Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. „Cankarjeva družba“ živ spomenik hlapcev Jernejev svojemu Ivanu Cankarju. Knjige, ki jih dobe letos člani Cankarjeve družbe, se že tiskajo. Letos je že drugo leto, kar se dviga ta živ spomenik slovenskega proletarijata Ivanu Cankarju in govori vsemu delavstvu1 2 v Sloveniji, v Jugoslaviji in po celem svetu, kjerkoli ima C. D. svoje člane, v Argen-tiniji, v Braziliji, v Združ. državah, v Nemčiji, v Avstriji, v Belgiji, na Francoskem', da si more priboriti svoje pravice predvsem: z izobrazbo. In Cankarjeva družba seje proletarsko izobrazbo med svoje člane. Ker pa, je dandanes bolj kakor kdaj poprej nujno, da se vsak delavec izobrazi in preobrazi s proletarsko miselnostjo, z miselnostjo človeškega dostojanstva, je potrebno, da je vsak delavec član Cankarjeve družbe. Članarina Din 20 na leto je tako malenkostna, da jo zmore vsakdo, če le hoče. Povdarjamo: če le hoče, in naj bo njegov zaslužek še tako majhen. Gre le za to, če hoče čitati knjige Cankarjeve družbe, ki prinašajo poučno in zabavno čtivo, pisano v proletarskem: duhu? Če se hoče izobraziti, če ima voljo, da se izobrazi, pote*n ne bo obračal Din. 2b in premišljal, ali jih težko ali lahko odšteje; odštel jih bo. Ker s tem bo pokazal, da je v njem proletarska zavest, ki mu veleva, da mora sam s svojimi žrtvami, s svojo voljo in s svojim hotenjem krčiti pot do cilja. S temi, da postane član Cankarjeve družbe, je pa že tudi pokazal, da se zaveda, da je v današnji družbi hlapec Jernej, ki išče svojo pravico. Letos, v drugem letu obstoja Cankarjeve družbe, je zavedno delavstvo že pokazalo, da se ^dobro zaveda veličine te ustanove. Že, ko to pišemo, je število članov od lanskega števila prekoračeno. Jasen znak, da je delavstvo svojo Cankarjevo družbo (baš ker jo je ono samo ustanovilo) objelo z vso ljubeznijo in zavestjo in s temi pokazalo, da je njegova1. Strokovno organiziranega delavstva v Sloveniji, priključenega Strokovni komisiji, je 11 tisoč, članov Cankarjeve družbe pa nad 5000, od tega železničarjev okoli 1000. Ta številka jasno govori, da je še vseeno precej nezavednosti med strokovno organiziranim delavstvom, ki jo je treba čimprej odpraviti. Komaj polovico tega članstva šteje šele Cankarjeva družba. To pomeni, da je komaj polovico od 11 tisoč organiziranih delavcev tako zavednih, da se zavedajo velikega pomena samoizobrazbe. Moralo pa bi se tega zavedati vseh 11 tisoč. Vsak bi si moral za letnih Din 20 naročiti štiri krasne knjige Cankarjeve družbe, da dvignemo čim višje živ spomenik Ivanu Cankarju. Knjige bodo letos še lepše od lanskih in vsak član jih bo z zado-voljstvom in veseljem čital in imel v svoji domači knjižnici. In to so: 1. Koledar za leto 1931. Polno lepih, zanimivih slik, povesti, pesmi, poučnih razprav, potopisov itd. 2. Weiskopf: »Proletarska usoda«. Povesti znamenitega češko-nemškega proletarskega pisatelja. 3. Jože Kranjc: »Ljudje s ceste«, izvirni roman, ki slika življenje iz ljubljanskega dna. 4. Flaniiarion: »Zadnji dnevi Hudi«. Astronomski roman s slikami, ki ga je priredil pisatelj Angelo Cerkvenik. Kot rečeno, knjige za letošnjo iz- d a j* o s c že trskaj'o. F’ovenio to se- daj še enkrat zato, da se še vsi tisti strokovno organizirani sodrugi(žice), ki še niso člani Cankarjeve družbe, priglase in vpišejo, Funkcijonarji strokovnih organizacij in delavski zaupniki, tu je tudi polje Vašega delovanja. Tudi to spada k delu za strokovne organizacije. Kajti strokovna organizacija je moč, a ta moč je tem, večja, čim bolj proletarsko izobraženi so njeni člani. Zato opozarjajte člane, agitirajte, poživljajte jih, da se vpišejo. Kjer ni poverjenikov, obrnite se v Ljubljano na naslov: Cankarjeva družba, poštni predal 290 in zahtevajte bloke. Iz posameznih »jazov« združeni in organizirani »MI« mora ustvarjati velika dela. Zato je naloga tega močnega »MI«, da ustvari velik, do-sedaj neviden spomenik Ivanu Cankarju, pisatelju »Hlapca Jerneja in njegove pravice«, »Kurenta«, »Kralja na Betajnovi« ..., da bomo pokazali s tem vsemu svetu, da smo to resnično »MI« in resnični »MI«. Protipredlog k delavskemu pravilniku. (Sestavljen glasom sklepov konference v Celju.) 1. poglavje. (Osnovne odredbe. Člen 1 in 2 ostaneta nespremenjena, razun da se zahteva, da se vse sedaj že v službi nahajajoče delavce — tuje državljane — smatra Za izenačene z našimi državljani. 2. poglavje. (Razdelitev pomožnega1 osobja.) člen 3 ostane nespremenjen, člen 4 in 5 naj se izmenja glede Plač v toliko, da se pisarniškemu Pomožnemu osobju zagarantira najmanj ona plača, ki odgovarja plači nameščenca one kategorije, za katero imajo kvalifikacijo in katere službo vrše. člen 6 naj se dopolni v toliko, da se dnevničarjem, ki vrše službo na-stavliencev, zasigura odgovarjajo-ca p!a^a nastavljenca, ako pa je ta manjša od plače, ki bi mu pripadala Po službenih letih, pa ta plača. člen 7 naj se glede eksekutivne doklade, ki je za nastavljence odpravljena, izmenja v toliko, da se delavcem1, ki vrše službo nastavljen-cev, pripozna službena doklada po § 3 zakona o izmenjavah in dopolnitvah zakona o državnemi promet-nern osobju. člen 8, 9, 10, 11 ostane nespremenjen. Člen 12 je dopolniti, da se uvrsti med polkvalificirane delavce vse delavce, ki vrše službo v turnusih, pri strojih in tudi one, ki vrše službo nastavljencev (zlasti glede plač) ter težjo službo (premiogarji, pepelarji, voz. mazači, postajni delavci, skladiščni delavci itd.). , Člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19 ostane nespremenjen. 3. poglavje. (Kretanje v službi.) Člen 20 naj1 se spremeni v toliko, da se zagarantira delavskemu osob- ju stalnost po dovršenem 21. letu starosti in enoletni službi. Onim, ki službo prekinejo vsled odsluženja kadrovskega roka, naj se zagarantira zopetni sprejem v službo1. Člen 21 in 22 ostane nespremenjen. Člen 23 naj se izmenja glede odpovedi in predvidi po treh mesecih službe 14 dnevni odpovedni rok, kakor predpisuje obrtni zakon in obči drž. zakon. Člen 24 ostane nespremenjen z dopolnitvijo, da se delavcu, katerega bolezen je posledica službe ali nezgode, bolniška doba podaljša še za 6 mesecev. Člen 25 naj se dopolni z odredbo, da dobi stalno pomožno osobje za slučaj obustave dela 50% plače. Člen 26, 27 ostane nespremenjen. Člen 28 naj se spremeni v toliko, da se delavstva ne premešča. Člen 29, 30, 31 ostane nespremenjen. 4. poglavje. (Delovni čas in prejemki.) Člen 32, 33 ostane nespremenjen. Člen 34 naj se črta, enako čl. 35. Člen 36 ostane nespremenjen, čl. 37 pa naj se črta. Čl. 38 prvi odstavek naj se črta. V to poglavje naj se uvrsti poseben člen, ki naj odloča: Vsak započeti delovni dan se plača delavcem kot cel osemurni delovni dan. razen ako hi delavci sami povzročili prekinje-nje dela. Delavcem, ki delajo neprekinjeno! osem: ur, se dovoli mied 4 in 5 uro dela pavza 20 minut za jed. Nošenje orodja in materijala na mesto dela in nazaj se zaračuna progovnim delavcem v redni delavni čas. V kolikor delajo preko 8 ur, se plača čezurno delo: Pri členu 39 naj se doda določba, da se delavcem: vračuna za napredovanje in penzijo tudi službena leta, ki so jih prebili pri vojakih preko kadrovskega roka. čl. 40 in pripadajoča tabela plač naj se izmenja kot sledi: Starostna doba za dosego zadnje stopnje naj znaša 30 let za delavce z lažjo službo, 25 let pa za delavce s težjo službo. Tabela plač naj se deli na 10 stopenj. Minimalna zahteva za čas do novega budžeta: Ako bi ostale sedanje osnovne plače v veljavi, naj se vsemi profesijonistom in delavcem zasigura najmanj 50% osnovne plače kot doklada, ki jo mora vsakdo dobiti. Z novimi budžetom, to je s 1. IV. 1930' pa naj se uvedejo osnovne plače in sicer: za profesijoniste od Dim 50—100 dnevno; za polkvalificirane od Din 40—80 dnevno ; za navadne delavce od Din 35—70 dnevno. Napredovanje iz stopnje v stopnjo avtomatično po službenih letih. Pro-fesijonistom, ki delajo specialne in težke posle, dalje preddelavcem pripada funkcijska doklada 10% osnovne dnevnice. — Popolnoma naj se ukine akordno delo in vrsta delavcev »brez dnevnice«.' člen 41 in 42 naj se temu primerno preuredi. člen 43 naj se črta. Člen 44, 45 ostane nespremenjen. člen 46 naj zagarantira izplačilo plače do prvega v mesecu. člen 47 naj se spremeni ter glasi: Pomožno osobje prejema sporedne pri nadležnosti v isti višjni, kakor nastavljenec, katerega službo vrši. Nočna doklada pripada vsem delavcem, kadar vrše nočno službo. Za službena potovanja se plača profesijonistom, trošnine kot činovnikom III. kat., ostalim: pa kot zvaničnikom. Člen 48 naj se glasi: Pomožno osobje uživa iste vozne ugodnosti ter ugodnosti za prevoz premoga in drv. kakor nastavljeno osobje. Člen 49 ostane nespremenjen z dopolnitvijo, da se tudi začasnim delavcem1, ki ne morejo postati stalni, odobri 10 dni dopusta. Kdor dopusta v enem letu ne izrabi, ga lahko porabi drugo leto. Člen 50 zadnji odstavek naj se donolni v toliko, da pripada četrtin-ska odn. polovična plača tudi za čas orožnih vaj. Člen 51 naj se spremeni in glasi: Vsem1 delavcem, ki vrše službo na-stavijencev, pripada službena obleka odn. pavšal za službeno obleko v isti izmeri kot nastavljencem. Vsem delavcem: pa pripadata letno po dve službeni obleki. Delavcem, ki delajo v kanalih, izpiralcem strojev itd. pripada nepremočljiva obleka in škornji, pepelarjem cokle, vsem delavcem pa milo in brisače za umivanje. Osobju, ki dela izpostavljeno vremenskim neprilikami, pripadajo dežni plašči, delavstvu, zaposlenemu pri ognju (kovači, livarji itd.), pripadajo po dva usnjena predpasnika. Člen 52 ostane nespremenjen. 5. poglavje. (Delavski zaupniki.) Člen; 53 naj se izmenja točno u-poštevajoč določbe zakona o zaščiti delavcev in navodil o volitvi delavskih zaupnikov. Volilno pravico naj se prizna vsemu delavstvu, pravico do izvolitve pa vsakemu stalnemu delavcu. —■ V tem; poglavju naj se vstavijo še ostale določbe iz zakona o zaščiti delavcev (pravica organiziranja in intervencij) ter vnesejo določbe o inšpekcijah dela, borzah dela in delavskih zbornicah. 6. poglavje. (Disciplinski predpisi.) Člen 54, 55, 56 in 57 naj se dopolnijo v toliko, da se vzpostavi paritetne disciplinske komisije, v katerih bodo zastopani delavski zaupniki, katere naj razsojajo o disciplinskih pregreških. 7. poglavje. (Penzijski fond.) Člen 58, 59, 60 ostane nespremenjen. Člen 61 naj1 se dopolni s tem, da se za penzijo vračuna vsa državna služba in prekokadrovska vojaška služba. Člen 62, 63, 64 ostane nespremenjen, doda naj se le, da se v slučaju odpovedi službe od strani uprave povrnejo vplačani prispevki s 4% obrestmi. V slučaju odpovedi vsled bolezni po petih letih članstva naj dobi polovico penzijske osnove. Člen; 65, 66, 67, 68 in 69 ostane nespremenjen s tem, da znašaj vpisnina polovico mesečne članarine. Člen 70. Članarina za penzijski fond naj znaša za one delavce, ki bi zadobili pravo na polno penzijo s 30 leti, 40/11, za one s 25 službenimi leti 5% prejemkov. Člen 71 do inkl. 74 naj se prilagodi sledečim smernicam: Dosedanje članstvo naj se vračuna brez doplačil odn. največ z doplačili od dne uvedbe urnih plač (L IX. 1923). Prvih 10 let naj plača prometna naprava poleg rednega prispevka še 50% celokupnih dohodkov fonda v svrho zbiranja osnovne glavnice. Pravico na penzijo naj pridobi član z 10 leti članstva, člana se mora upokojiti, kadar dovrši polna leta odn. kadar doseže 55 leto starosti, če za upokojitev zaprosi. Za čas odsotnosti vsled orožnih vaj ali mobilizacije plača prispevke v fond saobraćajna ustanova. ^ •• ČITAJTE. D E LOVSKO POLITIKO |'/hflROCfl SE ^ m o Ri bor POŠTtll PREPnUi^ Osnovna penzija znašaj po 10 letih: za profesijoniste Din 6000, za polkvalificirane Din 4800.—, za navadne delavce 4200. Penzija se povečuj vsako leto pri delavcih z lažjo službo (30 letna članska doba) za 10%, pri onih s težjo službo (25 letna član. doba) vsako leto za 13.33%, tako da bi znašala končna penzija: za profesijoniste Din 18.000, za polkvalificirane Din 14.400, za navadne delavce Din 12.200 letno. Za čas draginje se izplačuje še draginjska doklada. Člen 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81 in 82 ostanejo nespremenjeni s tem, da se črta točka 6 čl. 78. Člen 83 naj se spremeni v točki II.—I. v toliko, da se določi starostna doba za otroke do 18 leta, v slučaju šolanja pa do 24 leta. Člen 84, 85, 86, 87 in 88 ostane nespremenjen. Člen 89 naj se spremeni v toliko, da izdaja rešenja o penzijah in odpravninah uprava fonda, proti kateri je dopustna pritožba na centralno upravo fonda v Beogradu in proti tej na državni svet. Členi 90 do 109 naj se izmenjajo ter naj se uprava penzijskega fonda organizira na isti podlagi, kot je organizirana uprava bolniškega fonda s tem, da se upravam zagarantira samouprava ter imej ministrstvo le pravo soodločevanja potom imenovanih odbornikov ter kot nadzorna oblast pravico imenovati upravnike fonda in centraln. upravnika. Sklepi upravnih odborov v okviru statuta postanejo izvršni, enako tudi sklepi glavne skupščine. Oblastne in glavne skupščine naj se vrše vsako leto. Členi 110, 111, 112, 113 ostanejo neizpremenjeni. Člen 114 drugi odstavek naj se črta. Člen 115, 116, 117 in 118 na.j se izpopolnijo v toliko, da mora biti v volilni komisiji pri vsaki edinici kot član tudi izvoljeni delavski zaupnik, pri glavnem1 volilnem odboru pa.kot člani po en delavski zaupnik kurilnice, sekcije in postaje iz sedeža di-T*GkciJ G 8. poglavje. (Prehodne odredbe.) Člen 120, 121 in 122 ostanejo v veljavi. Člen 123 naj zagarantira vsakemu najmanj sedanjo plačo, v kolikor pa bi dobil po novem pravilniku večjo plačo, naj se mu ta izplača od dne uveljavljenja pravilnika. Vsled tega naj se temu primerno spremeni tudi člen 124. Člen 125 naj se dopolni v toliko, da se za stalnost računa vsa državna služba. Člen 126 in 127 ostaneta neizpre-menjena s tem, da se takoj razpišejo volitve. Člen 128 ostane neizpremenjen izvzemši doplačila diference, ki naj se črta v smislu določb čl. 71. Člen 129 naj se spremeni v toliko, da se vsem dosedanjim upokojencem! zagarantira poleg dosedanjih draginjskih doklad najmanj še osnovna penzija (nova penzijska osnova), če je večja od1 njih dosedanje penzije. * S, tem smo priobčili vse proti-predloge, da se z njimi seznanijo vsi naši člani. Radi plač smo zavzeli dvojno stališče in sicer do novega budžeta eno, z novimi budžetom pa zahtevamo fiksne plače, ki vsaj deloma odgovarjajo današnji draginji. Vse te predloge bomo poleg pismeno še osebno potom posebne deputacije predložili vsem instancam. Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige- Intervencije v Beogradu. Dne 15. avgusta 1930 se je mudila v Beogradu deputacija našega saveza, v kateri so bili iz ljubljanske direkcije s. Jurak iz Maribora in iz zagrebške direkcije s. Brlić iz Zagreba. Ta deputacija se je oglasila pri novoimenovanemu g. generalnemu direktorju, kateremu je, z ozirom na dejstvo, da je z odlokom! ministrstva saobračaja zopet vpostav-Ijena ukinjena generalna direkcija, predložila par važnejših tekočih zadev. Vse splošne zahteve (sprememba delavskega pravilnika, sprememba pravilnika o voznih ugodnostih, izmenjava zakona in ureditev vprašanja staroupokojencev) pa se predlože te dni potom posebne deputacije na vseh merodajnih mestih — ministrstvih, generalni direkciji. Deputacija saveza je predložila sledeče predstavke: Ministrstvo saobračaja — Beograd. Pomožno o-sobje državnih prometnih ustanov, v prvi vrsti ono s prog bivše južne železnice v ljubljanski in zagreb ški železniški direkciji, do1 danes še n dobilo izplačane diference, katero dolgu je državna prometna ustanova delavstvr že od leta 1923. S 1. septembrom 1923 bi morale vse železniške direkcije izvršiti prevedbo delavstva s plač po začasnem pravilniku iz leta 1920 na urnino Po naredbi M. S, Br. 72-1923 in G. D. Br. 7355-23. Ta prevedba se je izvršila polagoma in to najprej e. v delavnicah, pozneje v kurilnicah in progovnih sekcijah, prevedba postajnih in skladiščnih delavcev v ljubljanski direkciji pa se je izvršila eno leto pozneje. Za izplačilo te diference je potreben kredit 16 milijonov dinarjev za vse oblastne direkcije ter je Generalna direkcija državnih železnic z odlokom G. D. F. O. Br. 64322-29 odredila, da se imajo plačilne liste za izplačilo diference predložiti najkasneje d'o 10. XII. 1929. Ker čakajo delavci že 7 let na izplačilo te diference ter je med tem nastavljeno osobje dobilo diference že davno izplačane, prosimo Ministrstvo saobračaja, da odredi oblastnim direkcijam, da izplačajo to diferenco delavstvu iz rednih kreditov, odobrenih za izplačilo delavskih plač proti naknadni odobritvi gornjega zneska. Ministrstvo saobračaja — Beograd. Podpisani savez se obrača do naslova s prošnjo, da bi Ministrstvo' izdalo direkcijam tolmačenje naredbe M. S. Br. 11030 od 11. VI. 1930 radi plačevanja osebnega dela v denarju 'Po § 38 zakona o samoupravnih cestah in to iz razloga, ker so delavnice državnih železnic odtegnile odkupnino za osebno delo tudi vsem delavcem; enako so nekatere direkcije odtegnile odkupnino za osebno delo vsemu osobju, torej tudi delavcem; nekatere pa so' odtegnile to' odkupnino vsem nastavljenemu, torej tudi zvanič-nikomi in služiteljem. Zakon o samoupravnih cestah v § 38 odreja, da plačujejo vsi državni, banovinski in občinski uradniki in civilni ter vojaški uslužbenci kakor tudi vsi duhovniki in upokojenci sploh osebno' delo v denarju v znesku tridnevne plače. Iz prednavedenega je jasno razvidno, da spadajo železničarji pod »državne« nameščence in da se torej more odkupnino za osebno delo predpisati le železniškim uradnikom, ne pa tudi zvanični-kom in služiteljem; posebno pa ne delavstvu. Da je to tolmačenje pravilno, dokazuje tudi nadaljno besedilo istega paragrafa, ki odreja, da plačujejo odkup- nino civilni in vojaški uslužbenci. Ce bi naredbodavec hotel predpisati odtegovanje tudi zvaničnikom in služiteljem na železnicah, ne bi rabil izraza »državni činovniki«, marveč bi rabil izraz »državni službeniki« ter če bi hotel tudi delavstvu predpisati odtegljaj, bi moral še posebej označiti »pomoćno osoblje«. Na podlagi prednavedenega prosimo ministrstvo, da izda direkcijam nalog, da se že odtegnjena odkupnina za osebno delo zvaničnikom, služiteljem in delavstvu povrne. Ministrstvo saobračaja — Beograd. Podpisani savez se obrača do Ministrstva saobračaja s prošnjo za tolmačenje zakona o izmenjavi in dopolnitvi zakona o državnem saobračajnem osobju, kateri je bil objavljen v službenih novi-nah 17. julija 1930 ter s katerim so bile nastavljenemu osobju priznane službene doklade, vračunljive za penzijo in to z veljavnostjo* od 1. IV. 1930. V § 7 istega zakona pa se ukinjajo dosedanje 20% eksekutivne doklade. Ljubljanska železniška direkcija je izplačala službeno doklado nastavljenemu osobju za čas od 1. IV. do 1. Vili. 1930, a istočasno za ta čas odtegnila nastavljenemu osobju 20% eksekutivno doklado. Smatramo, da ta odtegljaj 20% eksekutivne doklade za čas od 1. IV. do 1. VIII. 1930 ni osnovan na zakonu, ker zakon samo odreja, da se ta doklada ukine in, ker je zakon stopil v veljavo dne 17. julija, se ta doklada ne more ukiniti pred tem datumom ter prosimo na podlagi tega, da se izda ljubljanski direkciji nalog, da se za ta čas odtegnjena 20% eksekutivna doklada železničarjem' zopet povrne. V zakonu, s katerim so uvedene nove službene doklade, se ne omenja pomožnega osobja, ki vrši službo nastavljen-cev in jim ni priznana ta službena doklada, čeprav morajo vršiti službo nastav-Ijencev pri 20 do 50% manjših prejemkih. Prosimo Ministrstvo saobračaja, da odredi, da se izmenjava zakona dopolni z odredbo, da pripada ta doklada tudi delavcem. ki vrše službo nastavil encev. Končno prosimo, da izda ministrstvo direkcijam potrebno navodilo za nadaljno redno izplačilo službene doklade in nakaže odnosno odobri za to izplačilo potreben kredit, da se ne bo izplačilo zavleklo ali Glavna kontrola osporila izplačilo, ker v zakonu ni točno predvideno, iz katerih kreditov se more izplačati, ker se presežke dohodkov in prihranke izdatkov po budžetu ne more ugotoviti pred zaključkom budžetnega leta. G. generalni direktor je vse tri predstavke prevzel, se je z deputacijo o vseh teh vprašanjih raztovarjal ter izjavil, da se bodo izdale direktive glede izplačila že odtegnjene 2ö% eksekutivne doklade in glede rednega izplačila službene doklade (med tem je že prišel odlok, da se službene doklade izplačajo na račun rednih dohodkov), radi odtegnitve kuluka pa bo generalna direkcija takoj vprašala za tolmačenje ministrstvo za zgradbe in) če odgovarja naše stališče zakonu, se bo kuluk povrnil. Kar pa se tiče izplačila diferenc delavcem, je ponovno izjavil, da je ministrstvo saobračaja že pred več meseci zaprosilo za poseben kredit pri ministrstvu financ, pa ga do danes še ni dobilo. Zato bo sedaj generalna direkcija ponovno urgirala nakazilo tega kredita in čim bo kredit nakazan, se bodo diference izplačale. Izmenjava ukoričenih (črnih in rdečih) legitimacij, ki jim poteče letos veljavnost po desetletni dobi. Ker poteče letos veljavnost ukoričenih legitimacij, izdanih leta 1920 in 1921 aktivnim uslužbencem in njih rodbinskim članom. se bodo te za leto 1931 izmenjale. Službene edinice morajo predložiti direkciji sezname v duplikatu in v njih vpisati priimke in krstna imena uslužbencev, njih žen in otrok strogo po krstnih listih. Za vsako legitimacijb je seznamu priložiti novo še nerabljeno, sedanji identiteti odgovarjajočo sliko na kartonu v velikosti 6X10. Za vsako legitimacijo je plačati že sedaj pri naročilu znesek Din 10. Da se prepreči naval ob koncu leta pri podaljšanju ostalih legitimacij, izstavitvi legitimacij za delavce kakor tudi pri izstavitvi stalnih brezplačnih kart, se bodo legitimacije izmenjavale v času le od 1. septembra do 30. oktobra na ta način, da se bode nove legitimacije datiralo s 1. januar- jem 1931, vsled česar ni seznamom prilagati že sedaj starih legitimacij; Naročene legitimacije bo direkcija pravočasno1 izstavila, tako, da bodo šefi edinic ob novem letu izmenjali stare legitimacije z novimi, pri čemer se mora identitetni listek na sliki iz stare legitimacije primerno uničiti, sliko vrniti lastniku, stare legitimacije pa odvesti direkciji. (To okrožnico je izdala direkcija ter opozarjamo na njo vse železničarje, zlasti iz prog bivšega inspektorata, kjer v prvi vrsti pride v poštev, da bodo pravočasno naročili nove legitimacije.) Dopisi. Umestni ukrepi g. šefa Ludvika. Dne 8. julija 1930 je bila razglašena odredba št. 26 glede čiščenja in prižiganja lu- či na kretnicah, kjer se odreja, da morajo nadpremikač 3. rezerve, nadpremikač na jugu, blokovnik v stolpu I., II. in III., prižigati cel kup luči. Za vse posledice premika preko nerazsvetljenih kretnic odgovarja nadpremikač. G. šef stanice — v Vaš delokrog spada, da odredbo, ki je za osobje neizvršljiva, popravite! Slovenjgradec. Vprašamo upravo, kako je to, da se v drugih postajah lahko* redno izplačuje plačo prvega v mesecu, pri nas pa se dogaja, da moramo včasih tudi do tretjega čakati na plačo. Prosimo, da se ugotovi, kje je krivda in da se te nedostatke odstrani in tudi v Slovenjgradcu plačo redno prvega izplača. Dohodki na naši postaji so že tako veliki, da zadostujejo za izplačilo mesečnih plač in ni treba še čakati na denar. Ptuj: Sporočamo železničarjem v osta- lih podružnicah, da so se pri nas gospodje zelo potrudili z okrožnico, ki fe govorila o kongresu udruženja v Sarajevu ter je moral vsak posameznik s podpisom potrditi, da je to okrožnico res čital. Radovedni smo, če se je tako postopalo tudi (drugod, ker z drugimi okrožnicami se pri nas doslej ni tako nastopalo. Gospodarska poslovalnica železničarskega osebja, oddajališče Ljubljana. Vse člane Gospodarske poslovalnice kakor tudi vse ostale železničarje opozarjamo, dat smo se že založili za jesensko sezono ter zlasti priporočamo sledeče rred-mete po jako* nizkih cenah; 1. Veliko zalogo železničarskega sukna in sicer: loden, volnen, ki garantirano stalno drži barvo, posebno priporočljiv za štra-pac po Din 105 meter, la tirolski loden fine kvalitete po Din 120 meter, nadalje imamo stalno v zalogi še razne kvalitete melto-nov, ševiotov, duskinov, kamgarnov in tudi čisto la angleški kamgarn za železničarske uniforme. Nabavili smo tudi razne kvalitete pal-merstonov in lodna za službene suknje. V zalogi imamo vse vrste službenih kap in jih bomo tudi izdelovali po posebnem naročilu strank. 2. Spopolnili smo tudi našo zalogo blaga za civilne obleke, športnih ševiotov v vseh modnih barvah, kamgarnov, koverco-tov itd. po zelo nizkih cenah že od Din 50 dalje za meter. V zalogi imamo tudi la češko, nemško, belgijsko kakor tudi zelo fino angleško blago v vseh kvalitetah in barvah. Dospelo je blago za zimske površne suknjiče, plašče ter težke suknje in sicer palmerstoni, veleurji, lodni, dubl-ševioti in sukno. Dežne plašče nudimo že od Din 180 dalje. 3. Za dame nudimo veliko izbiro raznega sukna v najnovejših barvah, volnene crepe, ripse, ševiote, kamgarne,^ mnogo vrst volnenih tkanin blaga za plašče, črnih ripsov itd. po zelo nizkih cenah. Priporočamo najnovejše vrste pralnih baržunov, nadalje razne svile itd. Za perilo smo nabavili preko 100 vzorcev flanel v vseh moeočih barvah in kvalitetah po reklamnih cenah, dalje smo nabavili flanelaste rjuhe v dolžinah 180 cm, 200 cm in 220 cm, flanelaste deke ter odeje (kovtre) v raznih barvah in kvalitetah, katere pa bomo izdelovali tudi po željah in naročilih strank. Spopolnili smo tudi našo zalogo srajc, kravat, nogavic in robcev ter pletenin in trikotaže, kar bomo prodajali po najbolj konkurenčnih cenah. Pozivamo vse železničarje, zlasti vse iz Ljubljane, okolice in prog proti Novemu mestu, Jesenicam. Rakeku, Kamniku, Zid. mostu in Zagrebu, ki spadajo v delokrog oddajališča v Ljubljani, da se' v lastnem interesu pred vsakim* nakupom* blaga o£|asi-jo v našem oddajališču v Ljublfanh Miklošičeva cesta št. 13, v neposredni bližini ko- Vsak zaveden železničar bo kupoval le v svoji zadrugi. Gospodarska poslovalnica železnič. osebja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem' darovalcem in g. nadzorniku proge, ki so mi priskočili v bedi na pomoč z' izdatnim prispevkom Din 470.—. Ponikva ob j. ž., 20. VIII. 1930. — Rodbina Mlaker. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem USŽJ podr. Rakek za sprejeto podporo, katero sem sprejtel v moji dolgotraj-ni bolezni. — Franc Mekle, zavirač._________ Iz centrale. Naročilo koledarja za leto 1931- Kakor vsako leto, izda tudi let°® savez železničarski koledar, v kate bodo objavljeni vsi za železničarje v p ed-pisi, zlasti pa izvlečki vseh tekom ‘eta 1930 novouveljavljenih ali izn,en)a"‘dr„P/rndP1S5V in zakonov. Pozivamo vse ?°^¥nic