Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih drža-' ah. Izhaja vsak dan izv/.ciiioi nedelj in praznikov. Glas List slovenskih delavcev v cAmeriki. & first Slovenic Daily* in the United States. Issued every~ day" except Sundays and Holidays. K.mkkkd as Second-Class matter, September 21, 1903. at the P<^t Office at New Yobk, Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. ISQ. INEW YORK, v soboto, 1Q. decembra, 1Q03. Leto X, Novi most. Otvoritev novega brooklynskega mostu. Parada paruLkov. — Dekoracije na mostu. — Divna razsvetljava. Postane del naše države ? Danes vršila se je v našem mestu slavnostna otvoritev novega biook lynskega mostu, /e opolndne »o bilt vse dekoracije izgotovljene. Zvečer bodo prižgali na mostu vseh 20,00<) električnih obločnic, ktere so začasno pritrdili na ogromni most. 1 udi vse priprave za mnetni ogenj so gotove. Program za dauašujo slavnost -ta izdelala mostni ko.nisar Lindental in njegov pomočnik. Na čelu br >klynske parade, kter: s*- je pričela pri Borough Hali > Brooklynu ob 11.30, korakal ji preti sednik Borougha. Swanstrom. Prvi oddelek parade tvorila je sotnija (". Točno ob 12. uri ostavii je newyorški mayor Low z svojimi uraduiki naš City Hall. Mestne uradnike j« spremljal Ti. polk na potu preko mostu. Točno ob 2. uri populudne sta s« obe paradi srečali na mostu, na kar sta skupno oditi na brooklynsk< "plažo*'. kjer je mayor pregledal parado, na kar j«- korui-ar Lindentba! izročil most mayorju Lowu. Ob tej priliki -o govorili krajše govor« it'ili predsedniki raznih Bo nuighov, k:ikor tudi senator Patrick H. Mc< 'arreu, kteri je vložil pred log za grodnjo novega mostu. P-slavnostnih govorih igrala je godba 4 7. p o priredili mornarsko parado, ktere -o se vdeležili v prvej vrsti nešte-vilni br?.i parniki. kterih vsakej je poveljeval po ieden "commodore " Brodovje se je skupilo pri Xew-town Creeku in bode zvečer ob 7. uri •»o reki do novega mostu, pod kterim •ode zavilo proti brooklynskem bre na dano znamenje odpljulo navzdol u. kjer bode obstalo. Pod mostom '►odo vsi parniki žvižgali. Brodovje: Prva divizija — Commodore Fred fi. Dalzell. 24 parnikov. Druga divizija — Commodore W IJ. Pollack, 31 parnikov. I retja divizija — Commodore Eu gene F. Morgan, 23 parnikov. < etrta divizija — Comodore Fred ( »vkendall, 36 parnikov. P ta divizija — Commodore Ilar-rv Joyce, 30 parnikov. Šesta d ivizija — Commodore W. <). Springg, 29 parnikov. Policija je odredila vse potrebno, ode potem po podrobnej prodaji izplačala denar redovom. Zemljišča ■odo prodali dosedanjim najemnikom. Ker pa slednjič nimajo dovolj lena rja za nakup, jim bode filipinska vlada dovolila, da bodo plačevali obrokih z malimi odstotki. Glavni lamen vlade je vstanoviti na Filipi-lih mnogo malih posestnikov, kajti ►osestniki najbolj vpljivajo na ohra-litev miru. Preje, kakor moskiti mnogoštevil-ii redovniki na Filipinih so se sedaj ireeej razšli, kajti vlada jim nc po-naga odirati revno ljudstvo. Le v •lanili je še kacih 200 suknjarjev. >-tali so potovali drugam, kjer sije <• bolj mračno solnce. Vendar pa idi v Manili živeči redovniki žele dpotovati, kajti obiranje ljudstva m sedaj ne gre več tako izpod rok. akor za časa španske vlade. Ako pa •ljub temu tukaj še kaki redovniki stanejo, oodo ostali brez vsacega pljiva. tako. da bode filipinsko ljudstvo po stoletnem tavanju v temi in ■oslepljenem robstvu. končno vendar rešeno, kar je iskreno želelo. ' "Noblesse oblige". Chicago, BI., 19. dec. G. A. Grig--by, klerk tukajšnje tvrdke kemikalij M. L. Barrett, kteri je imel le $9 te-lenske plače, stanoval je v elegant-lem stanovanju, za ktero je plačeval nesečnih $45. Stanovanje je bilo »premljeno razkošno. Gostom so bila na razpolago najboljša vina in dru-_re drage pijače. Tako je živel mladenič devet mesecev, sedaj je pa v ječi radi — tatvine. On je namreč imenovane j tvrdki počasi vkradel za $15,-(>00 semena vanilje, ktero je prodal. Ko so ga zaprli, je dejal, da z $9 tedenske plače ni mogel živeti. V Washington!! govore o anektiranju Paname. Prekop se mora nemudoma graditi. — Zadnji poskus sprave ali pa vojska. Washington, 19. dec. Republikanski senatorji, kteri se boje. da bi de-mokratje radi panamske afere proti prekopovej poTodbi ne piičeli z ob-štrukeijo. so sedaj pričeli z drugo taktiko Oni namreč prete, da bodo v slučaiu, ako nebode SDrejeta preko-pova pogodba, Panamo jednostevno anektirali. kar bode zlasti ameriškemu ljudstvu zelo ugajalo. Zlasti za volilno reklamo predsednika bi bilo to najboljše orožje proti demokratom. Predloe, s kterejra pomočjo je mogoče Panamo uvrstiti med naše države, je lahko izposlovati in tudi vresničiti, potrebna je le večina obeh zbornic. Ker pa so republikanci v obeh zbornicah v večini, je ta načrt kaj lahko izvesti. Ker so pa demo-kratje po večini antiimperijalisti. jim bode gotovo ljubše, ako se sklene pogodba s Panamo, nego da se Panama anektira. Zopet drugi republikanec je predlagal, da se v slučaju, ako zbornica pogodbo zavrne, podeli predsedniku pravica, pričeti z kopanjem prekopa. Včerajšnje kabinetne seje so se udeležili vsi tajniki, izimši bolnega Iiaya. Pri seji so se posvetovali o položaju na Ištmu. Do sedaj niso prišla iz Paname nadaljna vznemirljiva poročila. Vendar so pa sklenili, da se pošlje vojaštvo iz Philadelphije na Istmus, ako se položaj ne spremeni. Nada! j ne načrte proti Colombiji vlada ne bode več objavljala. Paris, 19. dec. Zjedinjeni eolombijski odbor je danes izjavil, da bode Colombia skušala potom posebne ko misije naprositi Zjed. države, da pri poznajo njene pravice, ktere 30 jej zajamčene v pogodbi iz leta 1846. Ako pa ta komisija ne bode vzpela, naprosila bode Colombia haaško razsodišče, da uravna zadevo. Ako tudi to ne bode vspelo, prične Colombia z vojsko, v kterej se bode zanalela na vse jugoameriške republike. Washingtonske novosti. gu, da prepreči Colombiji vstajo za-treti. Iloar je nato izjavil, da je nemogoče misliti, in da on tudi ne veruje, Washington. 18. dec. Predsednik ] da je predsednik zmožen takih intrig in nepoštenja, ktero se splošno Se cubanska pogodba. Vashington, 18. dec. Predsed Roosevelt izdal je včeraj proklama •ijo. s ktero naznanja državljanom ... potrditev cubanske reciprocitetne '>nPlsuJe ^emu. Da pa predsednika pogodbe in nsznanja, da postane, CK*isti tacih sumničerij, vložil je om dese«. dni pravo- lednja močn^ Peciprocitetno pogodbo je prine-s< i zastopnik F. Wachter iz Baltimore v belo hišo, kjer jo je predsednik podpisal z istim zlatim peresom, s kterim sta jo podpisala preje senatorja Cannon in Freye. Zlato pero je kupil cubanski poslanik Quesada, kteri je potem dobil pero v spomin. Sedaj, ko je postala pogodi, a zakon, nastane vprašanje, kako bode vpljivala znižana uvozna carina cu-banskega sladkorja na uvoz sladkorja iz druzih dežel. Angležka vlada je našej vladi že naznanila, da upa, da bode ona ista carina veljala tudi za uvoz sladkorja iz angležke Zapadne Indije. Sedaj bodo naravno zahtevale iste ugodnosti tudi Francija, Avstrija, Nemčija in druge dežele. jker izdelujejo sladkor iz pese. Panamska debata v sena tu. Washington, 18. dec. Senator Iloar je prvi, kteri je pričel radi panamske afere napadati našo vlado. Nedavno je namreč Hoar podal re-olucijo, vsled ktere naj vlada pojasni stališče, ktero je zavzemala o priliki ustanovitve republike Paname. Resolucija našej vladi nikakc* ne ug?ja in vsakdo je že v naprej vedel, la je bode izročila odseku za inozemske zadeve, kjer bi stvar, kakor saka druga, za vedno zaspala. Toda senator Hoar ni bil s tem zadovoljen. Osode svoje resolucije mu ni bilo mogoče preinačiti, toda predno ie do tega prišlo, je Hoar o resolu-iji govoril daljši govor. Za svoj govor določil si je senator čerajšnji dan. Senatorji so bili skoraj vsi navzoči kajti vsakdo je hotel slišati govor starčeka iz Massachu-settsa. Vsakdo je pričakoval ostrega napada na vlado in v tem pogledu se tudi ni nihče motil, kajti njegovi kolegi so slešali več, nego so pričakovali, kajti pri Hoarjevem govoru je prišlo do prave debate, v kterej je senator Gorman tudi vlado napadal. Večina republikanskih senatorjev je bila tiha, ko je Hoar panamsko politiko naše vlade na vse mogoče načine kritiziral in ko je Gorman nato vprašal senat: Imamo li opraviti z novim Napoleonom? Le malo je manjkalo, da se senatorji niso pričeli medsebojno pso-vati. Hoar je pozval predsednika, naj dopošlje senatu vse svoje informa-ije o stališču republike Paname od časa, ko se je na skrivaj dogovorila naša vlada glede revolucije. Senator je zatrjeval, da vsakdo naših državljanov želi, da se zgradi prekop v varstvu Zjedinjenih držav in pod sedanjim predsednikom. Toda to se mora zgoditi tako, da radi prekopa naše ljudstvo ne bode omadeževano. Nato je dokazoval, da je naša vlada že 48 tir pred revolucijo v Panami odposlala naio vojno ladijo proti ju- imenovano resolucijo, kajti dosedanje javnosti izročene informacije so nepopolne. Wood na varnem. Washington, 18. dec. Preiskava »roti generalu Woodu je končana. Tajnik Root je kot dober odvetnik o tem slučaju govoril daljši govor. Dne 4. januarja bode odsek za častniško napredovanje o tem glasoval. Newyorska kronika. Kožuhovina je po ceni. V New Yorku so aretirali tri oso-be, ktere so obdolžene, da so ukra die za $5000 kožuhovine tvrdki Revillon Freres, št. 13-15 zapadns 28. ulica, Manhattan. Jetniki so čifuti: Louis Katz, Joseph A. Kans-man in njegov brat Julij. Najpreje so aretirali Katza, kteri potem svoja tovoriša naznanil. Katza so aretirali, ko je $1000 vredno kožuhovino ponujal nekemu trgovcu za £200. Brata Kansinan sta bila v službi pri Revillon Frčresu. Tvrdka se je pritožila policiji, da jej je bilo za $5000 kožuhovine ukradene, od kar sta pri njej vslužbena imenovana dva brata. Nato so detektivi zvedeli, da manjši trgovci v okolici ku pujejo kožuhovino po izredno niz-kej ceni. Na ta način so detektivi prišli na sled Katzu, ko je ukradeno blago prodajal. Našli mrtvega v postelji. V hiši gospe Louise Madisonove št. 64 zapadna 11. ulica, Manhattan, našli so včeraj soletnega Man-sel Stoneja mrtvega v postelji. Zastrupil se je s plinom. V imenovanej hiši je stanoval Še le par dni. Bil je vedno sam za sebe in je odšel običajno ob 10. uri zvečer k počitku. Pri mrtvecu, kteri je najbrže pozabil plinovo peč zapreti, našli so $6g, zlato uro z verižico in znamko pro-stozidaijev ter več nezapečatenih pisem. Šport na ledu. Predvčerajšnjem o poludne prepustili so vsa jezera v našem centralnem parku občinstvu za drsanje. Položaj v Tokio skrajno neugoden. Američani so ponudili Japoncem bolniško postrežbo v slučaju vojske. — Nadaljne ruske vojne ladije na potu v Azijo. Petrograd, 19. dec. Odločilni krogi so mnenja, da se bodo rusko-japon-ske obravnave mirno nadaljevale, kajti Japonci nimajo nikacega uzro-ka ruskemu odgovoru oporekati, kajti odgovor ni bil ultimatum, tako da mogoče stvar še vedno urediti po-volj no. Rusija sedaj predlaga, da se ustanovi na iztoku nekak modus vi-vendi na podlagi sedanjega položaja za dobo par let. London, 19. dec. Iz Petrograd a se brzojavlja: V vladinih ruskih kiogih ie še vedno opažati optimistične predsodke z ozirom na položaj na skrajnem iztoku. Petrograd, 19. dec. Neki potnik, kteri je prišel ravnokar iz Mandžurije. naznanja, da vlaki sibirske že- Azijo. ranjenim vojakom v slučaju vojske z Rusijo. Biserta. Tunis, 19. dec. Tukaj vsidrane ruske vojne ladije, ktere so bile nedavno v Trstu, vojna ladija (ime se ne poroča), oklopna križarka "Dimitrij Donskoj", križarka "Osla-bja" in pet torpednih čolnov pod po-veljništvom generala Vireneja, od-Plj "jejo v par dnevih na skrajni iztok. Petrograd, 19. dec. Merodajni krogi še vedno trdijo, da ne bode prišlo do vojske, dasiravno so novejši poročila iz iztoka skrajno vznemirljiva. Seoul. Koreja, 19. dec. Iz zadržanja tukajšnjih Rusov je razvidno, da " ri lezniee še neprestano vozijo rusko Je Rusija za trdno sklenila Japon-vojaštvo v Port Arthur. Vojaške via-1 cern na vsa^ način preprečiti vdo- ke je opaziti na vsej progi po noči in po dnevu. Tokio, Japonska, 19. dec. Položaj je danes mnogo neugodneji, nego je bil včeraj. Danes je tdfiajšna vlada objavila pismo Američanke Newoomb Mc-Ceejeve, predsednice "Association of Spanish-American War Nurses ktera je naznanila japonskej vladi, da bode družba stregla japonskim čanom. da oni podpirajo Japonce. mačiti se v Koreji. Radikalci so mnenja, da mora Rusija svoj vpljiv in svojo moč raztegniti do obrežja, da si tako zagotovi na iztoku mir kajti ako bi bili Japonci posestniki Koreje, bi tamkaj nikdar ne vladal mir. Radi odprtja korejske luke Wiju korejski cesar Američanom še vedno ni odgovoril in Rusi očitajo Ameri- Zelezniški magnati. Ljudstvo jim je izročeno na milost in nemilost. Washington, 19. dec. Meddržavna prometna komisija je vročila -včeraj kongresu svoje letno poročilo. Komisija naznanja, da so imele železnice na dolžini svojih prog 201,457 milj. (93 odstotkov dolžine vseh železnic), prometnih dohodkov v znesku $1,890 150,079 ali $9382 na miljo. Prometni stroški so znašali $1,248,520.433 ali £0197 na miljo, tako, da znaša čisti dobiček železnic $641,630,196, ali $3135 na miljo. V primeri z lanskim letom, so letošnji dohodki za $34.000-m)0 večji. Tekom zadnjih treh let je opažati redno poviševanje voznih pristojbin. Ta podražitev, ktera je v posamc nosti malenkostna, je v -kupnem obsegu uprav velikanska, tako, d.\ morajo pridelovalci plačev.ui sedaj posestnikom železnic mnogo več, nego preje. To je pa mogoče le v jedna-kem in sporazumnem poslovanju železnic, tako, da je.sedaj tekmovanje med železnicami izključeno. Potem navaja poročilo železniške nesreče: V minolem poslovnem letu je bilo 164 potnikov usmrtenih in 4424 ranjenih. K tem moramo pa prišteti še druge nezgode, tako, da je bilo vseh potnikov 321 in vslužben-cev 3232 usmrtenih in 39,004 uslužbencev ranjenih. Nova obtožba proti Dietrich u. Omaha, Nebr., 18. dec. Zvezina Grand Jury vložila je proti 19stim osobam obtožbe, med temi je tudi se-natorChas. Dietrieh, kteri je proti-postavno dal v najem svojo hišo v Hastings, Nebr.. za poštno rabo; bivši generalni pobočnik L. W. Colby radi poneverjenja vladinega de naria; David Gaines iz Bassetta Nebr. radi krive prisege o našelni-ških dohodkih; bivši državni senator Elliot Lowe radi zarote v svrhe podkupljenja necega senatorja; poštar John Mitchell iz Alme, Nebr., radi nepostavne prodaje poštnih znamk in R. M. Allen, predsednik Standard Cattle Co., radi nepostavne omejitve vladinih zemljišč. Obtožbe proti Dietrichu in Lowe nimajo ničesar opraviti z onimi obtožbami, ktere so bile preje proti njima vloženej Oče in sin vstreljena. Los Angeles, Cal., 19. dec. V nekej tukajšnjih prenočevalnic, so v boju Preje so se naravno prepričali, je li vstrelili trije policaji 50letnega Joe led dovolj močan. Kmalu nato se je Choisserja in njegovega 25letnega vesela novica razširila in drsalci so 8ina- P01^1.80 Prošli na lice me-r^v. ■ 1; . , sta vsled brzojavnega poziva, da are- pnhajali kar trumoma, da se zaba- - • - tirajo starega Choisserja radi go- vajo. Tudi na jezeru Van Cortlandt ljufije. Ko so prišli policaji v sobo v Bronx parku so se ie pričel: raz- pričela sta oče in sin nanje streljati, vese jevau m proU severu vozeči radi cesar so tudi policaji streljali drsalcev nC " S° ^ * ob* ™ mestu ustrelili. Pri Cwois- ' —*--am so našli |1S00 denarji NAZNANILO. Na mnoga vprašanja naznanjamo, da bode "GLAS NAHODA" tudi prihodnje leto izhajal vsak d a n izvzemši nedelj in postavnih,. praznikov. Veljal bode list za CELO LETO $3, ali $1.50 za pol leta, 75c za četrt leta. Za N e w York bode veljal $4.00 ter za Evropo $4.50 za celo leto. N aročnino je naprej plačevati. — Razprodajalci, kteri list po le komad prodajajo, dobe popust. Upravništvo „Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York iSrce na desnej strani in želodec v — prsih. Brooking", S. D., 19. dec. Po 10-dnevnej bolezni je v tukajšnjem mestu umrl 21 letni William Allison. Boloval je na vnetju želodca, in ker se je tekom njegove bolezni večkrat pritoževal, da misli, da se je zastrupil. so ga po smrti preiskali, da tako loločijo vzrok njegove smrti. Ko so odprli njegova prša in trebušno votlino. so našli, da je bil pokojnikov zredno velik želodec v — prsih, kjer ie zavzemal na levi strani ono mesto, kjer so običajno pljuča. Leva polovica pljuč je bila le 1 palec široka in tri palce dolga. Srce je bilo na dole-iijej strani desnih --si blizu hrbtenice. Desna pljuča so normalna. Pod želodcem deloma tudi še v prsih je bilo črevo. Kljub temu je pa Allison živel 21 let, ne da bi bil kedaj bolan in da bi o tem vedel. Lenoba je bolezen. Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar ie pa to resnično. Vsakdo izmed nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, ▼ eterih mu je bilo skoraj nemogoče delati; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dezde-sra, da mi nimamo volej do dela, da smo indolentni in leni, d očim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni je v krvi. Temu bi ne bilo od pomoči, iko bi ne bilo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila po--polno. Dobro prebavljenje pa pome-nja čisto kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kriči-stilec in pomnoževalec krvi. Ono uredi Vaš želodec, jetra in vranico; ono Vam preskrbi novo kri ter izposluje jakost Vašim živcem in kitam. Živci postanejo elastični in zopet zmožni za delovanje. Izmučenoat bode Vas takoj ostavila, kakor hitro se povrne zdravje.. Vino je dobiti po lekarnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave.. Chicago, 111, — - — Jlas Naroda << Lilt slovenskih delavcev v Airv—^Vj Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJI VEC. Lastnik: FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City. Morituri vos salatant! (Dopis s Koroškega.) Kolikokrat že je ta srce pretresu-Fubliiher:. juCi vsklik obupanih zadonel po Slo- Sporazumljenje Bolgarije ia Srbije glede Ma-cedonije. Na leto velja list za Ameriko ..$8—, .. pol leta............1.50, Za Evropo ta vse leto . . grid. 7.60, .. pol lela . . gld. 3-75. četrt leta . irld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. ,,LxL.Ab NAftODA" (..Voiee of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. d* 10 vrstic se plač: podpisa in oeobnosti po Za oglase 80 <9»nlov. Dopisi brez •e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdem*, naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naalov: ,,6LAS NARODA", 109 Greenwich St., New York. C.'ty — Telpfon 3795 Cortlandt. — Stranke in cubanska pogodba. Cubanska ^ciprocitetna ponudba o kterej smo v ''Ghiau Naroda" že toliko pisali, in ktero je predsednik Roosevelt ravnokar podpisal, tako, da je pos t h pravomočna, ni niedru-zepa, iv go dol^ra obtožnica proti vla-dajoče.i i. pr ti nji-nej neiskre- nosti in -l-M 'ivauju javnih na^ih koristi, proti korupciji vladajoeestran-ke in proti njenej neresničnosti. Kako naj se postopa proti Cubi, je bilo iirvotno natančno določeno. Mi smo Cubo osvobodili, dva predsednika sta opominjala naše ljudstvo na obvezne dolžnosti, da pomaga tudi v gospodarskem smislu ndadej repu-- bliki na noRi*. In iz te človekoljubne dolžnosti nastala je umazana politična afera. Pogodba, kakoršna je sedaj, ni nič družeča, neffo neke vrste menjica, na kterej je v vseh njenih podrobnostih opažati roko trustov. Dr;tffe volj« bi vsi demokratje in tudi marsikteri republikanec privolil v pogodbo, ako bi bila taka, kakor-šno je naša vlada prvotno obljubila. Toda vse ono, kar je bilo "človekoljubno'', so takoj v prvih mesecih uničili potom zaželjtnega pokroviteljstva nad Cubo. Naši trusti in ljudje, kri ri se bavijo s sladkorjem iz pese. nudili so svetu pravoprave malikuvalske obrede oboževane*?*. dolarja- Toda na&talo je še hujše. Ko so demokratji za silo pomirili piista-še visoke carine, pojavila sta se dva mogočna činitelja: sladkorjev in tobačni trust. Kar bi zamo^lo Cubi po-mnfrati. ono je postalo orožje naših monopolov, kteri so na ta način spravili tukaj in na Cubi vse ono, kar se želeli, v svoj lastni žep. Trusti so je-dini odjemalci cubtinskejra sladkorja in tobaka. Trusti so se pripravili vse cubanske pridelke pokupiti, jih s znižano carino semkaj poslati in jih tu z dvojni.n dobitkom prodati. Tru-*sti so na to napadli demokrate, ker so sledn.ii skušali razveljaviti rnzli-kovno carino med surovino in i: gotovi jenim izdelkom. In trusti s«» danes doseeli svoj namen , tako. da so sedaj postali milijoni dolarjev /ladi-neffa denarja njihova^ last. In delnice *o že pridobile na borzi večjo vrednost. Manjšina v našem kongresu je morala bojevati ljut boj. Na jednej strani je morala vpotrebiti vsa sredstva, da zavda trustovem carinar-skem sistemu vdarec, na drugej strani pa trustovim pripomočkom, potom kterih so oni spremenili častno dolžnost naŽega ljudstva v predmet svoje nenasitne sebičnosti. Na ta način se je zgodilo reka j nepričakovanega: demokratje so svoje politične dolžnosti cenili višje, nego načela svoje stranke in tako so podpirali Roosevelta. V senatu je pa bilo drugače. Sedemnajst demokratov radi svoje vesti ni zainofrlo glasovati za predlog trustov in raje niso glasovali, kar so pa zakrivili oni od veči-" ne, kterih Bog je denar in kterih politika je namenjena le v prid borze in kapitalizma. veniji! Ali ne bo odveč, ako zadoni še enkrat tem bolj glasno in mogočno, da se vzdramijo slovenski bratje izven Korotana in nam, če ne drugače, saj moralno priskočijo na pomoč. Slovenski narod v Korotanu zahteva, da se mu ohrani še zadnja betvica njegovih zajamčenih pravic v jezikovnem oziru — saj druge pravice mu je že davno ugrabil furor teutonicus! Toda od Belta do Adrije vršči po gozdu nemškega časopisja: "Križajte kalitelje koroškega miru! Ven s tujci!" Z brutalno silo hoče se zatreti v kali preporod korotanskih Slovencev ; sleparskim potom se krši le-tem pod patronanco raznih ekselenc naj-eleraentamejša pravica — pravica, da morejo v svojem materinem jeziku zahtevati pravico. Zakon je na naši strani — o tem ni treba zgubljati besed. Tužno pa je. če se čuvarji Zakona boje izvrševati zakon, vsled pritiska viših oblasti. ali pa če celo nečejo izvrševati zakona! Slovenski stranki, ki ne umejo ni trohice nemščine, se še dopušča govoriti slovenski, ako gospod uradnik umeje t« jezik; ako ga ne umeje: kličejo tolmača! Hudodelstvo pa je, če se je drznil govoriti na uradih slovenski kdo, ki le količkaj umeje nemški ! Našemu dičnemu prvoboritelju, odvetniku dru. Janku Brejcu, groze sodniki s kontumaciranjem, če se poslužuje na razpravah slovenščine. Ker pa od druge instance v Celovcu ali Gradcu ni pričakovati nikake re medure in se stranke morajo varovati materijelne škode, mora se mož uklanjati — sili!! Takega postopanja ni možno ozna čati drugače, nego kakor izsiljevanje, ki bi se moralo po kazenskem zakonu strogo kaznovati; a ne le to: to je tudi eklantna poraba uradne oblasti. V kazenskih stvareh oe predbaeiva branitelju nedostojno vedenje, ako se n«' uklanja ukazu sodnikovemu, naj govori nemški! Kaznujejo ga disciplinarno z ukorom in mu jemljejo končno besedo. Taki slučaji so na dnevnem redu. Škandal vseh škandalov avstrijske justice pa je, da se niti obtoženec ne sm« braniti v svojem jeziku, ako le lomi nemški za silo! In tako se godi c«'lo na sodiščih, v kterih okraju ne živi niti 10% Nemcev, n. pr. v Ro-žeku. Na tem sodišču se je zgodilo dne 19. novembra 1904, da so župniku Josipu Svatou, kakor obtožtncu prepovedali braniti se v slovenskem jeziku. Ker je župnik, ker je odločen Ceh. vstrajal. pa je sodnik sklenil razpravljati in contumaciam in se je moral obtoženec odstraniti. Njegov Frank Sakserjtva pisarna v Clero-landu. O., se nahaja v hiši stev. 1778 St. Clair St. Pošilja- dentrv domovino, prodajajo »e paro-listki in prejema naročnino dnevnik "Glas Naroda" in to v* odgovornost. ..„. brezdvonmo izpoalovali pripoznanje unij in prednost unijskih delavcev pred neunijskimi. Razun tega je že i#F. M. E. €, I Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. Hvali se ga od dne do dne, pov-sodi se ga čisla in spoštuje občuduje njegove znanje (zmožnost) njegova stroga vestnost, in dobrosrčje. Njemu ni potreba priporočila, ko tisoč slučajev ozdravljenja poveličujejo njegovo ime. Pri njemu se oglaSa pismeno in osobno v enem dnevu več bolnikov, ko pri »stih, kateri njegov sistem posnemajo v enemu letu. Sknšnja naredi mojstra. Njegova neizmerno razširjena zdravniška skušnja napravila ga je mojstrom zdravnikov in vestno izpolnitev svojega poklica utrdila je ugled njegov pri zdravniškemu znanstvu sveta in pri svojih zdravniških so-drugov. Zanemarjenje prehlajenja je posledica da večji del bolnikov umerje. Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež, reumatizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, med tem najhušje jetika. Da Vaše prehlajenje ne bi imela hnjše posledice, obernite se takoj na tega slavnega zdravnika. občinskem svetu 3. razred v svojih rokah in da bo v 2. razredu odvisno le od par glasov, da na volitvah, ki <4e bodo vršile v decembru, pridobe Slovenci še 2. razred, kakor so ga nedavno še imeli. Ta praksa je nezaslišana, kajti zoper take odredbe sodnika ni nobene redne pravne odpomoči. PRATIK0 Z A LETO 1904 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 ko-! madov za $6, a morajo sami plačati' ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinm^yerjevo veliko pratiko. "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Koroški Slovenec je izročen na j vajo 0j tone po 2i centov milost in nemilost germanskemu mo-1 Oni, ki delajo pri trdem premogu ohu. Toda sila rodi protisilo. Od so na najboljiem, kajti oni dobivajo' koče do koče se širi po slovenskem 1 r»r> 7 __________- Korotanu glas o teh vsakdanjih aktih nasilja. Ljudstvo se drami in za- lavci, dokler slednji niso zapretili z1 št raj kom, do kterega pa ni prišlo, kajti premogova družba je svojim delavcem sama povišala plačo, na- premoga' ^ ^ " P° ^ MOHORJEVE KNJIGE Tukaj je pet rovov. V dveh «e .lela ; 30 še dobiti in sicer šest kn;jiB za $1-30 s "pickom", kjer se dobiva od tone P ° š ^n i n e prosto. 70 centov, v druhih se pa dobiva do j Dobm so : ~rj centov od tone. V ostalih treh ro- f "GLAS NARODA" vili se dela s stroji in delavci dobi- 109 Greenwich St., New York, N. Y. hteva. zahteva — svoje pravice. Sveža sapa je jela pihati po spodnjem Korotanu, sapa vzbujajoče se narodne zavesti. Na štirih javnih shodih, ki so se vršili minolo nedeljo na zahtevanje razburjenega ljudstva — v St. Jakobu v Rožu, v Glinjah pri Borovljah, v Šmihelu nad Pliberkom in v Prevaljah — so tisoči mož dvignili glas, mogočen glas, ki prodre do Dunaja! Slovesno, s solzami v očeh so zatrjevali. da le preko njih mrzlih trupel bo mogel nemški naval preskočiti Karavanke. Skala se je utrgala v slovenskem Korotanu, skala slovenske. zavesti; pokoplje ga. kdor jo bo skušal ustaviti. Dovolj je slovenskih drobov na Korotanu! Bratje Slovenci! Trenotek je važen ; če podležemo — pride za nami potop. Vi imate dovolj skrbi v svoji hiši; zato vas prosimo le: "Podpirajte nas t*aj moralno! Čutite z nami naše boli!" Bratje v sredini slovenski, kterim smo mi predstraža, menda še ne umevajo našega obupnega položaja. Vi ste jih že učili pravega narodnega dela, složnega dela! Učite jih še sedaj! Zora puca! Upamo, da tudi na Korotan, naš biser, zašije slovensko solnce. MEd." ' Angležko slovnico imamo copat > zalogi. Stane 40 centov a poštnino md. _ ali 1778 St. Clair St., Cleveland. O. Rojakom v Clevelandn, O., in okolici priporočam moj ss-loorn., j 1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio, tik binčne podružnice g. Fr. Sakserja. senaj po 7 centov več, nego poprej. V vseh rovih se dela stalno že od aprila nadalje, kako bode nadalje, ne vemo, kajti v februarju se prične navadno počivanje. Delo je tukaj lahko dobiti, radi česar je prišlo semkaj precejšnje število Slovencev. i Vedno bodem točil sveže pivo, iz- Naše podporno društvo lepo na- vrs.tna ,domača in importirana vina, preduje tako, da bode imelo v krat-' ^ whiskey in Hkere; prodajam do kem 100 članov. i smodke, ter na razpolago sveži Vesele praznike in srečno novo pr^rizek\ leto! A. Tavčar L .felovenci v Clevelandu, O^ se radi _, __jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poset se priporoča! Evropejske in droge Testi. GAŠPER KORČE, 1776 St. Clair St., Cleveland, O. (10-12-04-vd) POZOR ROJAKI 1 Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na Bombay, 19. dec. Boerski general De la Rey je danes govoril boerskim jetnikom v Admadnagariu, naj polo-že prisego zvestobe, ktero so tudi vsi ■ položili, razun desetih. General je Wilson Ave., Cleveland, Ohio, govoril pet ur. j tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Dunaj, 19. dec. Politični položaj Germania Garden, svoj lepo urejen v Avstriji je sedaj koncem leta zopet SALOON, pod imenom skrajno obupen. Ker se je povodom i "frflSTTT.NA PDT RfltffiT TT» svojega "prestolnega govora" cesar ,. oUftULU , proti Čehom strogo izrazil, sklenili kjeT imam razun raznovrstnih izbor-so češki poslanci nadaljevati z ob- n'h pi]ač ter Korkih in mrzlih jedil strukcijo proti vsem vladinim pred- V9akem času tudi na razpolago lotrom. j prostorno prenočišče Melbourne, Avstralija, 19. dec. Ker za rojake potujoče po Ameriki ali se je zastopstvo delavcev v avstral- novodošle iz Evrope, skem parlamentu izdatno pomnožilo,' Postrežba vsestransko solidna bodo ljudski zastopniki v kratkem točna. omejili naseljevanje inozemcev in se ! Za obilen obisk se priporoča držali svojega gesla: Avstralija Av- John Meden, etralcem. Delavski poslanci bod.' 285 Willaon Ave. CWand. O. On ozdravi ledične bolezni z posebno skušnjo, zanemarjenje te bolezni je prosto rečeno samomor. JfJ LediČna bolezen okuži urin (vodo) in ima grožnje [K posledice, njegov sistem ozdravljenja pomaga od- [2 ločno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na stra- fij neh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, moč- [S no gnanje na vodo, bolezen na mehurju in druge sliČne pojave. Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temeljito. Kdor od poslednih teh bolezni trpi, to je nemirno spanje, razburjenost, slabost, in onemoglost kakor tudr na kiavernosti, razdraženosti, slaboumnost, glavobol, šumenje uše5, kakor na drugih od te bolezni nastajoče, trpi naj se takoj ober-ne na Professor COLLINSA predno da njegova bolezen se razširi in neozdravljiva postane, osobito žene morajo na to paziti. Moške spolske bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bolezni, maternične bolezni, želodčne, plučne, jeterne, srčne, zunanje in unanje bolezni, ozdravi Piofossor COLLINS boljše, hitrejši in temeljiteji ko drugi. Obvarujte se posnemovalcev sistema Professor Dr. COLLINSA katerih je sedaj mnogo nas'.aio. Professor COLLINS je pripravljen za kakšni kateri si koii namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki $ i ooo izplačati ako mu zamore dokazati, da ti tako zva-ni glavni ravnaieiii ali imejitelji istih associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listah). Ti takozvani glavni ravnatelji ah posestniki od isuh zdravniških zavodov niso nič druzega kakov spekuiantji z malo plato nastavljeni zdravniki. Ne dajte se v roke .akim — Slovenci. Vse objave electričnich pasov in electro-magnetičnih zdravilnih metodov so humbug. Podrobno o temo nečemo govoriti, ker dobro vemo kdor je to poskusil se ie sam osvedočil da je vse humbug in iskoriščerfje ubozega delavca. Professor Dr Collins ie imeptelj tega zavoda vle 21 let on je 5e danes n a krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred-stojniški zdravnik te^a zavoda; on ie osobno odgovoren za vsa dejanja in občuie z boinikom natančno in vestno in to je njemu pripomoglo da ie postal slaven, priljubljen in občno Čislan zdravnik pred svojim sovrstnikom. Ne poslušajte nikogar in ne omagujte Slovenci ako ste bolni ako trp>te na bodisikoji bolezni pišite ali pridite osobno k: Prof. Dr. E. C. COLLIN5, 140 W. 34th Street, New York. Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: ob delavnikah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 ure po polan; ob nedeljah in praznikali, od ro ure dopoludne do 1 ure popo-ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer. Kuri. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k tema še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. i 1 Bližajo se božični prazniki vsakdo rad napravi svojim prijateljem kako veselje. Ako želite to storiti, obrnite se na:International Manufacturing Co., Boat 948, New York, N. Y. — Pridenite v pismu 9 centa za odjrovor. KJE JEt • Joe Klanca r, doma iz Dobrega polja pri Ribnici, preje sva bila škripaj na Sparti, Minn., a je prošel nekam v HibbinR, Minn., ne sedaj ne-vem za njegovo bivališče. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John Grzin, Baz 368, Ely. Minn. (SOdeJ Supplement, No. 189, December 1Q» 1003. List slo\enskih delavcev v Ameriki. GLAS NARODA. THE VOICE OF THE PEOPLE. Božič pri nas in drugod. cTVlir ljudjem na zemlji...! I. V naših državah in kolonijah. V vseli kr domovine, -kolonij, pon radosti. čas dobo medsel žic je pri vseh država New Mexic ga na-e vi veselju lil i V južnih dr večer in bo namreč po visnosti — njem; v j.lili Mroin prostrane nam rom vseh naših držav iu i-nja Božič čas veselja in rodbinskega snidenja in "j nega obdarovanja. Bo-iiis postavni praznik v i, v distriktu Columbia, in Arizoni in povsod: oljno ljudstvo obhaja v o mo/ucj brezskrbnosti. avah slavi ljudstvo sveti a/i<"-no j m rt) zelo hrupno, načinu praznika Neod-/ vsestranskim strelja-ržavah Auve Anglije obzirno slavlje iz rodbinskih stoji pa božič večerov ali pojedin. Ob tej priliki mora priti na mizo obligatni "plum pudding 1 in pečena goska; v osrednjem zapadu slavi ljudstvo Božič po nemškem in švedskem običaju in da-siravno je to slav\*e v raznih krajih osrednjega zapada različno, si vendar vsaka rodbina, pa bila še tako siromašna, omisli obligatno božično drevesce. Božično drevesce je prišlo v običaj, kakor znano, za časa rimskega škofa rfulija. kteri jo proglasil dan 2fi. decembra kot rojstni dan . Na spe ilfl I lih ta dan, kc vreme obl obešali »o staro na drevesca n krog njih v obit Boga radi obl ju Ijenja in molili, mir — njim in Božično dreves. >tni dan Kris • i ie — saj na ju^u — ti povrat spomladi, lavni naši predniki i;:!«- -\etllKe ter So oljskem krogu slavili bljenega novega živ-da jim podeli Bog njihovim sosedom, ■e, ktero je veselje deževni čas je tamkaj ljnejši koloniji ravno- nase deee viden, je na sveti večer v vseh krajih naše domovine. Filipinei pa ne poznajo drugačnih božičnih praznikov, nego v cvetju in zelenju, kaj' v nasej naj kar minul, vreme je postalo vroče, toda prijetno. Božič se prične na Filipinih zvečer dne 24. decembra, kjer se vrše po vseh cerkvah velike maše, ktere nuzivljajo Filipinei "La Misa de Gallo" v spomin Kristovega rojstva. \' raznih uglednejšib hišah, ktere imenujejo "Načini init os". vrši se božična slavnost skrajno sijajno. Največja soba v hi-i je krasno okrašena, ta Ko da predstavljajo okraski kako dolino, ali pa kako goro. Tu je opaziti razne navade ljudi in živali otočja. Te slike predstavljajo običajno "modre'' Iz iztoka, kteri so prinesli Jezusu darove. Sredi doline ali pa sredi gore je opaziti jasli, v kterih leži Jezu-, d očim je videti na gori pastirje v narodne j ti 1 i p i nskej noši. Scenerija je toraj slična slovenskim "jaslicam'*. Božični čas traja na Filipinih od večera dne 24. dec. do 0. januarja, kteri ilan imenujejo Filipinei "Din de los Reyes". Dan 24. decembra nazivljajo Filipinei "Dia de los I nnocentes'*, kteri dan slave Filipinei tako, kakor slavimo pri nas dan sv. Valentina in kakor "slave" v Fvropi dan 1. aprila, ko se jeden drugemu norčuje. Tudi si dele ljudje medsebojno darove, vendar pa ne v tolikej meri, kakor v Zjedinje-nih državah. Božične darove nazivljajo na Filipinih "Los Aguinaldos", ktera beseda pa nikakor ni sorodna z imenom z našim slavnim vodjem filipinskih vstašev Kinilio Aguinal-dom. Tudi na našem otoku Puerto Rico obhajajo Boži« v poletju. Na božični večer povabi vsak Puertoričan vse svoje prijatelje k večerji. Povabljenci ob t* j priliki čestitajo "vesele prazniki Pri božičnej večerji mora priti na mizo pečen prešič, in sicer nerazkosan. .Mladeniči gredo od hiše do hiše svirajoč na mandoline in kitare. V vsakej hiši dobe nekoliko jedil in povsodi se zabavljajo z dekleti. Puertoričani prebijejo vso "sveto noč" s pojedinami, obiski. Puerto-riški otroci postavijo običajno svoje čevlje pred vrata spalnice, kajti oni so u ver jeni, da bode prišel k njim Kristus, kti ri bode napolnil čevlje z raznimi slaščicami, orehi in sadjem. Pucrtoriški zamorci se pa ma-skirajo, na kar gredo od hiše do hiše z bobni in raznimi instrumenti. Povsodi, kamor pridejo, prično plesati svoje narodne {»lesove, ktere so podedovali še po svojih afriških prade-dih. Na ta način je na sveti večer videti na Puerto Rico one iste plese in slišati ono isto glasbo, ktero j*1 opažati tudi v temnih afriških goz-dih. Božič v poletnem dnevu, brez snega in šuma severnih kraguljčkov, brez Santa Clausa in njegovih darov, vendar pa Božič poln radosti in slavnosti — obhajajo prebivalci otočja Hawaii. Na sveti večer se ha-waiskn mladina raduje s streljanjem, trobenjem in glasbo. V dan pred Božičem vrši se na otočju splošno nakupovanje, prodaj al nice so na vse mogoče načine okrašene in ljudje prihajajo kar trumoma kupovati. Četrta ulica v Honolulu je povsem iiična 14. ali 23. ulici v New Yorku. 1 u j videti velike in dobro rejene Kan ike in V ah i ne okroglih obrazov in \ poletnej obleki, črnooke Celesti-ale i i otočane iz daljnega juga, med kteri mi šotajo tudi Američani, Por-tug: iei, Spanjolci, Angleži in Ho-tenioiic. Na sveti dan zvone vsi zvo-n o v i u v vseh cerkvah se slavi Kri-stov11 rojstvo. 1 udi na Samoa vlada božično veselje Prebivalci otočja Samoa so ve-čiin■ aiii protestantje, vendar pa ima-io ;:uukaj tudi katoličani jedno cerkev. 1'rotestantje si dele medsebojno darove, dočim pri katoličanih to ni nav. la. Vendar pa tudi slednji obhajajo Božič slavnostno ter verski ecreuionijelno. Božično kosilo sestoji iz pm- nega prešiča, yainsov, kokovih orehov in sadja. Mladi ljudje se razveseljujejo z narodnimi plesi in pet-iem. Na šili 901 k) prebivalcev otoka linam se skupi na Božič v Agani. Cerki-v, ktera je zgrajena iz mahoga-nijev. ga lesa in v kterej ni klopi, je polna občinstva, ktero pohiti v cerkev zjutraj ob 4. uri. Slavnostno ina-šo daruje "father" Ilosea Palomo. Na (itiamu božična darila niso v obiraj u. Po prve j maši se prično slavno-sti. < )l>ed se vrši po starem španjol-skem običaju ifl guamski otočani so istoiako srečni ob Božiču — kakor 1 ju d ji drugod. II. V Evropi. Zažiganje "kresov''" v predvečer dvana Krstiielja je še oslanek onih davno minolih časov, ko bili naši predniki -e inalikovalci. To slavlje se je ponašalo na neizpolnjene želje, kten- so naši pradedje naznanjali bo-gov n kraj svojih kresov ob času, ko se jirične poletje umikati zimi. Ker si* potem solnce od nas vedno bolj odmika, pojavijo se še enkrat vse želje - predno jih temne zimske noči ta* prisilijo k trajnem molku. V našem malikovalskem običaju ostale so pa tudi one navade, ktere so imeli naši malikovalski predniki ob času, kc -m -i- po zimi jele dolge noči umikati krajšim. Ko se prične tema zopet umikati svetlobi, potem prične zopet vsakdo upati v bodočnost, ktero vidi - svojim duševnim očesom vsakdo lepšo, nego je v resnici. Te po naravi nam dane želje in čuvstva so pn tudi krščansko cerkev, kot naslednico poganstva, napotile, da slavi Božič v imenovanem času. Tako je prišlo, da opazimo tudi v kri*tijanili še dandanašnji stare malikovalske običaje. Tako je tudi prišlo, da občutimo vsi, stari in mladi, neverni in verni, o božičnem ča->-11 nekaj vzvišenega in velečastnega, kajti v naših najglobokejših čuvstvih nahajajo se še ostanki poganstva, ktere za moremo nazvati nekako -kupnost z vsem vesoljnem. Taka čuvstva opažati je osobito pri narodih severne Evrope, kajti razlika med dnevom in nočjo je na severu mnogo večja nego na jugu, radi česar imajo tudi severni narodi mnogo več povoda slaviti pričetek daljših dni. Toda tudi rimsko božanstvo je poznalo zimske praznike ali saturna-lije, ktere so obhajali v počast Saturnu. boga poljedelstva in vina. Tudi ostanke teh praznikov je še dandanašnji opažati o Božiču, zlasti na jugu. Veseli Saturnovi prazniki. kteri so trajali po več dni in ob kterih so bili vsi rimski stanovi jed-naki, v kterih so sužnjem dvorili gospodarji, kteri so jim dajali razne darove — so bili istotaki, kakorsni so današnji božični prazniki. ■avne, kakor tudi cerkvene slavnosti na jugu so še vedno slične starodavnim saturnalijam. V raznih krajih, zlasti pa v Rusiji se je ohranilo mnogo starodavnih običajev do današnjega dne. V ne-kterih ruskih pokrajinah žrtvujejo divjega prešiča. To žrtvovanje morajo opraviti jeden starček, jedna stara ženska in jeden deček. Takozvani žrtvovalei gredo običajno h kakemu bajerju ali pa k potoku. Tu pokrijejo truplo divjega prešiča s slamo in potem prično ščetine žgati. Ko zgori prva slama, nadomestijo jo z drugo, ktero pa poli-jejo z vodo. Na to se starček vsede na vsa ožgana mesta, da se divji prešič prepoti. Na to odvzamejo živali kožo in pripravijo pečenko. K božičnim pojedinam v Angliji spada tudi glava divjega prešiča, ktero čestokrat tudi pozlate in de-nejo v gobec citrono, kot znamenje obilosti. Ta običaj je opažati še dandanašnji na oxfordskem vseučilišču in tudi pri kraljevej božičnej pojedini. Kraljica Viktorija si sploh božične večerje ni zamogla misliti brez glave divjee-a prešiča. V Angliji se je ohranilo sploh mnogo običajev iz starodavnih časov in Shakespeare s svojim ostrim posluhom, "kteri je našel vsa i najmanjša ljudska čuvstva, veli tudi v svojem "Hamletu" po junaku Marcellu, ko se je prikazal čuvajem duh: "In zginil je pri petelinovem petju." Oni veli vedno, da — kadar se bliža letni čas, v kterem slavimo prihod odrešenika, — ako takrat poje vso noč jutranja ptica, potem ne sme ni jeden dull hoditi prosto po svetu. Tudi na Slovenskem, vnašej rodni zemlji zamore se po ljudskem praznoverju, mogoče priti do vseh zem-skih zakladov, vse skale in vse gore se odpro in tamkaj, kjer je skrito zlato v zemlji, tam cveto v božičnej noči cvetke, ktere izdajo skrivališče zaklada — ker je zlato slično solncu. Tudi običaji v Skandinaviji in na ledenem Islandu so povsem _ slični onim izza starega božanstva. Že ime "Yuletide" je pogansko, kajti yul se znači kolo, ktero je predstavljalo starim severnim narodom solnce, ktero je po njihovej veri ob zimskej pro-mem nekaj časa mirovalo. V Skandi- naviji slave dandanašnji takozvani "Yulklapp", kteri je še o=tanek starodavnega germanskega solnčnega boga. Ob tej priliki dele Skandinavci medsebojno darila, ktera si vržejo drug drugemu običajno skozi okno, toraj po onem potu, po kterem nas obišče tudi solnce vsako jutro. V Srbiji prinese oče na sveti večer običajno domov iz gozda velik hlod hrastovega lesa in reče ob tej priliki: "Dobar večer, veseo Božič!" Vsi navzoči mu odgovore: "Bože, ti dodelio bogatstvo i čast", na kar ga prično obsipati z žitnim zrnjem. Hrastov hlod polože potem v pripravljeno žerjavico, na kar pozdravijo sveti dan s streljanjem iz samokresov. Ako pride kak sosed k obisku, vrže skozi vrata pest žita in vzklikne : "Isus se narodio." Oni, na ktere padejo žitna zrna odgovore: "Da, on se narodio!" Obiskovalec se potem dotakne s komadom železa gorečega hloda in reče: "Kolikor isker, toliko naj bode volov, ovac, koz, prešičev in bučelnili panjev!" Nato odneso ostanke zgorjenega hloda na vrt. Pepel pa_ hranijo, ker to pomenja srečo. V Švici in na Tirolskem trdijo ljudje, da znajo v božičnej noči tudi živali govoriti in prorokovati bodočnost — vendar jih pa ne sme nihče poslušati, ker v tem slučaju bi slišal svojo lastno smrtno obsodbo; — radi tega navedeno tudi nihče dokazati ne zamore. Tudi šumenje ognja v peči ima v Tirolcih svoj pomen. Ako zveni ogenj kakor godba, potem je pričakovati poroko, ako pa zveni v peči, kakor zvonenje, potem je pričakovati smrti. To zvenenje je pa mogoče olmačiti, kakor kakemu bolje ugajij. V Franciji trdijo, na goveja živina naznani, kje je zakopan zaklad, ako ima dotični posestnik novorojencu v naročju. V srednjem veku so italijanski učenjaki trdili, da mora enkrat v let u priti človeška norost na dan. To se je pa — saj takrat — godilo vedno o Božiču, radi česar so slavili Božič tako. kakor slave dandanašnji pusta. Grof in gledališčna igralka. Lepota je bogastvo, se navadno pravi. Mlada dunajska gledališčna igralka D. L. je bila lepa, živahna in mikavna, a premoženja ni imela. Lansko zimo se je zagledal v njo neki šlezijski aristokrat, večkratni milijonar, ter sklenil z njo intimno "prijateljstvo". Nedavno je ta bogataš padel z avtomobila ter se smrtno pobil. Njegova prijateljica je prihitela k njemu ter mu s čudno požrtvovalnostjo in milino stregla. Bogataš je kmalo spoznal, da zanj ni več rešitve. Nekaj ur pred smrtjo je zaželel pri polni zavesti, da bi se rad z igralko poročil. Hitro so mu željo ustregli. Ob jednem je napravil pravilno oporoko, v kteri je zapustil celo svoje milijonsko premoženje svoji nevesti, neštevilnim sorodnikom in imim bratom pa niti krajcarja se. Bv • y ozic, Minola so leta in leta, desetletja, stoletja so zginola v neskončno večnost, odkar se je rodil svetu Izveli-Čar, težko pričakovani Odrešenik. Moral je priti, ker je bilo tako obljubljeno, in prišel je prostovoljno, ker je videl, kako trpi vesoljni svet, vklenjen v težke verige sužnosti.one sužnosti, ki ne mori samo telesa, ampak tembolj dušo, vir življenja. Prišel je. oznanjen po prorokih, prišel je, in ob njegovem prihodu se je razjasnilo obzorje človeštva; vstal je človeški rod iz svojega tisočletnega sna in stresel raz sebe staro in začel živeti novo življenje. "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji", so peli angelji ob rojstvu Odrešenikovem, isto je oznanjal Izveličar sam, in z istim geslom so šli njegovi učenci Širom sveta oznanovat novo vero. "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji" se je čulo po slovenskih krajih, ko sta pri.la sveta brata Ciril in Metod med Slovence, da tudi pri njih užge-ta svetlo luč. Mir ljudem sta ozna-novala brata, a sama nista imela miru pred onimi ljudmi, ki so hoteli po svoje oznanovati mir slovenskemu ljudstvu. Mesto miru nam je prinesel brezvestni Nemec boj v deželo. Pod krinko verskega navdušenja so hrumele bavarske in francoske čete v miroljubne slovenske doline, pod krinko oznanjevanja svete vere je pograbil požrešni tujec našo last. — Slovenci smo se otresli "poganstva*'. zato smo si pa naložili težko breme narodne sužnosti, iz ktere se še sedaj nismo rešili. Tudi med nami, v našem narodu so vstali proroki, ki so nam oznanje-vali boljšo bodočnost, ki so nam ob-Ijubovali prihod odrešenika, ali žali-bog, tudi oni so morali umolkniti, zavezali so jim jezik za vedno. Naš narod je spal nevzdranino spanje. PrišH so časi, ko je na podrtinah starih dni vstalo novo življenje, ko se je začel narod za narodom buditi iz stoletnega sna. in takrat je vstal tudi med nami nov prorok in zakli-cal svojemu otrplemu narodu svoj navdušeni: "Ilirija vstan'!" Njegov klic je vzdramil nekaj onih, ki so ra-hljeje spali, ali pri večini je bil to le klic vpijočega v puščavi. Njegov glas ni prodrl v narod, zato so poskrbeli drugi, kterim ni bilo ljubo, da vstane naš narod v svobodo, ker niso pri%*oščili drugim onega, v čemur so se sami počutili kar najboljše, ker so se bali, da ne bi luč svobode v roki drugih osvetila njihovega tiranskega obraza. In dosegli so, kar so hoteli: ugasnil je sveti ogenj, in le slaba iskrica je še tlela pod pepelom in čakala sapice, da jo zopet ali pa tudi nič več ne razpiha v plamenu. Leta so minevala. Prišel je oni čas, ko je zopet zadonela od zahoda sem ona zlata marziljeza, in takrat amo se zbudili tudi mi. Z drugimi vred smo zahtevali svojih pravic, in obljubili so nam jih, da nas potolažijo, obljubili samo, kajti ono kar smo dobili takrat in kar nam se daje sedaj, pač ne moremo smatrati za uresničenje nekdanjih obljub. Avstrija je dobila ustavo, zagotovila se je vsem narodom, majhnim in velikim jednakopravnost. Vlada je potrebovala in zahtevala od nas ogromnih žrtev, in dali smo jih. Dali smo vse, kar smo imeli. Na vseh bojiščih je tekla naša kri; povsod, kjer je razvil avstrijski orel svoja vedno šibkejša krila, povsod se je na častnem mestu imenovalo naše ime, in kaj zato ? Nebroj pravic, lepih pravic — pravic na papirju. Naš narod je bil in je še vedno ravnotako tlačen, kakor takrat. ko še ni sanjal o svobodi pro-s vetij enega stoletja. V pravični vladi smo pričakovali svojega odrešenika, ali izprevideli smo, da smo se varali. Ona ista vlada, ki nam je v času sile toliko obljubila, ona ista vlada je pozneje, ko se ji ni bilo treba hujšega bati, ravno toliko svetih obljub svečano prelomila. Zmotili smo se — v vlad i nam ni iskati odrešenika. Ne, ne avstrijska vlada, ampak naš narod naj si bode sam odrešenik. Znano je vsemu slovenskemu narodu, da mu v Avstriji ni pričakovati rešitve in tako mu kot malemu naro-diču ne preostaja drugo, nego ostav-Ijati svojo rodno grudo domačo ter hiteti v tujino, da si v njej omisli novo svoje ognjišče, da v daljnej tujini najde boljšo domovino, nego mu je bila rodn« njegova zemlja. In tako, ter radi tega vzroka, postaja število Slovencev tostran oceana vedno in neprestano večje, kajti tukajšnja domovina — ne obljubuje nam ničesar, ali vendar nam da vse pravice, ona nam da več, nego je Avstrija Slovencem v svojih najhujših stiskah obljubovala. In ako sedaj t božičnem času primerjamo armotno stanje, napredek, svobodo, zadovoljstvo in občo srečo tukajšnjega dela Slov« •ncev, moramo i nehote uvideti, da nam je tujina boljša, nego policijski robska nam rodna zemlja, kjer so tekle koljevke naše. \ endar pa radi tega ne smemo pozabljati naših bratov v robskej domovini onstran oceana, ne; sedaj ob Božiču in Novem letu treba je, da jim želimo iz dna naših src medsebojni mir. Kaj jim pomagajo njihove sile, ako jih zlorabljajo sami proti sebi Kako jim je mogoče priboriti si česa, ako bijejo sami med seboj boj. ki jim lahko pogoltne še ono, kar so si do sedaj s silo in težavno priborili '. Radi tega naj sedaj o Božiču slovenski Američani žele svojim pre-komorskim bratom — naj ne netijo saj tam prepira, kjer so združene sile edina pomoč, da se slovenski rod otme gotovega propada. Žal nam pa je, da moramo to isto željo izraziti tudi z oziroin na slovenske Američane. kterih mnogo živi še vedno v starokrajskih idejah ponižnosti in v kterih je opaziti le malo sledu ameri-kanizina. V nadi, da bodemo prihodnje leto, ko bode zopet odmevala ona "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji". lahko poročali o V9pehih meds. bojnega miru v Slovencih starega kraja in o boljših vspehih ame-rikanizma v Slovencih nove nam domovine, želimo vsem onim, ki so v resnici dobre volje, naj iskrene jši: MERRY CHRISTMAS! Sovraštvo. Razgovarjali so se o simpatiji in antipatiji, o ljubezni in sovraštvu. "Ah, ka^! jaz imam vse ljudi rad", je rekel nekdo. "Jaz samo tiste sovražim, ki mene sovražijo". — je govoril drugi. "A jaz potrebujem maščevanja, ostrega, krutega, potem mi je dobro; potem vsem odpustim, vse pozabim, kar so mi storili zalega", jemenil tretji. Četrti je molčal. i "A kaj mislite vi ?" so ga vprašali. "Jaz? Jaz sovražim samo enega človeka na svetu. In če bi se tisočkrat zmaščeval nad njim, če bi uničen in ponižan ležal pred menoj, ne odpustil bi mu. Moje sovraštvo ne ; pozna odpuščanja. "In zakaj ga tako sovražite? Kaj vam je učinil ?" "Kriv je, da je ura v mojem življenju, katero bi za največjo ceno, — ako bi bilo mogoče! — izkopal, iz-žgal. iztrgal iz svojega spomina. Kriv je, da je ura v mojem življenju, na ktero mislim s kes.mjem in sramoto. Kadar se spomnim nanj, spomnim se ob jednem, da je v mojem življenju nekaj, za kar me je sram pred svojo dušo. kar si ne bom nikoli odpustil! ... A on je kriv!---- Naj bo pro- klet I" Zagledal se je nekam daleč in njegove oči so bile polne žalosti in mr-žnje. _ Božični večer. jaslic, kupila sta si samo za dva krajcarja pastirjev in jih nalepila na —— zid v kotu nad mizo. Mačeha je spa- ,, , , i • i , .,1a, oče pa je bil v gostilni, kjer so Po vseh drevesih, ki so stala v doi- • ,. , , „ . . ii- - i ! »grali tombolo, vsi zaspani so se vz- Kih vrstah po ulicah m v gručah .,. .. , . * . , . ... i •. - dignili pozno v noci v cerkev, kjer ie mf.l rt i i;»i crrmir».'Vi»ni u ' * r L" 1 f 1 I , bal strašen mraz. In nič se mu ni zdelo tako veselo in praznično, kakor o drugih praznikih. Enkrat je sedel na koru poleg učitelja in tista pol-nočnica se mu je edina zdela lepa. Ko je hodil v Ljubljani v gimnazijo, bili so božični večeri še boli pusti in dolgočasni. Niti eden mu ni ostal v spominu, samo meglovita celota dolgočasja in zasoanosti. In zopet se je s pomnil na današnji večer. Kaj se bo spominjal, na kaj bo mislil? Nima spominov, preteklost je sla mimo — prazna in pusta. In da sanjari o bodočih dnevih, c bodočih božičnih večerih, ktere mor da dočaka v sreči in sijaju? Pridejo ii snloh kdaj taki blagoslovljeni dnevi, brez skrbi, brez puščobe, polni sreče, bogatega življenja, zveste lju bežni in zasluženega vspeha i Pri dejo li kdaj in ne pridejo li prepozno ? Zakaj zdi se mu, da bi morali priti kmalu, dokler je še mlad, dokler je še zmožen take vesele, sveže sreče, dokler bi bil še hvaležen za vsako veselje, za vsak smehljaj osode, dokler >e ni prišla utrujenost in to-post. Morda pridejo. Zakaj, ako bi ne upal, ne bilo bi to pusto življenje vredno, da se živi. Ne bilo bi vredno. Zalo bo nocoj v svoji neprijazni, hladni sobi mislil na lepe, svetle, vest le božične večere, ki so pripravljeni zanj, na vse srečne, zadovoljne dn^ve bo mislil, ki pridejo, gotovo pridejo. Druzega nima, kakor sanje Samo sanje! Nas:nehnil se je in stopil v park. ki je okinčan, krasen, kakor iz belega srebra, posijan z biseri, ležal sredi tujega, pustega mesta. med nizkim grmičevjem v parkih, je cvetelo ivje. In kakor beli čudeži iz neverjetnih, sladkih pravljic, so stala ta drevesa med visokimi, dolgočasnimi hišami. Še tistisiti, debeli ljudje, ki se nikdar ne začudijo lepoti, so dejali: "Glejte, kaka krasota!" in dame, ki ne delajo nič drugega, kakor neukusno vezene preproge za Rpalnico in te bolj neukutne kvačka-ne zvezde na stole in garniture, so vzdihnile: "Ko bi človek mogel postaviti tak bel, leskeč grm v kot v salon, kaka izvanredno fina dekoracija!" — Sjpdi trgov pa je ležal mlad gozd. Same smreke, ki so čakale, da jih kdo kupi in jih nakiti a steklenimi biseri in migljajočimi lučkami, da umirajo v toplih sobah v samem sijaju in sami sreči. Cele kupe je bilo teli smrek, nektrre sc stale na Wlih lednih n<-gah in daleč je bilo videti, kakor, da so čudo vito čez noč zrasle iz kamenitega tlaka mestnim ljudem v veselje. k> jih nikdar ne vidijo zeleneti na prostih hribih in bregovih zunaj v široki, prostrani naravi. Bile so zelene in samo lahno nudalinene od belega irja. In Vojanov Ciril, slovenski študent, ki so ga te smreke spominjale na daljni dom, jih je gledal z ljnbez-niju in si je mislil: "Glej, ni na njih ivja, mrtve sirote, nimajo gorkote ki bi zmrzovala." Pogledal je iia belo drevje, čudovito belo drevje v parku in rekel je skoro glasno: "Kako je udihano!" In vesel je bil, ker je bil tudi sam udihan, celo uro je že brodil po ulicah, s hitrimi koraki, kakor da bi se mu nekam žurilo, jako žuri-lo. Lasje, ki su mu bujno silili izpod klobuka, so bili, kakor posipani z rahlim, blesteč i m pudrom, mudilo pa sem u ni nikamor. In zopet se je spomnil, da je canes božični večer, Bilo je šele devt- ura v jutro, a misel na Ta Božič in na te večer ga je vznemirjala, odkar se je bil prebudil. Kam pojde? Nikamor, doma bo. Prijatelji so ga pozvali, da gre na večer ž njimi, v neki predmestni vinarni prirede imenitno božično zabavo. "Pili, pa peli bomo." Ali zahvalil se je, in se zlagal, da je povabljen. Kdo bi ga povabil'J Smešno ! Zaskrbelo ga je, kaj bo delal sam cel večer. Taki večeri so dolgi in ne dajo človeku spati pred polnočjo. "To je vzgoja, navada še iz otroških let", je zamodroval. Nakrat pa se je odločil in sklenil je: "Spominjal se bom in premišljeval bom." Skušal je misliti na druge stvari, zakaj ako bi pustil mislim svojo pot, bi zvee t ne imel nobenih spominov več in nobenih novih sanj. Mimo je prišla gospodična v drago kožuhovino zavita, da se skoraj niti rdeči nosek ni videl ven in na obeh rokah je imela nataknjene mične zavitke. "Božični darovi", si je povedal in grenka zavist ca je vgriznila v dušo Zastokal je, kakor od lizične bolečine Lovski tat. "Za božjo voljo, prosim te, kam ho-ciš že zopet iti?" šepetala je Špurna, v strahu gledajoča svojega moža. Špuren je snel puško sklina ter jo skril pod suknjo, ne da bi odgovoril ženi. "Jože, ne hodi danes nikamor", l rosiln je žena, "davi je kokodakala "■rna kokoš; to pomenja nesrečo!" "Molči!" je zakričal mož. "Da. da, molčati moram! Kadar te pa pripeljejo mrtvega domov, kaj bom delala z otroci?" "Kaj mi vedno pridigaš take neumnosti? Saj grem na občinski svet; to je naše in tam mi nihče ne more zapovedovati!" "Kaj so tudi na občinskem svetu srne?" Mox se je ozrl po otrocih na postelji, zaškripal z zobmi, sunil ženo v obraz, da je zajokala, zaloputnil z vrati, da so se stresla okna, ter šel čez vrt na polje. Na temnem nebu je migljalo na in nrevzela ga je vsa pusta, nežno- j "liHione zvezd- Gorek vetrič je pih-sna trpkost bednega siromaštva. J mirni noči ter širil duh cveto Še nikdar ni nikomur dal božične- , lip pri °«rkvi; v poto- ga daru. In rad bi bil dal. Že v letu | kom 3e peval Pavček, kojega mili je mislil na te božične darove in lepe ^ražali nežno bolečino, mu je bilo pri takih mislih. Ali še Spuren pa ni videl zvezd, ni čutil nikdar ni dal nobenega daru. sploh prijetnosti pihljajočega vetriča, ni nikdar nobenega. slišal slavčka, — šel je s hitrimi ko- Niti dobil ni nikoli daru. lepega, ki je lep in dragocen, ker je dan z ljubeznijo, z nieliko, laskajočo roko, v radost, v veselje. Tisti darovi, ki jih je dobil, so biii trdi, kakor kamen, ostri in mrzli, in žalili so in niso vzbujali sreče v srcu, ampak grenkost. Poniževali so ga, ker so biii dani, kakor če vržeš psu kost — morda še lepo kost z mesom, — a ga suneš z nogo: "Na, mrha, žeri!" Kadar mu je mačeha poslala kaj od doma. ali teta, vselej je bilo zapisano v pismu: "Pa se najej enkrat, saj si potreben!" In med vrstami je bilo brati: "Vidiš, kako smo dobre, ne moramo, ali me smo dobre in zato nam moraš biti hvaležen, samo si zapomni, hvaležen, hvaležen!" Da, taki so bili njegovi darovi in, še tistih ni bilo vselej. Na primer.; lani. Domenili so se s tovariši, da' bodo skupno praznovali božični večer in da vsak prinese to, kar dobi od doma. In ker je imel največjo mizo od vseh, so se domenili, da pridejo k njemu. Prišli so in vsak je nekaj prinesel. Potico, klobase, šunko, vino, ruma za čaj, jabolka, orehe in slad-ščice, eden več, drugi manj, eden boljše, drugi slabje, ali noben ni prišel prazen. Samo on ni imel ničesar, raki po stezi v gozd. Na glavi je imel kučmo, a lasje so mu viseli čez čelo doli do oči, ki so v nočnem svitu odsevale jezo in strast. V svojih mladih letih je bil vojak; ko je prišel do mov, podedoval je po stariših imetje. Bilo je to okolu leta 1848. Lovi so bili takrat prosti; kmetje so začeli loviti divjačino, in tudi Špuren si je kupil puško. Po cele dneve je pohajal ž njo po polju ter tako zanemarjal gospodarstvo; ko sta ga žena in mati opominjali, da na^ začne drugače živeti, razjezil se je ter šel v gostilno popivat. Ker je bil že od mladosti nagle jeze, posurovel je s takim življenjem še bolj, postal je domač trinog. Cim dalje, tembolj je ostajal z doma; čim dalje, tembolj je oostajal divji in Dust, čim dalje, tembolj sta propadala gospodarstvo in dom. Polje je donašalo malo vžitka, kozolec je ostajal prazen, streha je bila raztrgana, plot podrt in živina mršava. — Poprej ;e pil vino, zdaj je začel pa z žganjem, ker je bolj po ceni, in se človek ž njim prej opije. — Lovi so bili že davno oddani na iavni dražbi v najem, toda Špuren je hodil še vedno na lov. Ker ni smel očito, hodil je skrivaj; postal je lovski tat. Prva leta je delal to iz pre- kar bi bil dal. Pozabila je mačeha vzetn<>sti, zdaj mu je postalo navada, nanj, pozabila je teta in njega je bilo včasih tudi prisilila rev- sram, ne zato, ker ni imel ničesar, scina- ali ker je bil tako pozabljen; živa duša ne. Smejal se je tisti večer in strašno se je delal veselega, ali najraje bi bil sam v temi ležal na svoji postelji, da bi ga srce bolelo v miru in tihoti in ne tako pri zlagani vese-losti in neodkritosrčnih šalah. In sploh, če je mislil na vse te božične večere, kar jih je doživel, niti eden mu ni ostal jasen v duši, tako so bili vsi pusti in brez sreče, pvazni, prazni. Na tiste dolge večere je mislil, ko sta sedela s sestro doma na peči in j ,7 so bala, da ne zaspita in da jih ne vsamejo s seboj k polnočnici. Nista imela niti božičnega drevesca, niti V nočni temi je šel po stezi, redko rabljeni in prišel je v gozd. Tam je obstal, izvlekel puško izpod kožuha, nabil jo, ter šel pozorno med grmovjem dalje do lažne, kjer je bila nastavljena vada s soljo, ki jo je hodila zver lizat. Stopil je v goščavo in eakal. Bilo je v gozdu temno in tiho le veasi je zašumelo listje, ali se oglasila sova v daljini. — Za kake pol ure se je začelo svitati; vrhunci dreves so začeli odsevati v bledem svitu; svetlobe je bilo vedno več in dokler ni skozi gosto listje orisijal bledi meaec. Kako krasen je gozd ob tikem iaau! Krasen j« in pol* diraik taj- nosti in radosti, kakor srce pušČav-nikovo, ko sniva o raju. Na onej strani lažne je nekaj zašumelo. Spuren dvigne glavo-" stala je tam srna z dvema mladičema, ste-zala je vrat in ga drgnila ob deblo. Špuren je pomeril, zablisnilo se je. in v sveti gozdni tišini se je razlegal strel lovskega tatu. Srna je zaječala. poskočila in se zgrudila na tla. "Dobro". zamrmral je Špuren ter šel k njej. Prestrašena mladiča sta pobegnila od matere, meketajoča v smrtnem strahu. Lovski tat stopi srni na grlo. oograbi jo za nogi ter vleče v goščavo; spustil je petelina, in začel zopet nabijati. Med tem pa je zašumelo vejevje in poskočil je k njemu gozdar ter ga pograbil s svojo močno roko za vrat. "Kaj delaš tu. potepuh?!" Hrust sf> mu je pa izvil. obrnil se, in pred no je mogel gozdar odskočiti. pograbil ga je za prsi ter ga vrgel ob tla. Pokleknil je nanj ter ga začel biti s puško. Gozdar je držal v roki dvoeevko. s levico s?c je pa branil udarcev Špurnovih, da bi ga ne zadel v glavo. — drugače se pa niti ganiti ni mogel pod težo ogromnega telesa. Nobeden ni izpregovoril besedice. slišala se je le njuna borba. Gozdar tii niti čutil več svoje levice, kri mil je tekla iz nje — čutil je že svoj konec. V smrtnih težavah je napel svoje moči. da se je zganil. Špurnu se je -polznilo levo koleno, gozdar si je osvobodil desno roko — in zopet je zadonel strel v nočno tišino. Špuren je omahnil ter vzkliknil: "Tisoč vragov! Dosti imam!" Gozdar je poskočil na noge ter pomeril. rekoč: "Torej pojdi, potepuh, če imaš zadosti; ako pa nimaš, posvetim ti še enkrat!" Spuren je pograbil puško ter zbežal v gozd. Tekel je hitro proti oni strani, kjer je šumljal potoček. Ko prihiti do njega, se sleče ter skoči v vodo. Tam se je valjal in stokal bolečin. Kmalo pa stopi iz vode, obleče se ter odkoraka počasi proti domu. Telo se mu je treslo in nogi sta se mu šibili. Mesec je stal visoko, petelini so že peli, in hladni jutranji veter je vel od vode. Prišedsi domov, se je naslonil na vrata in trkal. Žena je odprla molče. On je šel tudi molče v spalnico, obesil tam puško na klin, vzel steklenico z žganjem ter pil v dolgih požnkih. Np V> se je vlegel in se pokril s kožuh«, jn. V spalnici je bilo tiho, otroci so iv-tlno dihali v spanju, ura je tika-takal a, in mesec je svetil skozi okno tako iasno, da so klopi in stoliee delale senco. Špuren je začel škripati z zobmi: "Ko dobim v pest tega bradača — no potem Bog ž njim!" — Žena je molčala. Za trenotek potem se je začel obračati in stekati. Žena se je prestrašila: "Kaj ti je?" "Ana, prinesi mi mokro ruto in položi mi jo sem le; dobil sem jo!" "Jezus, Marija! kaj naj začnem jaz uboga reva?" "Molči in ne kriči, da ne zbudiš ljudi j!" Sourna je vstala in mu pokladala mrzle t*ute. Zjutraj ni mogel več zdržati bolečin, poslal je po zdravnika. Zdravnik je prišel v kakih treh urah. Preiskal je Špurna, iznel nekaj zrn ter majal z glavo: "Ves strel je v životu. Creva^so prestreljena, dajte se prevideti!" Špuren je stisnil pesti in pene so mu stopile iz ust. Odtod je šel zdravnik k gozdarjr ter mu obvpzal roko. Pri Špurnovih je bil jok in stok. Obst reljenec ni hotel najprej nič slišati o previdenju; še le popoludne, ko so se mu rane že unele, poklicali so gospoda župnika. No, mnogo ni mogel opraviti ž njim! Bolnik je govoril že zmešano; zato mu je podelil duhovnik le sveto poslednje olje ter odšel z žalostnim "z Bogom" proti domu. Ljudje iz vasi in okolice so prihajali pred vrata, poklekaK so tam ter se trkali na prša. in ko je gospod župnik odšel, ostali so tamkaj ter si šepetali zmajevaje l glavami. Pod Špurnovim oknom so s= zbirali otroci in poslušali, kako kriči bolečin. Proti večeru, ko je vnetje prispelo do vrhunca, je potihnil bol-niK Mati in žena sta sedeli pri njem in mu stregli. Kar naenkrat je začel Špuren praskati po zidu. Mati je vstala in se nagnila k njemu: • "Jože, kaj delaš?" "Posuti moram testament". "Saj ga nisi napravil". "Kako da ne? Saj leži tam-le!" in pokazal je v praznoto. Mati je zašepetala sinahi: "Pojdi po župana! Napraviti hoče zadnjo voljo!"__ Špurna dene na glavo volneno ruto ter odhiti. Mati je prisedla k postelji, vzela stari "Nebeški ključ" in molila molitve za umirajoče. Najmanjše dete je sedelo v zibelki, igralo se z žlico in kazaje na posteljo, je zašepetalo: "tata". Postelja je zaškripala, bolnik je zaječal. in predno je mati priskočila, je izdihnil dušo. Mati se je zgrudila pri postelji na tla ter čepe vzdihovala in molila. Ko je prišel župan, bilo je okno že odprto in gorela je lučica.---- Zopet je prišel večer in zvezde so zopet migljale tako milo, veterček je pihljal zopet toli prijetna, slavč«kjo peval zopet toli sladke, mesec je vz iiaial zopet tako krasno, kakor prej šnji večer — le pri Špurnovih je tulil pe> eelo noč — bil je mrlič v hiši. Ni pa bil tam mrlič sam; bilo je am nlosti do obupa, bila je sramota in revščina — in vse to je delalo sen-<:o na duši — lovskega tatu, ki je le-h\\ mrtev na slamnici. j Policaji, ki kopljejo zaklad. Iz Seoja so prišli v Osek pred tremi tedni trije inteligentni možje, med njimi tudi neki jurist, ki so , skrivaj kopali ob nekdanjih utrdbah za zakladom. Stanovali so v hotelu ter se vedli zelo tajinstveno. To je opozorilo policijo nanje ter je vse tri zaprla. Seveda tudi policiji nečejo izdati svoje tajnosti v celem obsegu, le toliko so priznali, da iščejo zaklad ki znaša 80,000 gld., po naročilu nekega Jos. Ivambiča v Pittsburgu v Ameriki. Policija je dognala, da je imenovani res služil v nekem hotelu v Oseku do leta 1887, pozneje pa se izselil v Ameriko. Sploh se policiji zdi cela povest +ako verjetna, da je začela sama kopati in iskati zaklad, d očim ima prvotne tri kopalce pod ključem. Pozabljena zelezniška postaja. 1'red mnogimi leti so napravili v t ulincu na Hrvatskem ob ogrski državni železnici postajališče. Ker je pa osobni promet res neznaten, izbrisali so menda sprevodniki to postajališče iz voznega reda. Nedavno sta se hotela dva gospoda peljati v Culinec. toda sprevodnik jih je hotel prisiliti, da se morata peljati do Se-svete ter res ni hotel dati v čulincu vlaka vstaviti. Gospoda pa sta bila odločna ter sta začela vleči zvonilo za nujno pomoč, in vlak se je naglo vstavil. Kranjsko katol. podporno društvo PRESV. SRCA JEZUSOVEGA v Clevelandu, Oliio. Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 36 Diemer Street. Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street. Podpredsednik: Anton Ogrinc, 3 Norwood St. I. tajnik: John Avsec, 104 Case Ave. IL tajnik: Anton Sepic, 796 St Clair St. Blagajnik: Lorenc Petkovšek, 185% E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Novak, John Petkovšek, Saje. * Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Smole. Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v ..Jaittes Hali", 1716 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Naslov za pisma je: John Avsec, 104 Case Ave.. Cleveland. Ohio. Anton Alojzij Anton NAZNANILO. Nižje opdpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sam se preselil iz East Helena, Mont, v Aldridge, Mont., in tu odprl novo urejeni saloon, v kterim točim vedno SVEŽE PI-VO, DOBRO KALIFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Aldridge, Mont., Park Co. Slovensko=hrvatska GOSTILNA BI 109 GREENWICH ST., NEW YORK Ceno in^lično prenočišče, dobra tečna jed, vedno sveže pivo, dobro vino in whiskey, ter fine smodke na razpolago. Slovenci ip Hrvatje obilo zahajajo v moj salon. Za obilen poset se~priporoča Prida von Kroge, Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter post rež i svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom m. drugim bratom Slovanom Martiu Geršič, lastnik. Velika zaloga dobrega ^domačega Yina^ — ter — doma kuhanega žganja. Naročila se točno izvrše. Kdor hoče toraj dobro kapljico ▼ina ali pristnega žganja, naj se obrne na: (31 jI) John Kracker-ja, 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam 3Voj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra Kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano i najboljšo postrežbo. P" obilen obisk se priporoča: <3ldc) John Puhek. Svoji k svojimi Josip Gorišek, 5136 Hubby St., Pittsburg, Pa., zastopnik "Glas Naroda". Pošiljam DENAR v Evropo po dnevnem k u r z u, hitro; preskrbujem prevozne karte za vse paro-brodne črte. V zvezi sem z g. Fr. Sakserjem v New Yorku. Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chicago, HI., ter imam zdravilno grenko vino vedno v zalogi. Slovencem, Hrvatom in drugim naznanjam, da sem odprl svoj SALO OZCŠT, na 55 E. Main St., med Union in Erie postajo v Clevelandu O., poleg plinarne. Točim vedno sveže pivo, doma pridelano vino, whiskey in prodajam fine smodke. V obilen obisk se priporoča Mihael Pintar, Salooner. (22-9-31-12-lt) Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočam v obilen obisk sslIOOOTL, v kterem vedno točim sveže Schlitz. Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem JOS. DEMSHAB, Rook Spring«, Wyo. Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA v Ely, Minn., v kteri vedno točim izvrstno pivo, fino vina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smodke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje t staro domovino in sem v zve«! z g. Fr. Sakser-jein v New Torku; rojake tudi rad postrežem v druži h zadevah glede vožnji h listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v ■Jtaro domovino. Z veleštovanjem IVAN GOVŽE. Rojakom, kteri potujejo skoči Du rango na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprl* novo gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., aai napis je dovolj velik. Vsakogar bode-va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi gmod k ami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE, Durango, Colo Cenjenim da so rojakom naznanjam HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, v Washingto qu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelc uizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, 203 Bridge SU Joliet, III. Rojakom naznanjam, da otvoril trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra californij-eka vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 46 ct. naprej. Vino pošiljam na vse krajo v Zjed. državah. Za obila naroČila ae priporoča ■ spoštovanjem M. ROGINA, Box 64. Orockett, California. Ufa, Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino i>o 50 do 60 ct. galon s i>osodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker nianje količine ne inorein razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki doj>ošljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Itfik. Radovich, 594 Vermont St., SAN FRANCISCO. CAL. John Venzelp 74 Manich St., Cleveland, Ohio, izdelovalec kranjskih in nrmškib harmonik ae priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevauje naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najbolj Secra cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikeljii ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. Več in natančno jkivo: JOHN V EN ZEL, T4 Munich St.. Cleveland. Ohio. J. Radmelicli priporoča Slovencem in Hrvatoa ■roj 436 Watson Avenue, Butte, Mont Vedno bod em točil sveže pivo, fina kaliforniška Tina, vsake vrst« igaqje, prodajal izvrstne smodke in |>tnjeem postregel s tečnimi je* Za obilen posef se priporoča J. RADMELICH, ^ 436 Watson Avenue, Batte, Mont. Anton Rebek, I .iodvorske ulice v Ljubljani, koncesijonirani zastopnik Red Star Line. Slovence zelo dobro in pošteno ^streže pri izseljevanju v Ameriko. Preskrbi potne liste. Vožnja z novimi parniki te družbe je ugodna, ljudje so po 4 in 6 v jednej kajiti, pri obedih jim strežejo pri pogrnjenih mizah, ni treba umivati posode. Snaga vlada na teh parnikih in tudi za ženske je ugodno, ker se gleda na nravno vedenje. V New Torku je moj dopisnik g. Frank Sakser, 109 Greenwich St. Novi parniki te družbe vozijo po oeem dni. 86 spoštovanjem Anton Rebek, kcMKMijoainini agvat Rad Na sveti večen. Snežnik.- -<> imh-tavale. fronte in velike kakor • lan. Snežena plast na Strehi je karjfidi-.oa ru-l;>. Zvečeril.« j»; >«*. ko j<- -lopila iz petnadstropni 11a a vnem trprti vifoka ži-n-ka p^'uva. skrbnt zavita v dolp pla■•«•. Pr.-U.» *lav<» -i je nategnila kapuc.i in vrat -i je pos<>-bej zavarovala 7. 1»»«_». Ko j«' stopila črez prap. je jniprledala izpod malce povzdipnjrnrffa kriUi drobna nožiea v svetlo so blišče«*i h jralošah. Lice si j<- zakrila / fir«»>tiin pajčola-nom, da je ni hilo ino."-i prepoznati, ali oni lahki korak, 011a živa kretnja je pokazala, da mora biti ie mlada. In ako se stik* Ii- količkaj po stasu sklepati na lice, l>> »otovo vsak trdil, da mora biti tudi lepa. Snežinke so nalet a vale vm- jjostej-|e. ali plavni trp j<- bil vendarle poln letajoč« pa občinstva, ki je plašno kramljajoč občudovalo v električni luči odsevajoče izložbe. Bil je sveti večer. "Sveti večer" je vzdihnila tudi naga neznanka, ko je stopila na ulico, in ako bi no bil pajčolan tako post, bi bilo oko pazljive** opazovalca videlo, kako se ji je v očesu zaiskrila solzica. Zavila se je še tesnejše v plašč in hitro stopala po snežnem trotoarju. ne da bi se ozrla v razsvetljene izložb.-. Šetalei so jo začujeno popledo-vali, ali ona se ni zmenila zato, tern vič ne plede niti um levo niti na desno je hitela naprej. Ustavila e je šele pred visokimi vrati stolnice. Nalahko jih je odprla in vstopila v slabo razsvetljeno svetišče. Tam sredaj je porela v prvi klopi petrolejka in preti oltarjem z X ft j -F vete j šini je brela večna luč. Tajin-81 ven a tihota je vladala v cerkvi, in je motil lahni korak vstopivše neznanke, katera j • z neko nervozno hi-trico prekoračila presl.dek med klopmi in potem pokleknila na kle-čainik prav v kotu za zadnjo klopjo. Sklenila je roke in molila dolpo, dolpo... , Trp se je /e skoraj poginoma izpraznil, ko je naša neznanka zopet stopila iz cerkve. Le tupatam je-se bilo videti kopa brzih korakov hi tet j po pobeljenem trotoarju. "Seveda, vsak hiti domov, da se med svojimi poveseli današnji večer". si je mislila tudi ona, ko je srečevala zadnje mimopredoČe. "samo jaz sem menda tako sama v celem mestu, da nimam nikopar, ki bi z menoj zažpal božično drevesce Ni več hitela, ampak počasi je stopala mimo še vedno razsvetljenih prodajalnic. Kar ji obstane oko pri prizoru pred velikanskim oknom galanterijske trpovine. Trpovec je za danes napolnil celo okno z otroškimi ipra-čami. in sredi med njimi je .stalo bo-pato obloženo božično drevesce, na katerem je žarelo nebroj električnih lučk. Pred oknom sta pa stala deček in deklica. Deklica, stara kakih šest let, oblečena v lahko krilce, je držala z levico svojepa. kaki dve leti mlajšega in ravnotako bomo oblečenepa bratca za roko, desnico pa je stisnila pod predpasnik. Oba sta zamaknjeno zrla v razsvetljeno okno. "Milica, zakaj pa niso danes tudi naša mamica prinesli božičnega drevesca domov, kakor lani?"' se oglasi končno deček. ""Zakaj pa niso prinesli. Janko: saj vešlda mamierane morejo kupiti drevesca, ker so bolni."'' "Oh. kako bi bilo lepo_ če bi tudi pri nas imeli dreevešee. Se celo jaslic nimamo", potoži zopet dečvk in ustnice se mu nabero v jok. ""Le nikar ne jokaj, Janko"", tolaži pa Milica. ""Ko bodo mamica zopet zdravi, bodo potovo kupili drevesce, pa tudi jaslice bodo naredili."" Ali tudi njo je začel premapovati jok, in kmalu sta si oba brisala solze. "Zebe me, pojdiva domov", obrne se deček in pri tem zadeene ob pospo ki je žee dalj easa stala za njunim hrbtom in s solzo v očeh poslušala tožbe nedolžnih otrok. "Čepava pa sta otročička", jih po-praša, "in kje pa stanuje vajina mamica ? Ali se ne boji u vaju, da bi se izpubila tako pozno?'' Deček se preplašeno stisne k dee-klici. Videti je bilo, da bila obn najrajši pobi pilila. Končno si- le deklica opopumi in pokaže s prstom pet-nastropno hišo v bližini: "Tamle stanuje mamica, pa je bolna in n- motila kupiti drevesca, zato sva pa pa šla tukajle sem pogledat, ko je mamica zaspala."" "Pa pojdimo skupaj, jaz stanujem tam kaj." pravi gospa in prime z vsako roko enpa. Ko pridejo v prvo nadstropje po-»toji gospa in pravi: "Glejta, tu stanujem jaz. Kje je pa vajina mamica?" "O visoko pori, čisto na vrhu",- ae oglasi deček, ki je dobil že precej poguma, ko je videl da je gospa tako prijazna ž njim in s sestrico. "Pa pojdimo gori", de na to pospa in stopa dalje. V petem nadstropju se ustavi trojica pred nizkimi vrati, na katerih •o H:la pritrjena vizitka. Luč na hod- ; niku je le slabo brlela, da ni bilo mo- sroče prečitati imena. Mili ca odpre vrata. Skozi mailino, popolnoma tesno kuhinjo, v kateri mL -ieer ni bilo videti ničesar rabini najpotrebnejše oprave, popelje , dekl iea tujo trospo v sobo. Pred no je -e vrata odprla, se je zaslišal suh ka-, šelj in takoj nato-' "Milica. Janko, ali ~ta vidiva?** •*"1>,-i mamica, midva in pripeljala ; sva pospo. Poplej jo." Neznanka se je tresla, ko je za-•"•iila bolničin plas in hitro je pristopila k postelji. Bolnica jo začujeno pogleda in pravi : "Oprostite pospa, da Vam ne mo- j rem naproti; slaba sem, da se k> maj j še premikam. Milica, prinesi stol; za gospo." Neznanka se ie ozrla po sobi. Ce-ilna je bila pač ali siromašna, silno -iroina-ua. Miza. na kteri je porela luč, trije stoli, star divan, omara in .Ive p. stelji. to je bilo vse. In mraz je , bilo \ sobi, ktera že bržkone dolgo časi ni bila kurjena. Milica primakne stol k postelji ali tuja irospa se ne usede. Privzdignila l"e pajčolan, in bolnica je pledala lep, iil.'.l >braz. po kterem je tekla solza : .j solzo. » "Ana. kaj tako Te zopet najdem? Ana kaj me ne poznaš? Ali ne po-znaš več svoje tovarišice Minke?" Bolnica si je zakrila oči z rokami i:i bridko zajokala. Ko sta mala dva ■ula jokati mamico, začela sta tudi ona dva. "Potolaži -e. Ana. potolaži se in povej mi, kaj Te je privedlo do seda-ujep-i stanja. S pripovedovanjem si olajš:;j srce, in bolje Ti bo. Pred vsem mi pa lovoli, da skočim doli v, svoje stanovanje, in odložim cestno obleko." li. Vi hitro odide. Med tem sta ; Milica in Janko pripovedovala mamici. kje in kako sta se sešla z pospo. Ni dolpo trajalo, kar se zopet od-' pro vrata, in pospa Minka, saj sedaj i jo ž. poznamo, se vrne v spremstvu j dveh -lužkinj. Ki.ialo je plapolal vesel openj v peči. in dobrodelna toplota se je širila 1 m sobici. Miza je bila poprnjena ! Xa srodi mize je stalo bopato oblo-.........žično drevesce, in srospa Minka je trudila z Milico in Jankom, da 1 iro svečice 11a drevescu Bolnica ;e pa s solznim očesom pledala ono 1 rojieo in šepetala: "Hvala Bogu, ki mi je poslal resnico v najhujši sili!" G»>-»pa Minka je poskrbela, da je dobi!;, cela družinica dobro večerjo, in ko i" z velikim trudom spravila mali ka v njuno posteljico, kajti nista - mogla ločiti od božičnega d revise:: . potem je prisedla k bolnici: "J"!.j Ana. sedaj mi pa le povej, kak;: /la osoda Te je zadela, da Te naj. i ;m danes tukaj. Ali pa počakaj, pove us prej jaz, in potem še le Ti. 1" i at, ko sve se ločili po končani -oli. -ve šli vsaka k svojim starišem. Ti v i iorico. jaz pa v Trst. Obljubili >ve si. či. f. ta sn pretekla, ali pozabiti ga nis. i.i mogla. Nisem več mogla gle-j dati nega morja, ki mi je vzelo naj-dra/Jc na svetu, stariši so mi med tem umrli, preselila sem se semkaj, kjer -.>m preživela svojo mladost. Dan« >. ko sem se vračala iz c-rkve. sem našla na ulici Tvoja dva otročička in onadva sta me pripeljala semkaj. 11 našla sem Tebe. Dovoli mi t ore i. draga moja, da Ti nekoliko olajšam Tvoje stanje. Ko zopet ozdraviš bove začele živeti novo živ-ljenje. A sedaj mi pa le še Ti povej, kako se ti je podilo, odkar se nisve j videli." "Žalostna je moja povest, in nisem je >e nikomur povedala, ali Tebi, drag." Minka, ne bom zakrivala ničesar. Tudi jaz sem se kmalu po najinem slovesu seznanila s človekom, kter. mu sem darovala dušo in srce Ali kakor res. bil je moj oče nižji uradnik, in ni imel lastnega premoženja. .laz bi bila morala postati učit, ljiea, samostojna in neodvisna, da nomagam svojim starišem pri vz P«>ii svojih bratov in sester, kterih je bilo j>et. Bili so vsi mlajši od men . Ali spoznala sem onepa. ktere-tra im cm imenovati. Ljubila sem pa m mislila, da tudi on mene ljubi, ali varala s,.m se. Stariši so mi brnnili ali hotela sem delati po svoji lastni volji, knr se je pozneje tako grozno ma-čevalo nad menoj. Poročila sva *e brez dovoljenja svojih starišev. Bil je slikar. Zbežala sva v Italijo V Benetke, kjer sem povila Milico in potem Jankota. Ali že tedaj, ko sem nosila Jankota pod srcem, že takrat sem vdela, da moj mož ni več tak kakor se mi je kazal prej. Izostajal' ie od doma po cele tedne, in se takrat, kadar je prišel, bil je večinoma vinjen m obnašal se j« pr#ti mc«i kakor bi ne bil njepova sopropn. Zaslužil je malo. in če bi ne bila sama prešivala celih noči, bi ne imela niti sebe, niti Milice hraniti s čim. Xe-kikrat je izostajal dalj časa. kakor ikj navadi. Ni me skrbelo zanj. kajti priznala mi bodes, da mora v takih okoliščinah upasniti ljubezen tudi v srcu najbolj ljubeče ženske, ali poizvedovala sem za njim ne radi sebe. temuč radi otrok, kajti oče je bil njihov. Neki njegov prijatelj mi je sporočil. da je pred dnevi pobegnil moj mož iz Benetk in ž njim znan slikarski model. Izvedela sem dovolj. Nekaj časa sem še ostala v Benetkah. Ko se je pa vrnil Janko, sem zapustila mesto nesreče in se vrnila v Gorico. Ali moji stariši so mi sicer odpustili, odrekli so mi pa vso svojo pomoč. Ostala sem sama s svojima otrokoma. Preselila sem se semkaj in služila vakdanji kruh s poučevanjem in ročnimi deli. Prevelik napor me je končno spravil na posteljo, in tako si me našla." ''Ali o svojem soprogu nisi pozneje nikdar več cula ?" "Pač. Citala sem v nekem italijanskem časopisu, da se je vršil v Rimu dvoboj med dvema slikarjema. Oba sta bila težko ranjena, in eden izmed njih je kmalo po dvoboju umrl, in tisti je bil — moj soprog." Sočutno je prijela pospa Minka svojo prijateljico za roko. Dolpo ste molčali. S stolpa bližnje cerkve se je oglasil zvon, ki je vabil k polnočnici. "Pustive prošlost, drapa Ana", je j končno izprepovorila Minka. "Čuj polnočni zvon. Kmalu bo zadonela po cerkvah anpeljska pesem: "Slava Bopu na višavah in mir ljudem na zemlji." Glej, Ana, tudi v najinih srcih 11ai odmeva ta veseli plas. Zaliva-live Boga, da nama je dal doživeti ta trenotek. Pretroeli sve dovolj. Odslej pa naj vlada v nama sveti mir, ki nama bode povrnil, kar nama jf vzela prošlost; če ne ravno onega, ali vsaj ono tiho srečo, ki jo daje človeškemu srcu zaupanje v Njega, ki se je danes rodil, in pa zavest, da sve storili svojo dolžnost.." SL0VENSK0-AMERIKANSK1 KOLEDAR X. LETNIK ZA LBTO I904 , EU1 Koledar je dodskau iu smo ga pričeli razpošiljati. Vsakdo najde v njem kaj zanimivega. Opremljen je z obilnimi, krasnimi podobami. Priuierno darilo za Božič in Novo leto prijateljem v staro domovino. "GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York. Telephone 2486—-79 St. Dr. Josip Vilimek, SSI E. St., Now York. O rd i n i r a: od 8. do 9. ure dop ; od I. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer. Govori slovenski 1 Vratar*. Na dvorišču je stalo nekaj žensk. Vratar jeva žena je pripovedovala, da je njen mož danes ponoči bljuval kri._ "Ze zopet I" so se čudile ženske. "Da. Bogu bodi potoženo", ;c dejala vratarica in si obrisala z predpasnikom obraz. "Strašanska vro- j čina!" je vzdihnila. "V resnici, grozna", so pritrjevale ženske in se razšle. Bilo je v prvih urah popoldanskih in človek je bil; len in zaspan. V vratarjevemu stanovanju je bilo hladno in temno. Dišalo je po zdravilih. Pri odprtem oknu je sedei bolnik in kašljal. "Zakaj si jim pravila?" je vprašal svoio ženo, ko je vstopila v sobo. "Kaj pa?" je vorašala nazaj. "Da sem..., da sem..., da sem slab in da sem bljuval kri!?" Njegov plas se je tresel, kakor blede, suhe roke. ki so mu ležale na kolenih. "1 no, saj je res! Zakaj bi lagala in skrivala!? Ti si pa res čuden!" je dejala in se zasmejala — skoro malo preplasno. Tiho je bilo potem, samo bolniku je zdrknila solza po licu nizdol v rumeno. redko brado. Kaj so morali res vsi vedeti, da je bolan in na smrt, kaj so morali biti vsi poučeni, kako umira, da računajo ta strašen in ostuden račun: kako dolpo še zdrži, kdaj upasne?! Skoro sovražno je nogledal ženo, ootem se je mračen, brezupen, zatopljen v črne, moreče svoje misli, obrnil zopet proti pustemu, prazremu dvorišču. Ljuhavna — veseloigra. Iz Oprske se je preselil v srbsko mesto K. veletržec s slivami, David B., ki ima nenavadno lepo ženo Rozo. Bozika pa je bila zelo iahko-mišljena in nezvesta žena. Zaljubila se je v novem mestu kmalo v majorja M. Posredovalec med zaljubljencema je bil trgovčev kočijaž- Toda tudi on se je v Roziko zaljubil, a iz ljubosumnosti je povedal svojemu gospodarju o pregrešnih sestankih njegove žene in majorja. Mož je drugi dan rekel ženi, da se mora ob 11. ponoči odpeljati zaradi nujne kupčije v Budimpešto. Seveda je Rozik*' brž poslala majorju pisemce, da bo celo noč sama. Mož pa se je peljal le na kolodvor, poslal voz domov ter Čakal v gostilni pravega časa. Po polnoči si je najel pet krepkih kmetov, ki so ga spremljali z vrvmi domov. In res so našli majorja v postelji pri njegovej ženi. Oba sta trdno spala. Previdno so možje priskočili ter ju skupaj povezali, še preden sta se do dobra prebudila. Mož je sklical celo soseščino in vpričo mnogo ljudi je majorja in ženo popolnoma slekel ter jih namazal s kuhanimi zmečkanimi češpljami (češpljevec) Potem je poslal po policijo, ki je šele zaljubljenca razvezala. Ob enem je vložil tožbo na ločitev zakona. Major pa si še premišljuje, kaj naj stori za svojo namaaano test. ____ Math. Grill, 1548 St Clair St , Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Kudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Tino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar. GAŠPER KORČE 1776 St. Clair St., Cleveland. O., Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponesreči v tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je z rojaki pošteno postopati in varovati brezvestnežev. POZOR! rojaki v Pittsburgu in okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom. Podjetje je solidno f Cljan04) international Manufacturing Company Box 34:8, New York City, Itf. Y- Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druztvam svojo bogato zalogo cerkvenih in drustvenih'zastav, društverih znakov (Hadges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva — Raznih društvenih pečatov iz gumija vli-tega zeleza (Se-,1 Press), Jepnih pečatov (J ocket Sea. Press). g„mas ih Črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn kitar, goselj. mandolin, hanno-nik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste; uhanov, prstan-v, kravatnih igelj, ženskih z.,pesmic, verizie in veriinih na-kitov, nožev, britev, škarij. itd . itd. _ _ _ ^ -, Velika zaloga najnovejših M£SW GtEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premoeari-ni. rutlaiem j. onim, kter, se n, znajo briti in ne dena^i ^ZTT^S^ Grafofoni, fonograh, am?teur-fo^nxfifni^ran.'^amere itd, _ 2aJoga Kodbenih n« • inštrumentov ktere tudi na zahtev {opravljamo. ^ godbenih Dopisuje se v vseh modem h jezikih. Za odgov re p, poslati je znamko za 2 centa INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. ' S vira vse vrste glasbe. '^Mtk UČenje inštrumenta je Columbia Records. i«! $30 Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so o znamenje ni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad: $5 ducat. - Deset palcev ti komad; $,0 ducat BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi prcces. Mnogo bolj trpeže nego vsak drug cilinder COLUMBIA PHONOGRAPH CO., NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da sem se preselil iz East Helene, Mont., na C o k e d a 1 e, Mont., in tukaj otvo-ril lepo urejen SALOON, v kterem vedno točim sveže pivo, domače in importirano vino, fine whiskey, ter prodajam dobre smodke. Imam tudi čedne prostore za prenočišče. Rojakom se priporočam v obilen obisk. Joe Lušin, Coked ale, Mont. Math. Grahek, 201—1203 0or. Mosa in Banu Fee Av«. PUEBLO, COLORADO, •riporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zaloge pcerijsta blap In železnine ; v zalogi ima tudi Tri. lerjevo grenko vino. Pošiljam denarje v star« domovino najceneje in najhitreje ter >iem v zvezi z gosp. Fr. S&kser-jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lasteflu PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA! KADAR POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d., pišite slovenski po*'moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska. Imam na razpolago obilo uzorcev slovenskih, hrvatskih, Čeških, slova ških, rusinskih, litvin skih in poljskih društev. 580 SOUTH CENTRE A T E N U E , CHICAGO, ILL. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil S^lHOOIT ^r od gospoda J. Stuhlerja v Duluth^ IVI in 11M 217 OT. Superior St, Točil bodein vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočliie n potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam de* uar v staro domoTino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po 6u-mahi Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn , vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro poetreženL Si spoštovanjem (31jl) r » Josip Scharabon. Pobegnil« (Vesela povest o ubeijlem ponever-jeniku.) Izvanredno hitro se jc sirila vest za neeega jutra po mestu M., češ blagajnik tvrdke Mayer & Co. je pobegnil z vso gotovino. Vse ljudstvo je bilo iznenudeno! Ljudje, posebno stare ženice govorile o pol in celo celem milijonu goldinarjev, ktere je nepoštenovič seboj vzel; seveda so si tudi belili glave z vprašanjem, kam bi blagajnik pobegnil in ako ga bodo vjeli. Se več so ugibali, češ, ako ga policija ne vjame, ako bode Mayer i Co. zamogcl nadvlada t i tako veliko škodo. Knr se ti v poslednje točke, se je občinstvo kmalo pomirilo. Proti deveti uri dopoludne so dobr> meščani že videli gospoda Mayer ko-rakatiproti policijskemu uradu. Mož je sicer nekam bolj bled, toda obrazni potezi so naznanjali uotranj. mir in ni bilo nanjem opaziti nikake razburjenosti: mnogoterim sočutnim pozdravom je odzdravljal s hvaležnim nasmehom. Tvrdka Mayer 5tovani gospod! na vse dele sveta. Seveda vse brez vspeha. Saj begunec vedno napravi preje že dober načrt o begu, zato je ; tudi vse premeteno napravljeno. Koncem pogovora je policijski ravnatelj dal na razpolaganje gospodu Mayer zelo pre kteri bi moral vs in zvedeti vse poiskati sled b spod Mayer rc onemu, kteri v Policijski ™ spod a Mayerja tel prav nič zann tel preiskati v pi o* gun ume a nega detektiva, atančno izprašati i:čine ter potem i. Sev ia ie go- do visoko nagrado poneverjenika. a tel j je spremil go-mu, ker prvi ni ho-liti; najprvo je bosi rni. ako ne bi tam zadobil kak sled o lagajniku. Toda tudi to je bilo zaman. "Ali nimate najmanjše slutnje, na ktero stran jo je ubral blagajnik V vprašal je gospod Mayer. "Vaše baže ljudje ste zelo prebrisani in imate takoj gotove ideje, mi navadni umirajoči ljudje se pa komaj zavemo nezgode." Detektiv je t ramo zmajal. "Ali ste mnenja, da io je v Ameriko popihal ?" "Ne", odgovoril je živahno detektiv, "tega mnenja nisem jaz. To bivše pribežališče vseh begunov je sedaj zelo neugodno Ne zasledujte več moža, ki je rako nedolžen kakor jagnje. Moj blagajnik mi ni niti vinarja ukral. Pač rta sem sam vzel seboj vse premo;-«-nje in na ta način je rešil, da ga niso dobili v pest moji upniki. Za vaše dobro spremstvo in brzo potovanje se vam presrčno zahvalim. V pismu najdete tudi pet tisoč kron v bankovcih in ti so vam v nagrado in odškodnino za potovanje. Ostalo premoženje bodem pa tu na vaše priporočilo lepo v miru užival. Na kak avstrijski parnik pa nikdar ne pojdem. Mayer." V vojašnici. Podčastnik (židovskemu enoletnemu prostovoljcu, ki s£ je pri korakanju izognil luži): "Kaj počenjate, Mojzes, vi se bojite luže. ko je vaš očak korakal skozi Ru-deče m®rje?" Po želji. Žena (ktera potrebuje novo obleko, nežno).- "Ljubi mož —" — Mož (nepotrpežljiv): "Napravi kratko!" — Žena: "Da. ali šest metrov moram imeti!" MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA na Mestnem trgu zraven votovža sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do ia. ure doooludne in jih obreatuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunil«* ulagateljem. Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Iju^Jau-ska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost ulog popolna, svedoci zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne uloge se sprejemajo tudi po poŠti in potom c. kr. poStne hranilnice. Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. PRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. M Ravnodušno. Žena: "Ne taji Ivan, hišinjo si poljubil!" — Mož: "Nič ne de, ljuba Roza, — saj si jej itak nameravala prvega odpovedati." Ob priliki krmilnih zrakoplovov. Prvi krmar: "He, kolega, kam pa tako hitro?" — Drugi krmar: "Na Vezuvu sem se v noge spekel, sedaj hitim na severni tečaj, da uporabljam leden obklade." Težek padec. Svetnikova gospa (služkinji): "Kaj se je vendar pripetilo, tak ropot v veži?" — Služkinja (ko je pogledala): "Nič posebnega, gospodu svetniku je padla denarnica 11a tlak!" Svetilka. Po dnevu se vsa bliska, gosposka je 111 elegantna. Na najboljšem mestu stoji na moji pisalni mizi in je kras cele sobe. "Kako krasna svetilka", pravijo moje znanke, kadar pridejo k meni. Da, lepa je in se zna pokazati, postaviti, vzbujati pozornost. Njeni po-srebreni kovinski deli se iskrijo, veliki cilinder se bliska, kakor velika, o-talo^ vsled" brzega j Prozorna Pena. zelena kroglja je pol "No — mnogo ji svetu, kjer zamori ostati pred poli pa hoče kak go: ljenje dobro uži za najbolj prim< škem ne iztirajo ga ptička prime na avstrijskih t a /atrijskem pari zvit, se lahko tei zastrta z zeleno, Čipkasto izrezljano svilo. Postavlja se. Mnogo bi človek pričakoval od nje. Ali zvečer, kadar jo prižgem, se jezim. Ne inorem reči, da ima lepo, svetlo luč. Cisto klaverno gori, slabe se kotičkov na volje in jezljivo. Oči me bole vsak ve-člov ek prikrit čer. Včasih se spomni in se trese, ■ijž-kim očesom, ako plapola, kakor da bi stala v vetru. In pod lopov svoje živ- smrdi; vsa soba že polna grdega, pe- da zs.sledovanja, zato nobeden inteligenten lopov ne išče tam zavetja." "Ktero deželo pa smatrate za najboljšo, kjer zamore lopov mirno uživati svoj plen ?"' Zavrnil, snubileu) : bodem dal lepa in bogata, možu, ki nema denarjev, ne dostojne službe, poleg tega ste še neumen in bolehen?" — Baron: "No, potem ne korakate s časom naprej!" Po- ! ver'-nike, tace- pravljam, čistim, privijam, ali vedno Slaba vest. Pisar (ob oknu sto-o le. ako se nahaja jsta smrdeča, krmežljava, zakajena : "Sedaj prihaja oni gospod, ki " . to se pravi na se je včeraj oženil." — Snubilni me-. . Ako je ptiček A ,__________I šetar: "Brzo zaklenite duri!" tiu ubrani, toda več vati, sni a t r;un Grško trolejevega smradu. In kadi se. rn« debelo. Na dr- je cilinder za polure že ves črn. Resnico zvedel. Oče (ko je obiskal sina dijaka) : "Tako, moj sin šo spi, kedaj pa vstane po navadi zjutraj ?" — Gospodinja: * "Zjutraj nikoli ne vstane." Cena zabava. Posestnik daljnogleda (tujcem v mestu) : "Ali ne želi gospoda pogledati krasno, vedro nebo l Velja le eno kronco za osebo." — Izakleben: "Sarah le poglej, saj ena zvezda ne velja niti vinarja!" EDINI SLOVENSKI 0FICIJELN1 AGENT V NEW Y0RKU. FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. Oficijelni zastopnik družb: Črnina reklama. Gospod (ktere-mu je agent zavarovalnice že dolgo prigovarjal vzavarovanje življenja): "Gospod agent, saj na smrt niti ne mislim!" — Agent." "Ne mislite na smrt i Poglejte, tu zunaj je avtomobil ! Ali mislite, da so oni štirje ljudje, ktere sem povozil, mislili na — smrt Bremenskega Lloyda • Hamburg-America Line Compagnie Generale Tran Holland=America Line • • Red Star Line • . • • in druzih prokomorakih drt. atlantique Oče (plemenitaškemu J^R Ali si res domišljate, da mojo hčer, ki je mlada, »r* A tako je lepa. elegantna, prijetna „ i za oko. se uh je ze vjelo aa to na*t . ' , . * Zdaj jo že nekaj večerov ne pri- "Kaj bi sedaj storili kakšnega j žigam več. Taka je, kakor nekteri ljudje. To- "Počakati moramo, «la zasledimo liko obetajo na prvi pogled, gore pre- tudi najmanjši sled'", odgovoril je maknejo misliš, trdi so, kakor kre- detektiv. "Nik;; koga pomena nima men, čisti, brez madeža, kakor zlato, kar tja v « 11 dan potovati." — ali «"e pride res kaj, niso za rabo, "Tor.ij počakajmo", j«- vzdihnil go- ~ slabiči, ljudje za parado, za fraze, spod Ma.ver. Tri dolge dneve potrpljenje gospod V kopeli. Podčastnik (ki je učil vojaka plavati, a ta zelo vodo požira) : "He, Burak, ne popijte no vodo, drugi se morajo tudi Še kopati." uacu.;. "Pro* je moral gojiti | Ma.ver. Tretji j dan po tem pogovoru mu je detektiv I že nr zna nil, da ima važne vesti o beguncu iz Paierme na Italijanskem. "Potem pa le brzo na pot, ne zgubite nobene minute", je zaklical Mayer. "Moj kovčeg je že na kolodvoru", je odgovoril detektiv. "Moj je pa tudi že pripravljen", je djal Mayer. "Jaz vas hočem spremiti!" "Kaj ? Vi si hočete nakopati toliko težav in sitnosti ? Menim, da sem si v mnogoletni službi pridobil dovolj izda sam opravim--•" im, ne smatrajte moj sklep za kake nezaupljivost proti vam", prekinol je gospod Maver detektiva. "Toda zadeva je ta---doma ne bi imel miru. Vi greste kot zaupnik državno- oblasti v prvej vrsti za begunom. jaz pa grem za glavno stvarjo, mojim denarjem in n« kuk občutek imam, da bi moja navzočnost pripomogla, da dobim moje denarje nazaj." "Utegnete morebiti prav imeti", je dodjal detektiv. "Opozoriti sem vas le hotel, da tako potovanje ni pa zabavo, kakoršno nas pričakuje. Jaz potujem kot uradnik in kot tak ne poznam ne miru, ne počitka, nt zabave, niti--p "Brez skrbi bodite, na prostoru bodem", je odgovoril Mayer. Detektiv ni pretiraval, ko je poudarjal o naporu pri takem delu. Oba zasledovalca ata »i komaj toliko za postavljanje, — ali drugače za nič pod milim Bogom za nič! A toliko slepe prvi hip, slepe, ka- j kor moja svetilka na mizi, ki je dika moje naJ Plide 0<* kteregakoli kraja Zjedinjenih držav ali iz stare domovine, naj T jAn pazi na lia§ naslov, ulico in Številko 109 Greenwich Street. Mi V ne posluša nikogar, ako ga tudi slovensko nagovori in drugam vleče, za Slovence je 111\0 pravi kraj le pri nas. Nas lahko vsakdo ob kterejkoli uri pokliče. PRAV l>a stor^ kdor nam njegov prihod natančno naznani, po kterej železnici pride, to I IVA T je 0(ih0(j od kraja in kedaj sem pride, to mu na vsakej železnici poved6. I FPF NOVfF PRIHRANI vsa^ iK)tujoči rojak, ako naše nasvete uboga in natančno LClC lWYVX rnlllRAm paz^ prjdena pravo Številko in ne d* novcev preje iz rok, dokler ni povsem preverjen, da je na pravem mestu. Ubogajte naše nasvete in vedno ste na pravem potu! FRANK SAKSERj> 109 GREENWICH ST., NEW YORK ^ a t* Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. 13ox 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L, BROZICH. Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gkrzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govžk, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožu*. P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, lir, 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, .r>lo2 Butler St., Pittsburg, Pa. .Turu Brožk", Ely Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na 1. tajnika: Geo. L. Brorich, Ely, ilii 111.. po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne jHišiljatve naj ju« j»ošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. udarec, s kterim je Vončina presekal ženi obraz tako, da je spodnja Čeljust visela navzdol ter bila ločena od ostalega dela glave. Seveda je bila Terezija takoj mrtva. Ko je Vončina opravil to strašno delo, podal se je v Gorico in se sam pred stavil sodniji. Na podlagi vsega tega tožilo ga je državno pravništvof zaradi umora. Obtoženec je priznal dejstvo, rekel pa je, da ni nameno-j ma umoril žene, marveč v hudi jezi, ker ga je žena s svojimi očitanji in s svojim ravnanjem spravila ob pamet. Porotniki so potrdili vprašanje o umoru in je Vončino obsodilo na smrt z dostavkom, da se ga priporoči cesarjevi milosti. nijah grozi vsled letošnje slabe letine prebivalcem glad. Zlasti hudo je v tornski guberniji. Tam se je pridelalo mnoge zimske rži, kateri je primešanih vsa sila rožičkov. Kerni drugega žita, si peko kmetje iz te kruh, a ker so rožički strupeni strupeni, je prišlo v mnogih krajih do zastrupljenj. Ruska policija kupuje, da bi ljudstvo obvarovala nesreče, "pud" rožičkov za 1 rubelj. A niti to dosti ne pomaga, ker kmetje nimajo drugačnega žita. a jesti hočejo vseeno. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo po noči z južnega kolodvora — dne dec. v. I.judljani, 20 izseljencev. narja. Tudi jo je ranil n» obrazu Ropar je odnesel dva zlata prstana, ' poročni prstan in prstan z belim kamnom. V potok padel. Dne ji. 110 vembra t. I. zvt-čer je šel posestnik Janez DolinŠek. podom. Andrejčkov iz Gor. 'l ep na nočno delo '•pri ram-pah" na postaji Zagorje. Sel je po poti ki vodi iz 1'olŠnika v Renke in ko jo krene proti slednjemu kraju, se mu od brvi naprej, ki vodi šum-niŠki potok, spotakne, nakar se je /vrn i v potok in sta ga drugi dan popoludne okoli 2. ure našli dve ženski, kateri sta nesli otroka h kr stu. Ležal ie vjvodi na ustih in na glavi so se mu videle tri še krvaveče ra ne. Ženske so to, kar so videle, po vedale njegovi ženi. a ta je takoj ne srečo slutila ter tekla na kraj nesreče, kjer je takoj spoznala svojega moža Možje iz Renk so prenesli truplo po nesrečenca na njegov doni. lat iz navade. Avguštin Ver-hovc, 28 let star, čevljarski pomočnik v l dmatu, je bil že i;krat kaznovan; največkrat zaradi tatvine. Bil je že tudi v prisilni delavnici, a vse to ga ni poboljšalo. Dne 30 avg. t leta je iz zaklenjenoga stanovanja Josipu Gostinčarju vzel-^gbleko v vrednosti 20 K. Obdolženec se je zagovarjal, da je to stori! v pijano sti, a ta zagovor mu ni pomagal, ker so porotniki to vprašanje zanikali, a pritrdili vprašanju, da je Verhovc tat iz navade. Porotno sodišče pod predsedstvom predsednika Levičnika je obsodilo Avguština Verhovca zaradi hudodelstva tatvine na 6 let težke ječe z 1 postom in trdim ležiščem na mesec, obenem pa tudi izreklo, da se postavi obdolženec po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo. Avstrijka vlada in naseljevanje delavcev iz Italije v Trstu. Znano je, da židovsko-laški gospodujoči gospodje iredentisti z raznimi! sredstvi vabijo italijanske podanike v Trst, kjer se le ti šopirijo na škodo domačinov. To gibanje podpira tudi socijalna demokracija. Na tisoče" domačih delavcev je tako brez zaslužka, samo da se vstreže gotovim ljudjem, ki potrebujejo ljudi, ki so za par krajcarjev sposobni nastopati, za njihove skrivne namene. Zadnji čas pa je v Trstu nastalo gibanje za pravice domaČega delavstva. Mero-dajni gospodje na magistratu hočejo z vso silo zatreti to gibanje in vlada zavzema pri tem stališče, ki je na-, ravnost čudno za avstrijsko vlado. Organizatorji delavskih zborovanj, ki so naperjeni proti importu delavcev in iredentistov iz Italije, so redno dan pred zborovanjem brer. vsakega naznanila ali uzroka aretirani in potem, ko je zborovanje vsled odsotnosti govornikov preprečeno, zopet izpuščeni. Tako se je nedavno! zgodilo z dvema govornikoma. A še več! Nedavno je bil v Trstu shod iredentovskih delavcev. Na tem zborovanju so se culi sramotilni klici proti Avstriji. Četa avstrijsko mislecih delavcev se je zbrala in v protest klicala: "Vivat Austria!" Til delavci so bili aretirani, prvim se pa ni ničesar zgodilo! Ob takih razmerah ni čudno, da je te zadeve pričel! ironizirati antisemitski list "Figaro" s tem, da ima natisnjen kraj svojega izhajanja takole "Trieste (in Austria?)" Na shodih vladni zastopnik; kratkomalo prepove glasovati c re-' solucijah 11a korist domačemu delav-' stvu. I Izpred porotnega sodišč;: v Ljubljani. Zaradi hudodelstva ubo ja je bil tožen Pavel l>raksler sploh Štefanov ali Škorbarjev, 18 let star. zidar iz Mavčič; bil je zaradi pre stopka zoper telesno varnost že ka znovan. Zvečer 5. kimovca vršil se je boj med fanti iz Praš in Mavčič. Mavčani so podili Praščane do domaČe vasi, na to so se vrnili domov. ! Na desnem bregu Save med Mavč? -1 čami in PraŠatni je strm in visok breg in tu so našli drugo jutro v nedeljo ljudje ob znožju Save mrtvega člo veka, katerega so spoznali za kočar i jevega sina Janeza kumerja iz Praš. j Sodna obdukcija trupla je dognala, i da je imela lobanja obširno razpoko ' da je bilo desno rebro zlomljeno: j našla je rane na jetrih in trebušni mreni, vsled česar je nastopila no- j t ran j a krvavitev in je vsled tega tudi Janez Kumer moral umreti. Iz tega ' se je dalo sklepati, da je nekdo Kum : ra s kakim topim orodjem moral u dariti po glavi in da je ta vsled vdarca omamljen padel čez breg, ali da se je pa po udarcu zgrudil ir. da ga je napadalec misleč, da je mrtev vrgel j čez breg, da bi truplo aava odnesla, j Preiskava je dognala, da je pravi storilec Pavel Draksler, dx je on ti j sti, ki je tekel za Kumerjem, ki je ' zavil pri nekem znamenju v hosto. ! in čeravno je v preiskavi spočetko ma dejanje tajil, kasneje pa le v to liko popravil, da je res tekel s količ kom oborožen za njim, ker je p . Kumer bil kakih 50 korakov p-e centa do gospoda A. Sokoliča. On Vam bode poslal raztolmačenje po dr. Thompsonu o vsem, I. r ste ga vprašali, kajti zavod je vstanovlje'n, da pomaga v prvtrj vr-M našemu narodu. Odkrito moremo izjaviti, da je dr. 'Thompson storil mnogo dobrei x /.a slovenski narod v Ameriki. Ker je on jeden od najučenejih zdravnikov, ga priporočamo vsem Slovencem, kteri žele. da se popolnoma in povsem ozdravijo. Obrnite se le do njega. Za bolnike, kteri obiskujejo zdravilišče osobno, odprt je urad ves dan. Ob nedelja ><1 10. do j. uri po popoludne. Pišite na New York Hall of Medicine 237 Lexington Ave. (Corner 34 str.} New York. f ^Klr t W* l+t)* S8SS. ssss 1*1 frQfr® tiM IS BLLIOSE FRANK SAKSER, lastnik. ANTON B0BEK, vodja. BAMCM POBRUŽIICA 1778 ST. CLAIR ST., = - "= CLEVELAND, 0, Glavni urad:" 109 Greenwich Street, New York Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12 —13 dnevih Kupuje in prodaja av«ti*l|ske denarje po dnevnem kurzu, Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne^Iistke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici : "Gias Naroda" po 1 cent številka. „Sl0Yensk0< Amerikanski Koledar" po 25 centov,'in "Pratike" po 10 centov komad. J&rlp Iftt1 Slika iz življenja koroških Slovence' . Sneg, sneg. nič drugega nego sneg. Kako prijetne so one ob pobočju in ob vrheh bolj in manj visokih hribov nahajoče se goličave, ki jih je videti povsod v takih krajih, kjer so bili ljudje radi pomanjkanja rodovitnega polja in ravnine v dolini prisiljeni, naseliti se tako visoko — kako prijetne so te goličave ob pole-tenskem času, ko se ziblje in valovi po njih bujno iz tal poganjajoča trava, diSeca ajda in drugo žito! A kako dolgočasni, zapuščeni so po zimi taki kraji! — Sneg in nič drugega nego sneg je bilo videti iz koče Jurčka Gradišni ka, ki je stala visoko gori na eni ti stih strmin, med katerimi se vije potok liela ter hiti \ divji razposajenosti najprej mimo /.dravišČa enakega imena, potem pa dalje doli proti Železni Kapli____ Deset dni je padal neprenehoma in zapadlo ga je bilo toliko, da so se bila debla nižjih dreves skrila skoro popolnoma in da se je sneg, ki se je nabiral na vejah ter jih upogibal, spajal s snegom, ki je v teh desetih dneh neprestanega uieteža tako rekoč rastel od tal. V poletnem času, da, je tukaj gori kaj udobno in lepo!... Zrak čist in čvrst, da ga Človek kar z veseljem :. okrog in okrog dehteč" go-otem v neposrednji bližini v l< i vrhovi in grebeni divnih k.i h planin, ki so na tej se-:rani videti še mogočnejši, južne strani — vse to mora vsakemu, ki ima količkaj naravine krasote. Toda po sni.;, i. k > j - zagrnjena vsa nakolično belo odejo... ko me-1 snežniki in drugimi »-nega presledka, nobene-a in ko ni mogoče iti ni-v nikamor iz koče... ko i- cek mesece vsaka taka navezana sama nase, ker na od vsega prometa z svetom takrat je po ta-la dolgočasno, skoro ne- i tako čtidno našla, in poštama je gorko od teh spominih... Da, Jurček in Urška sta imela nekaj kakor roman za sabo!... Ne samo po velikih, hrupnih mestih, ne samo po bleštečih sobanah se dogajajo romani! Mogoči so povsod, povsod, kjer se nahajajo čuteča člove- j ška bitja — tam gori v najbolj zapu- j ščenih gorskih krajih baš tako, kakor ondi, kjer vrvi med krasnimi palačami po gladkih tlakih neprenehoma množica gibkih, okretnih teles... Saj je vse človeško življenje ena sama dolga povest, a vsako posa mezno življenje je epizoda v tej povesti... Tudi Jurček in njegova Urška sta imela svojo povest... O bila je zlata duša ta Urška! Toda zdaj je bila mrtva... mrtva. . * * * srka vsi zdi in p nebo sti KamniŠ verni si nego od ugajati čuta za zimi, v < zemlja v ni videt vrhovi t ga razlo kamor. je < nas je zur kih znc rib ih >nc Pot -m pa če zadene človeka Še taka nesreča, kakor je zadela Jur-Čka!... Bival je sam, čisto sam z ženo v svoji mali, tesni, leseni kočici, katero so bili bogzna pred kolikim časom postavili semkaj njegovi pradedje. in da se torej misliti, kako tiho, mrtvo je bilo ob takem času v njegovem stanovanju. On, njegova Urška, pa črna kavka, katero je bil nekod iz gnezda vzel in prinsel domov, je bilo vse, kar je dihalo pod Jurčko-vo streho, ako se ne omenja edine koze, ki je bila njegova last, a ki je, ka*or je umevno samo od sebi, stala v svojemu hlevcu, ter ne vpošteva drugih, Šl* rnanj koristnih živali, ki so se potikale po luknjah ter prihajale semertja na površje... O kaki zabavnosti torej v Jurčko-vj koči ^b takem času, ko se ni moglo z doma, ni bilo ne duha ne sluha, In vendar se je izhajalo! Žena je malo po malo pospravljala revno ko-silce, on je pa rezljal in trgal na to-poriŠču ali na kakem drugem takem orodju. Pomenkovala se navadno nista dosti. Bila sta oba navajena molčanja. Kako tudi ne! Otrok jima Bog ni dal nikoli bila sta od vsega ka sama. Jurček je delal dan na v gozdu, kjer je pripravljal drva hal oglje, ona je bila pa doma. a sta se samo na večer in še ti-t se jima ni ljubilo dosti govo-urček je bil pretruden za to in lal, da je kmalu legel, ona pa, nedela, kako je potreben po-Čittc7"ga tudi ni hotela motiti. A ob takih prilikah, ko se po več dni ni moglo iz hiše in ko sta začela oba trpeti pod morečo enakomerno-stjo, se jima je vendar časih razvoz-ljal jezik. Tedaj je začel Jurček kar nenadoma praviti o tem, kako mu je bilo pri srcu tistikrat, ko so ga bili odvedli od tod, in kaj je vse doživel, ko je bil na Laškem. Njegova žena je slišala tsto povest kdove že kolikokrat, vendar so se ji vselej oživili oči, kadar je Jurček začel; kri se ji je začela pretakati hitreje po žilah in veseleje je brnel kolovrat ob njenih nogah... In ko je bil Jurček svojo poveit končal, pogrezala sta se oba v spomine na one davne davne dni, ko sta Nad 39 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI it SIDRO" Pain Expelier kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0Z0STUIC0, PODAGRO iti in razne reumatične neprilike. S A nO t 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri F. At Eichter L Co. 215 Pearl Street, New York. POZOR ROJAKI. Pisarna podpisanih javnih notarjev v Clevelandu, O., nahaja se v hiši štev, 1778 St. Clair St., tam, kjer Se nahaja tudi pisarna p. F r a n k - a S a k s e r , k.ier se dobe paro brodni listki, se pošilja denar na vse kraje sveta in se menjava in kupuje vsakovrstni denar. V pisarni napravljajo se kakor do sedaj pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, cesijoni, testamenti, kupne menjalne, čezdajalne, darilne pogodbe, intabulaeije, prepisi, iztrjavanja, dolgov in dedščin (erbšin), potni listi za ameriške državljane, prošnje za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih shodov in prošnje za novačenje (assentirunge). Kdor potrebuje tol mača, kak svet ali pojasnilo v vsa kovrstnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz druzih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja. Ukrenemo v slučaju, da kterega valih sorodnikov ali znancev našel binska oblast v New Yorku ali dru gem pristanišču neopravičeno pri drži, da ne more naprej do vas, vse potrebno, da se ga spusti. V vseh ta-cih zadevah obrnite se na notarsko pisarno: A. Kline & Fr. Russ, 177S St. Clair St., Cleveland, Ohio ktere imamo v naši zalogi in ji|i odpošljemo poštnine prosto, ako si nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo solno v«' kosti, ali v finem usnju z zlato ob režo-' Spomin na Jezusa 35 ct. liloteja, usnje, zlata obreza $1.20, marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, mar mor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.30-$1.50-65 ct. Marija zgodnja damca. $~.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezanj. zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlati. obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80 in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct. Jezus dobri pastir, zlata obreza, 50e-Jezus na križu, zlata obreza $1,00. £ Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80o. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. f-Spomin na Jezusa, zlata obreza, 50d Duhovni studenec, zlata obreza 60?. Xebeske iskrice, zlata obreza, £0c. £ Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Druge knjige: Evangeliji, 50 ct. Abecednik za slov. mladež, 20 ct. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica SO ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct Prešernove poezije, vezane 75 centov, broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct. Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct brožirane 75 ct. Narodne pripovedke L in H. zvezek po 20 ct. RABI telefon kadar dospea na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakserjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo. D r o ž n i k od $2.25 do $2.75 galona ; slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popu?*. S spoštovanjem ŠTEFAN J AKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. 14-11-04 mr POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ttlice, kjer točim pristno uležane ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, iiajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliSče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošelt Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit? b svojim obiskom! Mohor Mladič, €17 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS. Telephone i 17» Morgan. Domači zdravnik po Kneippovem nauku, COc. Velike sanjske bukve 30 ct Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nas cesar Fran Josip I., 15 in 20 et. Andreas Hofer 20 ct. Kadecky 20 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikaneo 20 ct Hiralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct Doma in na tujem 20 ct Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Štiri povesti 20 ct Najdeneek 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct Pri Vrbo%-čevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct Kako je zginol gozd 20 ct. ! Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izulor pobožni kmet 25 ct Beneška vedeževalka 20 ct Lažnjivi kljukec 20 ct Turgcniev Dim 30 ct. i Burska vojska 30 ct. : Mlinarjev Janez 40 ct Gočevski kaketizem 15 ct Stoletna pratika GO ?t. Materina žrtev 40 ct Rodbinska sreča 40 ct Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodo-! vine 25 ct Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Matija Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO 1 ,L« Lorraine", am dw vijaka....................................12.000 ton, ;fLa SaToie", „ ,. ,1 ............................13.000 ,, La Touraine'", ,, „ „ ..............................10.000 ,, L'Aquitaine", „ ,, ., .....................10.000 ,, ,,La Bretagne",................................................................8.000 ,,La Champagne",.........................................8.000 , ,,La Gascogne",....................................8.000 ,, fjM Parniki odpljojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 20. ari dopoludne. Parniki odpljnjejo li pri»taniS6a itv 42 North River, ob Morton Street: 28. j an. 1904. 4. feb. 1904. 11. feb. 1904. 2C.OOO konjikih moti, 25.OCO „ „ 12.000 „ „ 16.000 „ ,1 9.000 ,, M 9. 000 ,, ,1 9.000 „ n La Bretagne *La Touraine La Champagne *La Savoie La Bretagne 24. dec. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. •La Touraine La Champagne *La Lorraine La Bretagne *La Touraine 18. feb. 1904. 25. feb. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. tiliru tgeieija: 32 BROADWAY, NEW YORK. [olland-America Line (HOLLA ND-Ad i;ii IS K A 1 RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in R0TTERDAM0M preko Boulogne-sur-Mer. prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. W* Novi cenik knjig in zlatnine [»oŠljcm poštnine prosto. Pište ponj. Cene u ranilo naslednje: . ikel ure 7 Jewels $6.— Bo.;s ease 20 let garancije: 15 Jewels Waltkam $9.-$ 16 Size 7 Jewels $15.— Siebrne ure z enim pokro- 7J 35 $18._ vonj 612.— Boss ease 25 let garancije: Srebrne ure z 2 pokrovoma —<16 Size 7 Jewels 825.— višje. p „ „ 17 „ 830.— O p o m b a. Vse zlate ure soiz dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih nrali je Elgin ali VValtbaijb, kakoršnega, kdo želi. Blago poši-"jam po Express. Vse moje bi; go je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se poši--jajo v poštnih znamkah. Naslov t liaročbo knjig je napraviti: M. POGORiLC, Box 220, Wakefield, ttich. Naročila za ure in vse druge s vari pa uaj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom: TVT T?« -v^ ^ Care of B. Schuette, " Jrogcreic^ 52 State St., Chicago, 111. Družinska pratika po 10;ct. Uožičiie in novoletne razglednice po 3 za 10 ct., 12 komadov 25 ct.JfjffurekiJz reškega zlata so mi pošli in jih pričakujem. Taco"b StoznAoikL., 89 E. MadLsoti Sti-c ^t. -_ - Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za g( spode. 18 Size Screw B tiavijak. Cena uram ; Nikel ura........$ ti.oo Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebru: .ra...... z dvema pokrovlma $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam; Cena ,,Fahvs Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 IG "15 " $1S.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da~u? ? kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr najboljše delo Elgin in Walthain ter jamčene glede kakovosti. Za oblle naročbe se i^riuoročam. Jacob Stonich, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. N00RDAM, parnik z dvojnim vija- statendam, parnik z dvojnim kom 12,500 ton. vijakom, 10,500 ton, RYNDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. potsdam, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. dr Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 21 Krona. Parniki .odpljujejo: Iz ROTI ERD AM A vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako sredo -11- 1 ■ r,- _ ob 10. uri zjutraj. ———■— ■ .u- HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, JTEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. NE RED STAR (Prekomorska parobrodna družba ,,Rndeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + * * + * + + Philadelphia in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. IEELANB............ 11905 ton KROQNLAND. FINNLAND... .. 12760 ton. .. 12760 ton. MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti, in sicer vseh šest za $1.30 s poštnino vred. Dobiti so: 109 Greenwich St., New York, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. AKO KDO želi jaslice, svete podobe, okraske za jaslice itd. Naj se obrne na International Manufacturing Co., Box 984, New York, N. Y. — j Pismu pridejati je marko za 2c m odgovor. j 'did. M Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra brana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejši h za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street, — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta-ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njen« zastopnike.