Slev. 220 Posamezna številka 20 stotink Ie*a L 32 — In celo teto L 60 —. — Telefon urednik- Izhaja — isvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj- — Uredništvo: ulica sv. PranfiSka Asiškega Štev. 20, I. nadstropja — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrank Irana pisma se ne sprM-ir. ' -v wci Se ne vračajo. — IrdajatelJ In odgovorni urednik Štefan Godina. „ Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina V Trstu, v petek 29, oktobra 1920 Posamezna številka 20 stotink letnik xlv DINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunsjo v Sirokosti ene kolone (72 mm . — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Malt oglasi po 2«» stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Nebo] besed o kuMli m Mi L To -azpr-avo ga Š?*eviia. Od 58 •it^rd oriov rh je 29 ItaJir>an«v m 29 jih iana,>o vsi druag narod i, t«» se pravi: ti-sti, kš jih s*>loh farno! KaJ-;a sprememba je do dane« nastala, _ a razmerja ni spremenila bistveno. Od 6 kardinalov - Škofov jih je vseh 6 Italijaiaovl Od 46 kardinalov - prezb terov jih *e 19 IiaUjanov, drjglh 27 Jih ima ostati s\*>t vseh peterih vetrov s vstal Od 6 kardinalov -difiakonov i:h imajo 4 Ita*ijanrl — Itai jani ima o ma?o v Rimu ko-inaj par, vsr drugi so po svetu naztrešeui! Ogromno ve6>r>o n>est v kongre-gac.jah, ©nibu-nalih in uradni vatikanskih zavzemajo Italijani; dbrujji narodi iimaio tam praiv malo zastopnikov. Tako imajo :judje, ki prav male pernaijo svet in ki gledajo nanj le z enostranskega rta-KjansVela st^HSča, skoro izključno v rokah ad-enfriistracifo svetovne, vesoljne, .katoliške cerkve. Med vsemi kard'm'ii je v kalai-cgu omenc-nega koledarja en sam Slovan in sice>r olt>mu-šk\ nadškof SkrbenNky Tako je zastopan v seaiatu cerkrve slovanski red. (Ai'r imasnio danes Slovani Je kr-kega kardin-la več, ne vem; dvomim pa!) In vendar na> je kvt-ri'šk:li Stovc;n-cv rva in'l':jk'; — on tere? ni -bi* v tem pomenu kardinal Slovencev, purpa-k bel je -cardinaiFs eoro-nae , kronski kat centru Hrvatske. — A po novem cerkvenem pravu nimajo narodi kot tak« teh pra\ric. Prej so rme!: manjJ' narrrH jfias-rm tri-Jen. vsai nek 'ko eifs.pek^ativno p-a- \r:I p«, možnosti iTb-^m: »izmed ^ i^eh narodova, do^^ča po v. vem. cd h d nala G-asparii? redi;J>anem kodeksu kano-rv!'kne/>? pr Kia, ki 'je v veljavi c>? 1. 1918. kan 2"-2 § 1., aa ima^o biti k?r-rl'"nali izbran: »ex l-ito ort>e terraruni , iz vse*? -veta. O narodi^ ni već govo af N: ver povd »-jena določba, j.at ma:o v kard n. kolejiu vsi krščen ki na-i - idi oje zas.opn k e. ljudski vodji do zrnate, b, 6e so zmagali Nemci, so zmagalt samo z^tejadelj, k-ar sc je upoštevala seažermenska mirovna pogodba. Po pleUlscltu na mmmt NEMCI SO HVALEŽNI ENTEMTI, ZLASTI ITALIJANSKEMU DELEGATU CELOVEC, 2S. Ob v>: k- p:;: ki, kadar nem-!>a iavnrvst -In čssop'sje izr-'šsta svojo zad>-volln « t in svoje zadoščenje nad uspchcjn pri T> eb c tu, v visokih i.n doneč:h bese. ah pro--ia . jpta m roljubnost "n pravičnost eixtent>ke pleb'sc tne komisije, zlasd se pi < vse, -ka,; je nemško in ker/ ško , klanja v ^:cboki hvalež-^i: pred italijanskim dele^rtom pr'cicr.cn Ho-ghe e Tako n. pr. rrz^laša: >: Vse k'/e, r: t ^e mvdzaveznška komisija, po dokončanem •n'.dapoJnem de-'u. že lah!-::? r zide 15. n^vezn-bra n zaou-vL* glasovalno cszem'.je, z mi-no zaves:'o, da ;e prisostvovala z resno volio m ae^ristran^k m duhom r'Z\oui drame, ki bi bila m -^la zneva razplamenfti poža^- po hri-!»ih :n dol nah naš h Kara\-mk, že toIiVrat Krd, o izkušen'h. Za dt ber del bla^t>nosnc?a -e pa moramo za h v T^l "lalijanckemu delegatu v p!eb:sc;fni k rr iji, p-:ncu L:v:e ob vsaki p;-:,"'p sja, pr s liti vs"kc?far, — tudi one, ki tega n:so hoteli — da se ye Iklonl ba-tsdi m duhu senžermer »kc^a m'm, vse z namenom, da pripomore« 'zvji^rčra: le Jadransko vprašanje OUm dr. imtmt in Itdlloiski Imost Srbi niso neposredno prizadeti RIM, 28. Veliko pozornost Je vzbućsi v tukajšnjih političnih krogih spis o jadranskem vpraj.nfu pod naslovom »TaSrAans-oo - >«goslo-venski« "sporazum iz peresa dr. Smodlfatke, bdv-šejga hrvatskega državnega in deželnega po-slane n za Dalmacijo. 'Naznanja dr. Smo? laike -giede i)"iž^°vensugu. Knč'r.vo je vpr.-^anie, ali se pa bodo dala v slučaju ugodnega iz'da pegajani tudi izvesti do-govotiene točke Ali bedo hotele Iranske čete izprazniti Dalmacijo, *n, se bo-ii D'An-nunz;o pcikofrfi v'šf'ni ukazom? Na drug: tstrami, bn-1; ca'a Jugoslavija zadostne^-i jamstva, da ne zasedejo vj^oslovenske čete Refce? CAV1GLIA IN MILLO RfM, 28. General Ca^.glia še odkrito in tias-nr» povedal s\roje mnenje v j dranskeai vr*"^-šaniu. Od admirala M:lla je znano, da za dr&natiasko stvar in da smatra cpnslatev Dal-macile za vel.kar.sko zmoto. Ministrski predsednik G:clHri, ki je star pT-;:atel,i adruirailov, mu ie položil n"i srce. naij z neemrjno d-'sclpL no in gorečim dicmol^utiiem, ki ga je neštetokrat dokazal, z dobrin vzgledom pripomore do rolizaželienc reš:tve kočl^vega \-pražanja. K ^tr, kadar napoči naj\-išji dan, ko zahteva do-m«ovina na;bridkeiš:h žrtev, jih moramo doptri-ne t:, četudr se temu protiv-ita čast in srce vojakovo. Kako bo sestavljena italijanska delegacija RIM, 28, Me dtem, ko se ie pričakoval pri-četek jadranskih p-.»gajanj že koncem tekočega meseca zaferjujejo roerodajni 4&nogi> da se riu-govori do 10. novembra, t. -j- do otvor tve parlamenta, ne bedo .začeli. Tudi kr-^j, kjer bi se •imela pog £amia še rti dol- -čen. Skorai gotovo se bodo vršila v Iscli Bell', izkitjučeno pa no, da bo izbra-nio mesto na že!ezn:šk' progi med Benetkami in Mnđanom. Da bi se razun mm'isArov Sforze in Bonomija udeležil1 pog.'> jan) tudi m:n:ster Facta, senator BertoAinsi in komisar Volp-, ni uradno pcirien.',,. Člana deie-gacije bosta s'»mo min ster za vociaje in vn:,n minrster. N-i pa izk'jučeno, da ise pa 'te^ne k posvet-ovanftu tudi f'nančni min'-sler, ako bo šlo za vprašrnja gospod r«4kega značaja, ko b.-do enkrat st-ogo prilitičaa in teritorijalna vprašanja, rešen,". Prisostvovali bo;io fud:L idi-r_'-ćni izve^etnc;, med dimi' &ef generai-ve-^a ^n t a :,n šef m-ornarioe. D'flnnunzlo z^len! In predala na svolo ml Giolitti svari pred nakupom RIM, 28. M;aiscrski predsednik GjJUa j-e opozo;:! v včerajšnji minVlrsiki se:.i na polo-ž 5 na Reki, kjer se je zr-pet pojavil kak nov slučaj kuge in kjer utegne zaplemba ladje »Cc-gne povz-^oč1 i še kak za-piielljai. Znano je naimreč, da kuš j sed: j D'Anr;inz:K ker sesrtci * f,z tkanin, ur, dpk itd. :n D Annunz\> namerava prodati \ se najbevšemu penudni-ki« ne da bi se oziral na intere-e l?str.:kr'v bi j^a, ki so med druž ini tudi švicarski državljani. Možno ie sicer. da te D'Annunzi-eve grjžnje ostanejo le grožnje, ali rimska viadri :,e bila prisiljena za vsak sluča'r razglasiti proti morebitnim odjemalcem tega. b1a*a nrstopno svarilo: Predsedn štvo ministrskega Kve-a (objavlja: Italijanska vi'da je prišla do zaključka, da se namerava bla^o, nakrcano na parn'ku »Co-gne«, ki je b i zrv.-ra.no potegnjen v reško luko, p"odr;Li. Oni. ki nameravajo kupiti to blago, se opeza^jajo, da :e to blago tatrnskega izvora. P; !ed:ca tega je, di zakrivi, kdor bi kupe* to b'ago i li posredoval pr.l taki kupčiji, hudodelstvo, kii se kaznu:e glasom člena 421. kazenskega zrkona z dvemi leti zapora. Ker je tako de »nje kažnjivo tudi po z a: kor, u dru g; h držav, e -tal janska vlada odločena ,ga kazen-ko- in civilno - pravno zasledovati, nr*j piride kjerkoli, v katerakoli drža-vi o red sodišče. r ftnimzl« znnkile REKA, 28. Reiki komando objavila: Dočim v zadnjih dnevih ni b'k» na Reki nikakršnega znaka za kako gibartje, so obžastii v Trstu z vojaško silo zasedli jevna poslopja ćnt pomole ter izvriili mnogo preiskav in aretacij. Raz« glasilo se >e namreč, d« D'Annuzia dospe v Trst v noči od sobot« aa aedieljto, in sicer ob 3 zjutraj. Sirene oblasti kraljevine, po kom: se dajo tako inform.'jati 1 Ali je urbi ig^-ah Gperebioh ulog, kripti on taka trenotek odločitve, da izvrši naiogo, ki snu jo je poverila zgodovina. Suverena« 1'JkiiHZlleu iblast REKA, 28. dede zaplenjene ladje »Cogne« izjavlja .D'Anmunaao, da ie v prvi \-rsti rimska \f-.da kriva, ako si mora nečloveški način bio.kirano mesto Reska s takima sredstvi zavarovati svo) obstoj. Zaplenjear parn'k > Cogne« služi v zastavo za posojio v zmernem znesku nrt občinsko in državTvo imetje. ItaiJiJanska vlada je že nekako privc^Aa v taikc' pc-^oiilo, kar ae da sklepati iz najnovejših mradnih poročil ministrov, naj se -o:?lgcda prodal: \ aa ladji nakrcanoga blaga. ASn. m£ni=itrski predsednik G:o4 tti ye v zadnjem hrpu na svojo pest prodajo prepovedal na luičitn, ki prekorači moč. ki mu pnis-oja. Toda, zalitučiuie D'Annunaio, grožnja ministr®k:Oga piedisedndka kralrevine Itai'.je proti jt' fejans-kemu in&gen^stvu kvarner-skemu .ima povsem platoiv 6en značaj, kai.ti suvereniteta krajevne ie povsem ločena cd one retfenbsAva. Z oziram) na to zcCne komando na Reki z dnem 28. tekočega meseca is prodajo na »Cogne« nsakrcanega blaga. [Z nimiva tekma med dvema oblastijnjćt, mod .D'Antntmzijevo ćn Gpcl:tti;evo vlado! Zaenkrat ima D'Annunzio prednost v podjetnosti.) Razne brzojavne vastl Predstojeća boljše visita ofenziva na vsej fronti STOKHOLM, 28. Casop^ »Berlinske Tiden-de« javlja, da je sovjetski v Moskvi sk-Ten'i čim pre} pričeti z nas'-cpom na vseh frontah. En ver Pa-Ša te .poveriena ofenzivD proti Perziji in Indiji. Nemški državni zbor EEROLIN, 27. Na začeuku debate o prosrc-čunu ie kance'ar Feh^enba>ch držal govor, v kr-terem >e \n-m-ič pno-testrraft iproti konvencija v Spa. iki je fcrvfO ' Nemčijo ia vojaških velesil; kaT se je 3>ovA \o, ne zadostuje niti za vzpesta-i vrtet v h-tsdo motenega lavnega reda v naši državi. M: sjiio — je vskiiWJ — vi zaipreke za pop:!no irazoroženi«. Francija ima polno pre-nrci^v medtem, ko nuvramo mi ugašati plavž za p'avžesn; eden vzrokov nemškega propada je sorvr-ažna zasedba. •BEROLIN. 27. Kancelar Fehrenb'»ch g za avtonomifo Slezije. Kancelar je nadalje izjavi!, da v Nemč^'i ni pros ora za ruske ta?rrre Po tem. ko e 'kancelar n?m:"gn:". o mož-»rotir z-družitve z Nemško A-^t'-Vo. ie s -irai piloti vstulkemu separa«t" stičnemn poizkusu, ki fe cbi-^j-en?, da ponesreči. Štrs^k rodariev v Angliji LONDON, 28. Govori se, da. so se pojavile nove tež.kJč« pri zak.jvčnih pogajanjih z ru-dd"ji. M'«iiiirsL-a svet se zbe e danes pred kc-nie o rte o, ki se mi T.TŠrn" med Llcryd George-om in rudarvL P\R1Z, 28. Agencija K*n as javoja iz Londona: Zdi se, da so vzrok -.ežikoča-m, ki so se nenadoma pojavile, nove nesprejemljive zahteve s-avku očih pri vršeč'h se pcg'ljanj h. Poki?-i; -=e ]e poslabšal in pričakuje se z nestrpnostjo izida posvetovanja, ki se ima vrš ti danes prrposdnc. Nesoglasje med Francijo in Anglijo PARIZ, 27. Časopisje r:.zpra\i:a z užaiie-njem polcža;, »ki 'ie nasta! v sle-i tela, da je An,g" .ja naznanila Nemč:ji, da li imerava zopet vzpostaviti trgovinske zveze ž aio in s tem činom nekake cpitstiia ekonomična jamstva, ki j:h je dolcUHl m;r v Ver&^Hesu. »Echo de Pariš zagotavlja, da bo francoska vlada vložila proti kršenju mirovne pegedbe protest in daj predloži vso zadevo svetu poslanikov, kajti Angliji opušča baš člena 428 in 432, ki posbiaščr ta zveznke zsesti po potrebi renske pokrajine. Anglešk m trgovcem £re za takojšnji dob'ček brez obzira, da s iem zanemarjajo višjo pcl tično korist, ki se bo izkazala posebno v 10 do 15 letih, dočim im'io Francczi baš te cilje pred očmi. Največ ozkv volja v te! zadevi okolncst, da >e angleški ukrep bil proj znm v Berolinu jie^o v Parizu. rJoumal« obtožuje lioyd Gecrgea, da je hotel postaviti Francijo pred dovršeni čin; a p.ci-ebno moča ta korak osupniti francosko javnost, ker se )e dozdevrlo da se dogodi prej nasp-ofno in da je Anglija pr-pravJiena podpirati Francijo v njenem postopanju proti Nemčiji tuda v bodočnost«, ikako* )e to storila dosle:. PARIZ, 27. AngfeAkfl Vlada zanika potom 6a-sopšsn«, da j« z pospeševanjem trgovJne med Anglijo ki Nemčija oftkodovaJa gle5ke, naj se uničjfo motorji Diesel v nemških to\r»mah smatrajo lasti za egoistično, ker 'bi se osvobodila An-gfcjja le nevarne konkurence v industriji, aH a£ko se hoče pripraviti Nemćiijo do tega, da bo plačevala vojno odškodnino, tjnebn je pustiti ji vsa sredstva, da zam-ore izvrševati sv.c.jo tadusbrijo in Giolitti o vprašanju prehrane RIM, 28. Dne 27. oktobra 1920 je magistrski predsednik pc&lal vsem prefektom iti civilnim komisarjem sledečo brzojrjv'ko: Opoearjam unadnišitve na okrožnico 21. t. m., ižzdano od komisarja za apirovizacijo, s katero se vzpo-stavJjf Oo dzkazmee za kruh In testenino. Težavni pok>žaj prehrane v državi, zahteva, da se najstrožje izvršujejo določbe v izdani okrožnici. Priporočam, da' strogo iz v alate te določbe in da m: osebno poročate o tem. Pogreb grškega kralja RIM, 28. Poseben poročevalec agencije Štefani >avlja: Dr 'nes so prenesli truplo kralja Aleksandra rz Tatoja v mesto Atene Truplo kraSjta je bilo na avtomobilu pokrito z državno zastavo. V nassidnjem avtomobilu se jc nahajala kraljica Olga. Truplo bo Izp« staljeno v katedrali do pogreba. Razdor v demokratski stranki za volitve t Ameriki PARIZ, 28. Predsednik Widson t;e je spni z kandidatom Cox»m, JcL pripada demekrr iliskt stranki, ker je le-ia v nekem govoru omenil možnost da se popusti v pogod-bi Zveze narodov. Wilson vstraja da je Strr.ut Zveze narodov nedotakljiv in zlasti oni člen 10, ki obvezuje v.Cjj?ško S'cTidamcS't pristopivših držav. Cox se je tudi tspom'njal smrti župana Sw?neya, proglasivši ga mučenikom; (zanikal je odločno, da rte Irsko vprašanje venskega značaja^ ker dvanajsteri ca irskih voditeljev v berbi za sa-mostir:'TBc«st (Je |xJof protjtstanftkejfa tvero'zpo-ved. m j a. Domače vesli Zopet zapUnfeni. Tudi včerajšnjo Številko »E-dinosti« je cenzura zaplenila radi uvodnega članka pod naslovom »Pameten in moder bodi, kdor hoče biti pravičen«. Tudi ta zaplemba nam je enostavno nerazumljiva, kajti vsebuje ojstro in zasluženo sodbo o vladanju — Habs'ouižanov in pa svarilo, naj se drugi izog'bijejo avstrijskih grehov. Menili smo, da so ta izvajania naravnost patrijotična ravno 9 stališča koristi italijanske države. Cenzura nas je poučila drugače. — Radi važnosti stvari, objavljamo danes še enkrat apel na na«se učiteijstvo, naj zaprosi za razpisana učiteljska mesta v Istri in na Goriškeifi. In to naj bi bili nositelji in Siritelji kulture! Te dni je priobčila »L'Era Nuova« neko pismo, došlo ji iz Kastva. Čuden dokument. Pisec je hotel nekaj dokazovati, a je pri tem le komprotiral sebe in izkazal v slabi luči stvar, ki se zavzemlje zanjo. 2e začetek je skrajno nesrečen. Začenja namreč z neresnico. Trdi namreč, da Jugosloveci pripisujejo Kastvu svojstvo naravnega hrvatskega središča ia trdnjave slavizma. To da je najstrašnejša mistifikacija. Kastav da je brezpomembna vas v komaj 650 prebivalcev, v kateri se je — kakor tudi v vseh drugih frakcijah te občine — do leta 1830. rabila italijanščina pri občinski upravi in tudi na nagrobnih spomenikih. Ustanovitev sedanjega učiteljišča, da je vzbudila veliko nezadovoljstvo med Hrvati samimi, ker Kastav da je povsem neprimeren kraj za učne zavode. — Tako »-Era*. Resnica pa je ta: da je prebivalstvo kastavske ob-č'ne od davnine prek in prek in izključno hrvatskega rojstva in mišljenja »n da so v onih časih rabili v občinskem uradu le upravitelji ali gerenti, ki jih je proti volji ljudstva narinila občini italijanska deželna uprava radi česar t«* J siditejših bojev. In resnica je 1», da je prišlo do ustanovitve hrvatskega učiteljišča v Kastvu po volji Italijanov ker so hoteli odstraniti slovenske ia hrvatske učiteljrščnike iz Kopra in Pazina. Frva'ski oddelek je šel v Kastav in slovenski v Gorico. Resnica je tudi. da so Slovenci zahtevali tedaj, naj se učitcljižče premesti v Trst. Dop:sn;k »Ere« poživlja italijanski tisk v boj in zahteva tudi, da konzulati drugih držav informirajo svoje vlade v njenem zmi-=lu. Ne le, da Kastav nc more biti nikako k'iliurno središče Slovanov, marveč da ve'.ja to tudi za vso vzhodno premirno črto. Na vsem tem ozemlju da ni — trdi »Era« — nobenega slovanskega kulturnega središča, ali kakega slovanskega občutnega Življenja! -Ne v Kastvu, kjer govore neko hrvat-sko-slovensko narečje, ne v slovenski Pofiojni, ki jc znana edino le pO rimski cesti in krasni jami; ne v slovenski Idriji, poznani edinole po rudniku živega srebra. Če hočemo najti središča kake pomembnosti. treba prekoračiti cono Alp- če hočemo najti kulturna slovanska središča, treba iti na sever. do Ljubljane. Zagreba itd.« — Mi bi lahko zasukali vprašanje: mari so Kastav, Postojna in Idrija kaka itpHjanska središča, ali celo italiians' a kulturna središča? Zakaj so jim torej toliko na «rcu?f »Era Nuova« ovaja s;cer razlog za to, »li lahko je nji, ko ve. da mi ne moremo primemo reagirati, ko ve, da bi nam ne dovolila stroga cenzura. Če nc bi vedela tega. ne bi klicala tako sa-mosvestno: naj nam oporrka kdo, čc more! Kar se pa tiče kulturnih sred:5Č, ji vendar lahko povemo. da Jugosloven? tega ozemlja hočejo imeti svoja kulturna središča, primerna mesta za svoje učne zavode in da so jih tudi že imeli — v Trstu, v Gorici, v Pazinu. Glasom ljudskega šie'js tvori j u gos lo venski živel} tretjino domačega prebivalstva Trsta. Tu imamo svoje politične, kulturne, socijalne in gospodarske organizacije: sveje denarne zavode, banke, poljedelska udruženja, tu smo imeli svoje gledališče, svoj glasbeni zavod, svoje šolstvo. Tu smo imeli sploh vse, kar daja kraju značaj središča in manjkalo nam je le, kar je bilo odvisno od — avstrijske vlade. — V Gorici pa tvorijo Slovenci polovico domačega prebivalstva. Tam smo imeli do zasedbe razvito ljudsko šolstvo, gimnazijo. gospodaiske ustanove, sedež politične organizacije. In Gorica jc središče slovenskega deta dežele tembolj, ker je lo mesto gospodarski odvisno .--koro izključno od slovenskega prebivalstva. Pazin jo Srce hrvatsko-slovenskega dela I^tre in predAšče občine z okolo 18.000 Hrvatov in kakih 2PC0 Italijanov. Tam smo Imeli svoje ljudsko Šolstvo, svojo gimnarijo, svo-n tiskarno, svoj list itd. Altro che — da nimamo svofih središč na zasedenem ozemlju!! — »Era Nuova i nam jih hoče seveda vzkratiti, ker noče, da M m (ngotlorcnskl ilvelf tega ozemlja kulturno razvijal ia napredoval, kar Umu satenu ljudstvu ne privoUa kulturna krao«! V Trstu ne, v Gorici nc, v Postojni nc, v Idriji ne. Torej — nikjer!! In to naj bi bili nositelji in Siritelji kulture!! Pisec v »Eri- je razkril vnovič svojo že poznano nam dušo in se — kompromitiral. Čc bi pisal le iz strategičnih razlogov, le radi pretvezne važnosti Italije, naj bi bilo. Alf, da se iirokousti v imenu — kulture, to je hinavstvo. A na višek hinavstva se povzpenja »Era*, ko hoče uverjati na zaključku, da jo vodi že4ja po miru in dobrih odnošajih s sosednjimi car t Oko! V daljšem članku ~La Nazionc^ o volltva'i v Jugoslaviji in reSeta strank, ki so v volilnem boju. Med problemi, ki jih imajo rešiti volitve, da je tudi vprašanje državne oblike. Pripoveduje, da so republikanci, socijalisti, komunisti in del »Hrvatske zveze- za republike. Ia pridodaje: »Takozvana rrepubličanskaj stranka (tudi »Nazione* postavlja besedo »republičanska < med navodnice, ker bi pomenjalo, da tudi ta list ne smatra po»ebnt» resno republičanstva t« strank«) pa irua v »Sr-bijia(ll) le malo pristaiev, kakor so pokazale občinske volitve! — Ohol Ali so gospdje že pozabili, kaj in kako so poročali in kričali povodom onih volitev?! Kričali so o veliki zma£i komun^lov, torej stranke, ki je za republiko! Sedaj pa imajo ropub-Iičani kar naenkrat le malo pristašev!! — Saj pravimo. sedaj tako, »edaj drugače, kakor slučajno zahteva potreba trenotka! čc se ne motimo in C« smemo verjeti velikemu bobnanju, bc pripravljajo sedaj nacijonalisti v Italiji za valifco bitko proti prevratnim elementom. V takem hipu »eveda n« kaže, da bi slavili republiČane pri sosedu! To ti bil zgled, ki bi utegnil kvariti dobre običaje v domači hiš. Samo da je sirota tisti, ki zajemljo informacije iz takih virov. Za Judeieve grote. Prejeli smo: Še vedno «e dobe v naši deželi ljudje, ki si domišljujejo, da zna)o nekoliko italijansko ter dopisujejo oblastim popolnoma po nepotrebnem v slabem italijanskem jeziku. In poleg tega taki »možje« še ob v&aki priliki zatrjujejo, da so zavedni. Največ so to ljudje, ki nimajo toliko moralne moči v sebi, da bi si upali na katerikoli pošten način služiti svoj kruh: ali pa slabiči, ki se hočejo prikupiti. Poleg tega čujemo, da nekaterim rojijo še drugačne misli po glavi. Nekateri občinski tajniki po deželi se že vesele, da v slučaju aneksije postanejo nekaki stalni uradniki, kakor je to baje v Italiji. Tu je torej rešitev uganke, zakaj se nekateri tako pehajo za »nov« jerk. Res je hudo, če kdo nima kruha, a za Judeževe groše ga pošten človek ne išče. Blazno početje. Kar se godi v zadnjem času z našimi gozdovi, to mora boleti slehernega človeka, ki mu je količkaj mar naša bodočnost. V mislih imam posebno gorenjo soško dolino. Tu se vam seka in unčuje v zadnjem času kot po nekem zlobnem, višjem načrtu. Zdi se mi, kot bi bčl dozorel načrt: Uničimo jim gozdove in ljudje se bodo morali sami izseliti. Celo preprosti ljudje, ki nimajo pojma o pomenu gozdarstva, enoglasno zatrjujejo, da so vremenske nezgode zadnjih časov posledica izsekanja gozdov za časa vojne. Kdor pa se je kdaj le površno pečal s to panogo, ve, da gozdovi v najvišji meri preprečujejo prehitre in premočne izpremembe v ozračju, kakor tudi, da jemljejo moč padavinam, ki na golih tleh naraščajo v hudournike, plazove itd. Izse-kajte nam gozdove in uni&li boste tudi kmetijstvo. To ve danes že vsak človek Vendar se dobe Se danes, sedmo leto vojne, ljudje, ki jih peklenska iznajdba v podobi denarja preslepi, da za visoke cene prodajajo gozdove lesa lačnim tujcem. Kot bd bila naša dežela tako bogata na lesu, da ne vemo kam z njim! Denar je res spravil ljudi ob pamet. Ne vedo več da oddajajo zlato za papir, ki ima veljavo od dane« do jutri. — Poleg tega pa to ni sekanje gozdov, temveč barbarsko pustošenje. Po vseh kulturnih deželah je navada, da se les seka do neke mere, da se namreč mlade rastlinice ohranijo. Pri nas bo začeli pa kar na gladko, do zadnje iibice in gospodarji imajo le pota š pritožbami. Opozarjamo naSe razumništvo, da v vsakem slučaju odvrača naše ljudi od takega brezumnega gospodarstva. Nujen apel na naie učiteljstvo! Nedavno smo priobčili oglas okrajnega komisarijata v Kopru, s katerim so razpisana sledeča definitivna mesta slovenskih in hrvatsk'h učiteljev: 1.) Mesto nadučitelja II. kategorije: Boljunc, Boršt, Korte pri Izoli. Dekani, Predloka. Msrezige, Osp. Rlcmanje, Sv, Anton, Spodnje Škofije, Truska, LaniŠčc, Vrh. 2.) Mesto voditelja III. kategorije: černotič. Ku-bed, Klanec. Mo^Taž, Bošte pri Marezisfah, Rakito-vič. Trnjan. Podgorje, Prednica, Hrastovlje, Sr. Barbara pri Miljah. Šovinjak, Dane. Sv. Donat. Črnica, Trstenik, Brgudac Grimalda. 3.) Mesto učitelja II. kategorije: Dolina, Buzet. 4.) Mrsio učiteljico III. kategorije: BorSt, Dekani. Krvaviootok. Lazaret, Predloka-Rižan. Osp, ^codnjf Škofje. Truške, Pomjan; Lupoglava, La-n:šče Sltnu. Br?st. Vrh. 5.) Mesto oodučitelia: Dekani. Lazaret, Marezige, Spodrie Škofije: LaniSče. Roč. ć.| Mesto podučitcljicc: Dolina; Buzet. Opozarjamo nadalje na objavo v »Edinosti« 5t. 218 o razpisu učrteljskih služb v Goriškem okraju. Ker se naše šole dvorijo le tedaj, ako bodo na lazpolago učne moči, apeliramo na naše učiteljstvo, da se udeleži natečaja in naj ne zaričuje tudi manj. *UM£iVŠ H« Šicv 22«. V irstu, dne 2f. oktobra 192« fctjo odvetnikom na podlagi tarife, potrjene z od-! telefonirala na reSilno postajo po travnika. Ko f« redbo bivšeg« justičnega ministrstva z dne 31. avg.! prišel zdravnik reiilne postaje, je dal odpeljati 1917, it. 371 D. Z., se podvojijo (IOOJS). — Trst,f pijančka v mestno boniSnico. Battigella prav«, d* dne 27. oktobra 1920. — Gen. civ. komisar M ose oni. se počuti v bolnišnici jako dobro, saj ni čudni ___I Aretiran morilec. Sinoči to aretirali policijski Druitvm vtsti agenti v kavarni »Specchi« Josipa Strella, starega -Slovansko planinsko druitvo , podružnica v ! 3* lct- ie osumljen, da jc umoril pretekU mescc Trstu, vabi svoje člane in go^tr na izlet, ki ga v Splitu poveljnika ladje »Puglia«. napravi prihodnjo nedeljo, dre 31. oktobra 1920.! Izbirčni tatovi. Neznani tatovi so preteklo uoč čez Bane skozi Orlek na Scvodnik (575 in visok) vdrli »kozi hi«na vrata št. 26 na Corsu Vittorio E. pri Sežani. Zbirališče ob 7. in pol pri po&taji ob- Tli. Sli so po veži. Na koncu dvorišča so bila maj-čiaskega tramvaja na trgu Obcrdan (ex Cascrtnaj; J bna vrata v vežo hiše 5t. 49 v ulici Giuseppe od tod poljubno, ali ob 7. in pol na Bane, ali pa | zini, V zadnji imenovani veži je za vratarja Franc ob 8. uri z občinskim tramvajem do postajališča . B., ki je ravno pred nekaj dnevi začel trgovati z Bane od tod peš na Stdovnik, kjer bo odmer; od- j zUtenino. Tu so prštili vse v redu. Dišalo jim je hod v Sežano in potem v Trst. Priporoča se vzeti! poleg nahajajoče se skladišče. Ko so po dolgem seboj nekoliko jedil. j Irudu prebili zid — in tako prišli na svoj čili, *o - ! vse razmetavali in zbirali, kar so nameravali vzeli hUlaSLAM« SSMIIAMBS s sebo'- v,ak Ul ,c imel že PriPravliuno 6VO'° ir2d5IIV9a JfaBViJdllCi : breme, da ga odnese. A. glej. zdajci jih prehudo iz —^ - „ t . i ravnodušnosti koraki na ulici. Bili so to koraki Družinska ZalOlgra J policijskih agentov. Ti so opazili. da v skladišču ... , , ...•«! gori luč. Obkrožili so hišo in Irkali na vrata. Zaman \ čeraj zvečer, okoli 6. ure eo prtpcijall! trudi),: prcn>i;teni vlomilci so izginiU brci mestno bolnišnico 40*ct- zvečer, iz rešilne postaje v V celoti se aaneri ksaaikemti fespedtarstvu z* bližnjo bodočnost ne more pcstavlti neugodne prognoze. Cene bodo mogoče te naprej padale, četudi ne v istem tempu kakor v začetku toga leta. Po uradnih ameri&k&h podatkih so se od mc-iseca januam t.!. do sedaj znižcGe cene v Amerik: tako-le: sladkor za 40, koruza za 48, pšenica za 12, volna za 35, meso za 16, usn e za 45, gum; za 60 in svila za 70 procentov. Povprečna cena vseh važn-ejših življenjskih pr$ila pred sodiščem razprava. j ge nllhovih dd^cčkciv prenapo'injene T fcjugcrn, Sodnik jc pripoznal Puntarja za nezakonskega o- vSO zahtevale planilo, Čemur j« stedBja T^zpiO-četa obeh dečkov. SodiSčc je tudi obsodilo Purfv ,daća v velikem obsegu po 20% zaižaitih ce-tarja, da mora plačevati alimenie. To je Puntarja | ^ drugi strafiii pa ome>:lev .novih na.ro- tako ujezilo, da je tnalcnc pobemel. Včeraj je ves j ^ tem .posfccpattitl je č-zdaiai '»United Sto večer iskd Lordovo po mestu Konečno jo je iz-L^ Chatnber of Cc«inierce« pre^M, kr irfca-Uknl pn njeni pnjateljici Gizeh Simccni, v uhe, fc£fc ^ sle- Scorzeria. Tu se ie va«I med obema oster prepir.! . ' * . . ,„., Puntar je Lordovi predbacival. da ga je sedaj po-I^S predmete: s*a, prfttitvo, rc^ce, avto-poln oma uničila in da bo skoraj ves denar moral j nucbiii, za -obleke ra les. dati njej. Ana je dolgo poslušala, a nazadnje, ko ■ ZajTSidi lega So tll£ carinsk« zaloge preaa-jo je začel Puntar obkladati z raznimi psovkami, \ pcinjene, ker emponterj: aajje piačru:ejc stetja-ji ie bilo le preveč. Spomnila se je neSramnefa j r!w>> ^^ ^ fc: prodaj. Skupna ceaa na I,ubrao razmerje z mladim deklet on, rekoč; ^^ sC ccaJ ^ m l^li-jOttClV dciaffjev. :;AI;o bi me ne zanemarjal is se ne vlacu ter za-J pravljal denarja s svojo drugo ljubico, bi gotovo ^ Četudi pada kurv* amerfkanskega gespo-ne bila gla k sodišču«. Te besede so dvignile Fun- j darske^a ŽiVJjetf^^ in atk:c;raviv) pada|o cene, se tarja iz sedeža, in zadri se nad Ano: »Nesnaga. | ne smt pol-ožaj pes;ml*s>tjčxw> p.resoia':J. Ameri-goljufica, kaj. si si izbrala novega ljubimca, da j ka mpcisiga z Lcgato žetvr?o. V.4. amc£<3 bosta sedaj z mojim denarjem skupno živci«. To.j^:^ kailtcvr Qe ^ tkovaio. K-cincem meda ne boš me umčila, ne!- ceca ^ ^^ uradjK> prečilo pridelek S temi besedami potegne samokres iz žepa in ; \Hym\3&isi ^ ^c^t m:ii!>onov ba2, v zadajih ustreli Ano v glavo Strel je prebil nesrečni Lor-, ^^ n& u ?8 tiaL žetev ketroze dovi lobanjo m ranil tudi možgane. Ko je runtarj . €/v- .. « xi _x _ ^ __ » i j • a . i■, , • i i i -t »e cem na 103 m-onc buSlov več nego pred viael, da sc je Ana zgrudila na tla, je pokleknil " ' r poleg nje in vskliknil: ^Moj Bog, kaj sem storiL« Nato jc ubeial in do sedaj ga cbiu*t še ni pri- ... , , . . jela. Nesrečno Lordovo so pripelj-li v bolnico, kjeri^maiiio, prianamkV? pa izpolnita koritza Z mesecem (bušel je 36 l), ka.r je po tež', pr:-bržne 280.000 vagenev. Pfcenica S; sicer pod so jo sprejeli v IV. oddelek. Lordova leži v nezavesti in ne vc sc, ali bo ostala pri življenju ali ne. Pijanac in njegove navad«. Neki Marijan Batti-geU je velik pijanec, zraven tega pa zvit kot kozji rog. Omenjeni pijan ček ne dela nič, ker se živi le z beračenjem. Od £a*a do časa mu sine dobra misel v glavo: Zlekne se ca tla in obleži, kot bi bil mrtev. Ko to opazijo mimoidoči ljudje, ga dajo odpeljati v mestno bolnišnico. V bolnišnici sc pu •meje Battigclla v topli postelji in se raduje ob misli, da je na tak način pc-tegnil meičanc. To se mu je posrečilo že večkrat. Zdravnikom v bolnišnici pa se je zdela vsa ta stvar jako čudna. Vsa-kikrat, ko so preiskali njegovo bolezen, so ugotovili, da je zdrav kot riba v vodi. Včeraj zjutraj j Battigella pri sv. Jakobu zopet poizkusil svojo bolezen: vrgel se je na tla. in ležal kol mrtev. Takoj sc jo nabralo okoli njega mnogo ljudi, in vsi so miskli. da sc je onesvestil. Neka oseba Jc 349 mil. (okoli 925.000 vtfc/nov) in oves z 250 m 'ttoni bušlov [okoli 660.000 vrgcoov) nad nor« imalo. Na želez/vcaJi se vra£av> redne razanere. oa-kar ie v*aJagoo, 5tev'lo) pri-se^.iencev zripei n'^ršča. ElVs ?: fanobljubljeno deželo«. Vojni milijonarji med zamorci. Tudi med zamorci je lepo Število vojnih dobičkarjev, ki žive sedaj ravno tako luksurijozno, kakor bogataši v kakem evropskem velikem mestu. Domačini zapadnoairi-Skc Zlate obale so zaslužili ogromne svote pri kupčiji s kakaom. Nad 2C0 tamošnjih domačinov trna že elegantne avtomobile, drugi pa Se čakajo na naročena vozila. Mnogi so si zgradili krasne hiše, či;>to v evropskem Stilu. Marsikatera teh hiš stane več milijonov.. Preveč žensk v Franciji. V Franciji jc \'sled vojne okroglo za dva milijona več iensk kakor moških. Profesor medicinske fakultete v Parizu, Pavel Car-not, svetuje Francozinjam, ki ne morejo dobit! mož v 1 ranciji, naj si jih poiščejo drugod, zlasti v A-nieriki. Otrolka uirijivMt ▼ FraacijL Francosko časopisje s« bavi z naraščajočo umrljivostjo otrok. Sta-tis tika iskazuje, da v mestih Pouen, Lille, Saint Pol in drugod umre vsako leto 200 do 500 otrok v prvem letu starosti in da v isti starosti umre v Parizu 50% otrok. Morilka otrok je, kakor se fe dognalo, tuberkuloza, Id se « Kochovimi bacili v mleku prenaša na otroke v najnežnejii starosti. Francoska, vlada (• odredila, da dobivajo mater«, ki same dojc svoje otroke, posebne premije- A tudi ta korak francoske vlad« nima znatnega uspeha. Svetoval žit si trg. Iz Londona poročajo: Svetovni Lrg za pšenico je bil zadnje dni septembra jako me* del, kar se je videlo zlasti na ameriJkem tržišču tako, da so bile cene v New-Yorku nekaj časa e-nakc onim v marcu pred spomladansko pavzo. Za zimsko pšenico j« bila padla cena na 2b3 centov za bushel proti 292 centom 14 dni poprej in proti 338 centom v maju. Vplival« so na ceno pred vsem ugodna poročila o pridelku pomladanske pše-nice in o vremenu, ki je spospeševalo zoritev koruze. čutila so se na ameriških trgih tudi ugodna poročila o žetvi v Kanadi, najbolj pa vesti iz Avstralije, da se tam pričakuje izredno velika letina. Izvoz argentinske plenice se je skrčil na 60C0 tcn. dočnn se je izvozilo koruze 90.000 ton. Argentini j a ne pričakuje prav ugodne letine. V Indiji pa mora biti ugodno, ker je vlada dovolila od oktobra dalje izvoz 400.000 ton pšenice, dočim je hotela prvotno dati tako dovoljenje šele z mesecem decembrom. Pik raznih žuželk, čebel, os itd., povzroči včasih hudo oteklino in bolečino. Za manj nevarne pike ali vgrize pomaga amonijakova voda, seve precej razredčena z vodo. Navaden peroksid takoj potolaži bolečino pri piku ose ali sršena. Nekateri trdijo, da tudi sladkorna voda pomaga. Slaba sapa iz ust pride lahko od več bolezni, recimo od gnilih zob, od slabe prebav«, od gnitju pljuč ali pa tudi od kronične zapeke. Če blato za-Rtaja. v črevesih, razni smrdljivi duhovi zaide] a v kri in v pljuča, kjer se izdiha vajo. Pazite torej na .zob« in na čista usta. Zobna ščetka je potreo-na za vsakega omikanega človeka, da jo rabi vsak dan. Navaden »chewing gum« je dobro zdravilo za alabo sapo iz ust, če ste namenjeni s kom govoriti bolj od blizu. — O očetu zdravilstva, o znanem grškem zdravniku Hipokratu se pripoveduj« naslednja zanimiva zgodba. Ko s« je Hipokrat mudil v Abderi v ««verni Tracijl, j« bil naprošen od vplivnih oseb. da naj preišče duševno stanje filozofa D«mokriU. kaUrega so nekateri ljudje smatrali blaznim. Hipokrat ga je našel pri raziska-vanju raznih naravnih sit Vpraša ga. s Čim se peča. Demokrit mu odgovori, da ravnokar preiskuje, zakaj je toliko ljudi bedastih. Hipokrat je vsled tega poslal na oblasti poročilo, da smatra Demokrit« za najbolj pametnega med ljudmi. Angleška je htftfMU 15% vse živine, ks se le j« poskrAev*!« v vo5». NaflboJj so bili prizadeti veSb.cdi. Od 120.013 veibšodsciv vh. jc po-gJrrlo 22.112. Na MadžarJtem eo zviUfti cene tobaka za 20 - 50 ©dstolfoov in m t*bačac hiksusne izdelke z* 200 odstotkov. fcH^jcf Btr«Mo> iz Lcadouta poročajo, da >e na Kltajskcan sfcfba letina. V pnovjneah Hu-nnu in Santumtfu j* izbruhnila lakota. 20 maii-ionov Kitajcev je o^roienih. Samomori se vrSe vsak dan, ttarši pred: lajo svoje otrckc. Nogavica kot tadm depo&it. Navadno zabav-ijrtio česz ene nog:.vi čar je, ki fcran'ijo svoje prihranke v — nogavicah. Gcdcvo je, -da ta Jira-n'lir'.ca ae nosi nfkakih obresti; oeki Josip Fonda, ki je $>ri«e3 «z i epe labudske dt^in« v Ljsublj: Ho, pa bo xnal potrditi, da je no*av5ca iudi — dobra zakladnica. To pa se .je zgodilo latao-te: Food* je oajel t Iliri jo prenočis6e. V re«t«Traoi)i se je nekoliko razvese-ti in v po-ve»č.«jnje dobre volje metijai več ameri- kanskih dolarjev. Dobil ie 5573 jugoslavenskih kromc. Imel j« pri seb& še vefijo množino delanje v. katetre pa je sprav*!, ko se aprav-lial spadi čez noč v — moflarvico, dočan ie krone pusta1 v denac-nćcl. Ko se j« a.;utrrJl poebr.-dU, je s tužrVzn -cieacan ojgotorvif, da mu ')e Iz lVjaice 5000 >ugosJoven«k:h kroci. Hitro je ■priijel za no^avteo in gTej ^isdo: dolarji so bili nedotaknjeni. Fovratefc kometa. Iz Pariza poročajo o po-vrertku znamenitega! kometa, ti fe bil odkrit I. 1873, Opaziti so ga zvezdogfedi v Klotu aa Japooskem. Kemija, to)u ta zločin. Tudi zločinci so sc privadil marsičem v vejni, kar sedaj izirablK^o v svoje namene. Tako «o nekateri tatovi, ki so se naučili na bojnem pol}u uporabljati otrovne piHoe, napadli s pliai veiLko posestvo Comtoit v Masy na Francoskem in to tam pcikradli, kair so mogli. Tudi zločinci taioo nripredujeio. Opereta v opereti Pred lcratkim se je zgo- v nekem gledališču v Gda*i tku eelo zabaven slučaj. V gledailfiču bi se mcrcla '^rati »Poljska kri^. Občinst\x» Cn orkester so bli že na svetih mestih, samo kapelnika ni b!o irkgov'h poJCeijih! Zo tiskovni sklon „Edinosti" Neimenovan 80 L. NN. in XY. po 50 L. Neimenovan in Josip Prebili« po 10 L. Volk Antonija, Volk Vidu, Boštjančič, Anton Demojzes, Marija Gruden, Tonćić Fran po 5 L; Angelj Remec 4 L; Josipina Pircin, Dekleva Ivanka po 2 L. Anton Kosmma nabral 22 L. V veseli družbi v kuhinji pri Mcsesnelovih nabranih 15 L. gospodar dodal 10 i; Smrdel 20 L. V proslavo obletnice »Ceskoslovenske republike-nabrano med uradniki in uslužbenci »Živnostenske banke* v Trstu 500 L. Neimenovan daroval v bankovcih avstiijsko-nemške republike K 83'50. Doscdaj izkazanih L 19.163*24; v danii^em izkazu L 805'—. Skupno L 19.968'24. |! jugoslouenii Zbfrafto pridno za „T J. KOVNI SKLAD EDIKOSTI". DAROVI Za žensko podr. CMD v Trst« daruje Milan Sila 2 liri in g. Čermeljeva Olga 3 lire. V veseli družbi pri šnopcu v Brezovici darovali zm Šentjakobski -Sokola v Trstu: Janez šnopca nabasan 2 L, Aufiuita Jajkotova 3 L, Marija namesto frakeljna 2 L, Ivan Šivankar 2 L, Tirolski Kranjc 2 L, Jože z rožico 2 L, Jaz £a pijem »Ki-keriki« 2 L, Janez nabasan protestira 2 L, ker me je GuSta vjezila 1 L, Augušta nalašč Se t L, Marija, ker ni hotela pit inopca z Janezom, vsak po 1 L = 2 L. Jože Luščev, dam kar imam 3 L, Franc Kastelic 1 L, Štefan Vatovec 2 L, Srečen Mlekar 2 L, Ujče Fjaškatov 1 L, Tonče Jurman 1 L, Kastelic Josip 1 L, Stipčev Jože 1 L, Godina Franc 1 L. Jože z rožico, ker jc veljala njegova 1 L, in ker smo lepo peli Se 1 L, Baia Karlo 1 L, da bo v resnici okroglo Augusta ie 5 L, Sklov Toni 2 L. Skupaj L 50.—. Denar hrani blagajnik. hali oglasi M računajo po ZZ stotiak beseda. — N-jmsnjU pristojbina L 2.— Debele črk« 40 stotiak besed« NajmanjU pristojbina L 4.— Kdor iiče slufb* plača polovično ceno. KONSUMNO društvo »Jadran« pri Sv. Jakobu vabi svoje člane na »kupno sejo v soobto, dne 30. t. m., ob 8. zvečer. 475 SPREJMEM dečka iz okolice, 14—L5 let starega, za žganjarrc. Plača po dogovoru. I r. Szolik, ul. Trento 18 ( cx Carradori). 476 GOSPOD MIHA POTOČNIK je naprošen, da javi svoj natančen naslov Antonu Hrcščaku v Uojanu, Scalasanta 192. 477 KUPUJEM srebrn denar po najvišjih cenah. Alojzij Fovh, Piazza Garibaldi št. 3. 4 JO IVAN KACIN, Gorica, vin S. Anlonio 24, izdeluje harmonije ameriškega zistenja, u^la&ujc in prenavlja orgije, glasovirjc itd. Piščalke za orgije, strune za glasovir je vedno v zalogi. Kupuje glasovirjc, harmonije, vijoline itd. 448 V IDRIJI ie proda takoj lepa hiSa s fotografskim ateljem na dobrem prometnem prostoru. Ekzt-stenca zajamčena. Mesto Šteje 6.000 prebivalcev. Edini fotografski atelje % mestu, Z inalo izpre-membo je hiša primerna tudi za trgovca. Cenjene ponudbe na Josipa Pelikan, fotograf v Celju, Jugoslavija. 449 ZLATO in srebrne krone (.lačam po najvižHh cc. nah. Albert Povh, urar, ulica Mazzini 46 (blizu drvenega trga). 458 BRINJEVO zrnje kupi Ivan Tavčar, Herpelje 28, p. Divača. 472 LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE. 2ANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokr\ne ženske. — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. Poitne pošiljatve. 434 LIRI plačam za vsako srebrno krono. S. I ran-cesco 15, II. nadstr. 474 MODISTKA sc- priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). 212 KROJAČNICA A\gust Štu!ar, ul. S. Francc^co D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznar.a krcjačnica v Trstu. 395 VINOGRADNIKI! ^Trtnica Forčič i. dr.. Komen, razpolaga z več tisoči ceplj^nk Jt raznih amerf-kan - bilf in kolči. Cepljenke so najboljših vrst, gnriških in istrskih in furlanskih. Naročila pn dnevnih ccnah sc sprejemajo takoj za jef>en :n pomlad. 29S SREBRNE KRONE kupujem po najvišjih cenah. Sprejemam popravila vsake vrste. Velkavrh, urar v Sežani. 138 FOTOGRAF A. JERKIč, Trst, ul. Roma 24. Go-rica It. 36 na dvorišču. P 711 Borzna ooroilla. Tečailt Jadranska banka Cosulich Dalmatia Gerolimich Libera Triestina Lloyd Lussino Martinolich Occania Premuda Premuda Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Krka V Trstu, 28. oktobra 1920. 465 504 360 1875 690 2GC0 2300 335 450 505 5C0 620 362 410 502 Tafa valuta na tržaškem trgu: V Trstu, 28. oktobra 1920. Ncprepačatene krone avstrijsko-nemike krona češkoslovaške krona dinarji marke dolarji francoski franki švicarski funti angleški. funti, papirnati angleški funti, zlati rubljl napoleoni leji josip struckel Trst. vojol VI« Nuova-S. (attrini. Vel ka izbt-ra vsakovrstnega bla^a za moško in tenske. - B ago za mi it nje, /»met, ba hant, s ile. atamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po Eaiian h konkurenčnih cenah. zastopstvo južne žiblez1ice Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICHu, Societa Triestir.a di Navigazione via Milano 10, pritličje. (1M) r- 7*50 650— T— 32'--33 — 74'--76'— 38*- 39*— 26'30— 26'35 i 169 23—169 50 ; 418'--420 — 93'---- 9325 < 110'-112 — 24*- 25 — 90'--92'— 44'--44'50 sirite .edinost1 PODLISTEK Branka. ATgaat — Posl. M, C—Č. ^76) V hfpu sem s« pridružila starčku. »Kake i« z zdr£vj«m?« me ie vpraiaJ. i Hvala rta vprašanju, dobro, velečastm!* sem odvrnila. i-Pa "je dobrot jc prikimal žu-pn k. V«č ni genorflt pot-ma, ^e le stepai umerje- nega i^rokega konaiaa, poveSene ^lave, z rokama, prokrižo^ima aa hrV-ju. Zdeio i&e ie, da nefcak«) »b'ra svoje m'ste. Meni je bilo •fcudna. N scsn mc^ia «Epi«tfovoritl od neke čudne bojazni. Krenisa »va proii kumi pod gn1:skim bregom, a skozJ Sunroo na ftstfno poleg izvirka •\'. z in? ^arkral ar»d 6e ter jrJ -ptr lerivli ct' ? rr >bc rol:I: -Brauka, liti! Air verujete, da sem vam vc-Uk prijaielj?«. -Ka>ico, za boijo voijo, ae bil Vi ste moj prvi ck>brolnJ(k. Brez va-s bi bik slab:* zame.« »Al; bečete tstor.ii, za kar V23 raprosm, Branka?« Os'jpcvala sem redno bol) od »čudenja, ker nisem razumeia iupniko\oh besed, a rekla, sem zop«L: v> Hočem, velečastni.* »Obijubljate za trdno?« »Zares xa irdbo-i •»Torej, recite mi, rfe mrzite grofa Beli-aarja?« Beseda* mr je obtičala v frsa, att btro sera popravila: »Beg oe daj, zakaf nr$ bi ^a mrzila?« »Alf ljubite, grofa BaEsacJa, Branka, na vato besedo?« (Koma) dal sam ae vzdržal* potone*. •»Vi sta «e hudo poiaUft c menoj« gospod 2upn;k,« sena Iztaanš^a t xadr«gi. »Ali P^ebife JroraN »Ljubim« sem daimi&a in bttlo mi je. kakor da sem izpovedala s\xsj nctjvečn greh. »Bene, .pwk mu podaste roka ▼ najkraijSem času« — jm odjgovoril župoak ravnodušno. x-Nc morem, ne morem, ker —--.« »"Ni treba pravšt* mi rcizTogov, ker Jsh po« znani Sz vašega pisma. Vaši razlogi se maOtjo kakor tAMi zobje, sedaj pa gotevo niso vredni nit« po6en«g groš a. Grof Beiizar ljubi vas, vi 4}ubM.e njega — aa te? podlagi vt sklepajo 2e-nltve. MoitHe, prosto vas. Jaz govorim. Tudi Beiizar >n j'»z veva dobro, da ga na vzame:« rad: gospodstva in bogatstva, marveč od srca in srca, ves t vam $e raćnva. Na* ljudje, ljj a^o, kar hočejc, osuši s>e SLm jezik; vi ostanete črsti, klevetn *ki pa v snansoti, Saj enkrat smo jih Že osramotiti.« »Moj župnik me ie driai tiako trdao ca roke Maor jastreb svo) plen; gladai ne §m imito ostro kakor kača« ko |e zalotila irabo v graji; govoril Je proti svoje navadi, kakor pravijo »-od kosa«, kaloor da 9s liipijan, a #as priprost (ade. Nisva mogla no t« desno, na aa levo. Trgovsko - mm zadruga v Trstu registrovana z.idr. z neomejenim jamstvom ul. Pier Lulgl da Palestrlna št. 4, I. n. sprejema hranilne vloge od L 1 da!]e. Navadne vloge obrestuje pj 41večje po dogovoru. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rcntni davek plačuje iz svojega. Dajo posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na oseDno poroStvo, na za&tave vrednostnih Ibiin. Uradne ure vsak dan tz\zcmti nedelj in praznikov od 8 «10 I. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belil) in pisanih, žepuih robcev, možkfh nogavic itd. K. CVEHKEL. Trst. Cono V. E lil. m. 24. ancrvefc seni staja pred njim .kakor prikovana sužava. ^IcdaJoč pned se v tla. In stari je govori dalj«: »Tuđi vsi vaii dru0 argumenti, moja d>ra^a gctsjp*ca Branka, nso nčč več nejjo prozen boben. Kdo vam je reke}, da morate biti učiteljica Mo svcieda Otlc^v? Toi-ka Žrtev se ne z:'hleva od vas. Na strani grofa, foot grofica bosta mogU več storili xa ioLo, ne-^o učiteljica, k> jo $&čev4 nad3-c^ii.le"o kakor konjske muhe. Potem boste ie le res vt sedeli j o« kcaju. Jaz vam pravim, •grof 'bo »cinik, a vi fcclnica ne s.tno >alievaika, m&r\-eč vsega našega, kra^a, ne samo drobnih otročrčev, am-pak ttx£ zreth ljudi. Ako boste vi grofica, po-f*avi &roi Beiizar v Jrilievu krpo ScJsko zgradbo. Vidite, grof je brl nesrečen, pretrpel ie mnoge nuike, ki vam £h itak. opite, ko Soste njegova. Oaiovohanje in hcA sta ^a odvn^la od domovine, od mater&ega jezika, od itlro-. da. A sedaj se is povrni v na*s koks. (Đa^je.) i jadranska banka Del. gUv.: K $».000.000. Rezerve K 10,0.>0«)00 Helgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj K«»*or, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metku v tč. Opatija. Sarajevo. Split, Šibenik, TRST, Zadar. Zagreb Obavija vse v bančno stroko spadajoče pole. Sprsjtma vlog« na IiraiJlne knjižice ter jih ubrestuje po JVs7f, a v banepijiro promeut po 4 '/.. Vloge, ki sc Imajo dvigniti samo p.otl p