sc proga, očeta, ||brata oz. strica, gospeda Jakoba Murnika zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbe polne besede v teikih urah Posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini ter si. uradništvu. ki je v tako lepem številu spremilo rajnika k večnemu počitku. Vel Lašče, dne 23. junija 1909. o/ei TA eleznato Kina-Vino Bisttoaiona rutuvt na Dvttvno odlikovanj« in ta k ftlatTkalftj&i. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = = in malokrvnini zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Isbornl oJku«. Večkrat odlikovano. ' Trgovski pomočnik star 22 let, govori slovensko, Jstko in nemško, jjjt Cenjene ponudbe pod M nV poolo roataate Trot, ny Bobra obranjen 23tT2 avtomat 0 velik in lep, M trav MS* SMis jgv gostilni pri „Pasta" v Llssllasl, j|4» Vagavl uliti tt. 10. Se priporoča m Leonardo Galante |Urarskega £ Nad eOOO adravniškija spričeval. Ki 1. SERRAVALL0, l k kr. teši JuSi" JK -TRST-Bsjrkovfco.- Za šport a promet. Zaloga koles Pttch, (Styria), giobns, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. •Jzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila solidno in ceno. 1590 Karel Čamernik £]ubljana, Dunajska cesta št. 9. spralaa taksi 2335 3 H. Suttner, Ljubljana. 2390 1 ki ima ie nekoliko veje ter veselja do risaalSj asralsu kot učenca TT* litcgrraiij o S 1 avgustom tiskarna in litografija J. BUsnika naal v Llabllani. Odda ae v naiem restavracija pri „Bobenčktt" na niMth pri L|nbl|aBi zaradi bolezni sedanjega najemnika. Nastop takoj ali pozneje. Krasen gostilniški vrt, nanovo urejeni gcstilniSki prostori, aoetilenska luč, skoraj popolna oprava itd. Več se izve ravnotam ali pri lastniku na Glicah st 37. 2317-6 p. !V(eigdi6 Ljcbljano, rjetc! „pri lulicu", Ljubljena priporoča c*am>{iz & {ciyuke> v vefi^i ic-Gi^i e&dkc, civMi:«j, kitftičaziia. oSatiS&i modeli znatno s>ni&a\\e cene. Sosedni c22c(ck o ptvem na9^ttopjii. 1961 v. J Ljubljanska kreditna banka -v Ljubljani sprejme absolventov trgovske akademije, zmožnih vsaj dveh jezikov. Pismene ponudbe s prepisi izpričeval je nasloviti na ravnateljstvo. 2396 taksf P" tvrdki M. SprsMssr a MsMlaaL 2373-1 mesečna soba M lite U daUM V okolici Ljubljane v bliž ni gozda Ponudbe pod nWL O. 31" peste roataate Ljubljana._2375-1 HOTEL UubUona. Kolodvorske ona 11. Danes, v četrtek. 24. t. m. velik KONCERT Slov. Filharmonije. Zočetek ob 8. zvečer. Vstop 40 h. Za obilen obisk se priporoča JftariJ* )fovak 2393 hotelirka. Stcclienpferd Ban-Rum Najboljša voda io glavo zlasti proti prhljaju io izpadaa u las 1 964 Dobiva se povsod. MMmgmm z SOStUaO v RoŽn bi zu HlVn želesniske postaje, parne l|k\U opekarne in parne žage, v kateri je več let dobro idoča gc stilna poleg glavne oeste, z velikim sadnim vrtom in d]ivo ter lansko leto sezidano vilo s 6 sobami, ki je prav pripravna za gostilniške prostore in trgovino z mešanim bla gom ali leto vi carje so proda. V Rožu je edino to za prenočevanje tujcev. Vila se glede finančnih zadev ni popolnoma d delala. V vili je tudi vodovod. Proda se pod jaka ugodnimi pogoji skupno z nad 2 orala travnika z vsemi gospodarskimi poslopji in s srenj s ki mi pravi oami proti takoj • snjemu plačilu 500 K, ostanek se zamore s 41/a in 5% obresti obrestovati. Pojasnila daje g. Kemperle ¥ Podgorju« žele miška postaja Marila Elend na Koroškem ali sedanji lastnik Anton Kasteiic ▼ Logatcu. .2>tl—2 Hišo IUo ao sa 19. (alt lepa meUlirona soba v blizini JustMno palaee, če mogoče s popolno oskrbo in uporabo kopeli. Nrslov pove upravnistvo BSloven-skega Naroda" 7362—2 ▼ Ljubljani napro da|, in sicer enonad-strt pna z lepim -ad nim in zelen adnim vrtom Pri hiši je velik obokan hlev in svinjak, vse ob eni najlepših cest, pripravna za vsako obrt, posebno za izvoičke ali za peozijoniste. Vsa druga pojasnila daje Anton Ravnikar, čevljar v Sodnijskih oli-cah it 4 r Llnbllanl._z3vi-2 Dobro idoea trgovina pri zgradbi železnice Aapang-Frted-berej, Štajersko s 15 000 K zaloge, ae pod dobrimi pogoji proda zaradi preselitve, event. ae Sprefmo zvest trgovski pomoćnik, ki bi vodil tr govm j proti kavoiji 2000 K ali pa, ako ima dobrega poroka. Pri kapitvi trgovine se zahteva na račun 50C0 K. VeČ se izve pismeno pod 15 C 00 na uprav. „Slov. Naroda 2:-88 Vinske sod iz hrastovega lesa, in sicer: 30 komodo* od 6 do 8 hekto 10 ii m 15 „ 18 ii 1 komad za 30 hekto 1 io ,o 50 „ mm 1 10 oo 00 ,, oddaja po primerni oeni Rosner in drug veleigantarna slivovke, tropino vc a, drotnika ln brinfevca v Llnbllanl. Vabilo na občni zbor Posojilnice o Zagorju ob Savi regl s trovane zadruga z neom. zaveio ki se bo vršil ▼ soboto, 3 julija 1909 ob S. zvečer v posojilnični pisarni. 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za leto 1908 in razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva in preglednikov. 4 Poročilo o reviziji zvezLega revi zorja. 2395 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. NAČELSTVO. Vinska trgovina ALOJZIJA ZAJCA Z v Spodnji Šiški 2209-8 se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zalamčeno pristnih raznih vin po znižanih conah, liter od 20 vinarjev naprej. s Eor se {o natisnilo lo omejeno število »Faksimile - izdaje * * • * • Prešernovih poezij" katerih je le majhno Število Se v zalogi, opozarjamo s tem vnovič na nakup. 1 Cena v avtafate mat*!« vezani Izdaji SO kron. ——— J* Blatnika nas!. 2399-1 tiskarna >ia lttogr. zarod r Ljubljeni, Breg it 11. Žalujoči ostali. Oprejsna Uaaja po pod taka agodalvl pogoji, ko droga savarovalaiea. Zlasti Jo ■avarovasdo aa doiivotJo ia »■nr'nr^-1 oo mum Vsak eiaa ssa 12—71 • • vzujontno itvtrovtlna banka v Pragi. • - - • fondi: 4lf3t6.04101 K. laplaoono odškodnine In kepKallje 97,814.43097 K. Po roiikooti draga rsajemna Mrarovalnica nate državo v ism^ailatj *§m rbame to r kaauiej ssniaej kiti ZoTaraJo poslopja ia proasieaiBO proti posaraim Ikodaoi po aajntajik ooaak Škodo osajajo takoj ia aajkalsataejo. Uiiva aajboliii alovoi, kodar poslaj«. Dovovajo ta čtotaia doMdka oadato« Izdajatelj in odgovorni urednik Haato P n a t os I e m i e k. Lastnina ln tisk »Narodne tiakame*.