288. številka. Ljubljana, četrtek 17. decembra. Vil. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. IihajA vnak dan, Izvzem-u ponedeljke in dnev* po pravnikih, ter velja po poeti prejeman 2« avstro-ogersk«) (Jeiele /.a cclu leio 16 k<.;«1., *a pol leta 8 *old. ta iSptrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 Kold., ta ćotrt leta 3 jrold. 30 kr., za en uipbuc I gold. 10 kr. Za pošiljanje na doai se raćuna 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel«, leto 20 roUL *a pol let« 10 uvid. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta za dijake volja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projemaii za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiHka. DopiBi naj se izvole tratikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „FIotel Evropa". O p t -i v n i s t v o, na ka»;«ro naj hp blagovolijo posipati naročnine rr-hlamacije, oznanila, . i dtnlniatrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. P. T. gospodom naročnikom! s koncem toga meseca nastopi „Slovenski Narod" osmo leto svojega izhajanja in tretje leto svojega izhajanja kakor prvi in dosedaj edini slovenski dnevnik. Slovenski Narod" bode tudi v novem letu 187f> izhajal kot dnevnik in bode zvest ostal svojemu programu: neumorno braniti in zagovarjati narodne pravice našega naroda in slobodnostna napredna načela človečanska, delati in k delavnosti buditi svoje rojake. Le-to pak more kot neodvisen organ narodno-svobodoiniselne stranke samo tako, da ga podpirajo vsi dosedanji prijatelji nase narodne stvari, in da pridobode vsak posamezen se novib podpornikov naročnikov. Zato prosimo, naj stari naročniki ponove takoj, da ne bode neredov v ekspediciji, svoje naročilo, da se pa tudi vsak, kateremu je obstanek in razvitek edinega slovenskega dnevnika na srcu, potrudi, le enega novega naročnika pridobiti. Dan donos vsak izprevidi, daje vsako politično gibanje brez časopisov nemogoče; časopisi so naravno središče narodovega duševnega gibanja. Pri tako malem narodu kakor je naš, je torej treba, da vsak patrijot novinarstvo podpira. „Slovenski ISarod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja j S pošiljanjem po pošti velja,: na doni: ! Za celo leto.....14» gld. — kr. Za celo leto..... I.'i gld. — kr Za pol leta..... O „ »O „ Za četrt leta .... 3 „ .tO „ Za en mesec .... I „ IO Za pol leta Za četrt leta Za en mesec 8 •4 1 -*0 Za gospode iieVltolj«* na ljudskih š o 1 a li iti za ilijttki' velja znt-s.iiitit cena in sicer : Za Ljubljano za Četrt leta It gld. ."»O kr. Po poŠti sprejemati „ „ '.% „ — , Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. Uredništvo in administracija „Slovenskega Naroda". V l,| li l»l i u ii i Hi. decembra. Nij nam ljubo govoriti o oh«-hah. Rajši bi ostali pri stvari in razpravljali princip*. Ali, prvič se v javnem življenji dan deneB kakor nekdaj Je prerado itekako zediui in identificira načelo ali ideja z nos,tel jem, z osobo; drugič pak so naši politični protivnik i tako naravnost in brezobzirno padali v svojem tukajšnjem časopisu po oso bali udov bivše narodne kranjske trgovinske zboruice, da nemamo tu uikacega „uoblesse oblige" respektirati in da torej lehko z dobro vestjo niajlteuo na rešeto dcuemo kandidate, katere je postavila vladna Htrauka v kazini in katere včerajšnja nLaib.u in „Tagbl." pri naduta. Začudili Nino se in zastrmeli smo včeraj, ko suio brali imeua kandidatov nem škutarske strauke. Ker smo namreč v or ganu te stranke v „Tagbl.u dolge tuade brali o „uatioual-oekouonii clie Nullcu" (a katerim imenovanjem so ueniškutaiji psovali dosedanje narodne trgovinske zbornike), m -slili miki, bog zna, kakove narodno-gosiio-darstvene učenjake , kake žcuijalue njiilč, kake kranjsko-ucuiškutaiske Careve, Mil tbuse, Adam Smithe, Steiue, Rosoherje, Listo, Saye, imajo oni mej soboj ... a kako britko amo se zmotili! Ko je v nedeljo ueni-ikutarska stranka svojo alavno torbo inteligencije odprla, skočili so ven kandidatje, ab, samo gospodje kakor : Dreo, liilrger, Mayr, Seenian, Trpin, Treun, Samassa, Lisnik, Kordin. To so torej novi mesijasi, nacijo-nalekonomične zvezde, ki bodo trgovinsko zbornico kranjsko oslnvili, da bode glas o njeni učenosti letel noter v deveto deželo? To so torej oni moijef v če^ar imenu so r<* dosedanji udje provali „nationaloekonomische Nullen" P A, glejta ,,čuda golemoga!' G »re ko pokale, pak se je rodila suieiua mili Podobni so ai ti kandidatje nemškntar-jev in vlade skoro kot jajce jajca. Ako p »zovemo tri ali štiri, da iz vrste Btopljo in st jih ogledamo, poznamo vse. Da vidimo: Prvega poklici mo: p. Dreo. JNu, bogat mož, zna dobro žito prodajati, a to je vse. A nij naša krivda, da ne zna uiti pet mtuut korektno nemško govoriti. Njegovo uaci-jonal-ekonomično zuanje, karakterizi a njegov izrek pred dvema možema, katerima je gleih-gorenjske železnice ob svojem ča-iu \ zvezdi veleumno beaede rekel: „wenn dte Ivseubahu kommtj wird ea uocb Hcblecliter seiu". Ta z ek je dokaz velik* nacijoual - ek< n ••m i u .nt ke, kate a sme zares s psovkam „Nilien" kar okolo sebe motati. Gospod SaniaHsa. Pošten mož, n»č reči, dober zvonar. Ali kako zelo mu je blagosl trgovinske zbornice ua ricu, k;«žrt samo en slučaj, katerega udje trg. zbornice pripovedujejo, namreč: pri najvažucrši Meji je g08p. Sam. s - a vstal dolgo e, koncem z izrekom.* „Meine Ilerren, iclt liabe k« ine Z-it bis zuui Schlusse der Sitzung zu vvarten, icb muss ins Theat«*r geheu". V imenu t.ženčevega. Na dalje tasvetnje imperativno nvedenjo jezika obto-žeučevega tudi za preiskovalni protokol, ker bode potem mnj ničevostmh pritižeb, ter pr poroča ustanovljenje sodišča v Maribora. V seji 14. decembra ptk se je končala hudgetua debata, katera je z vsem akup dvauajat dnij trajala. Kazhodov državnih za leto 1875 je torej 381,370.609 gld., dohodov nak 373,089.899 gld. Torej osem milijonov deticita. Dežmmov nasvet, naj se za kranjski fond zemljUke odveze vzviša, je tadi lluhen-wart podpiral, a brezuspešno. V n a n J«« držHr«. Itnsk* car je obiskal 13. dec. avstrijskega iu angleškega poslanika v njihovem stanovanji. V italijanski zbornici v Rima je minister vnanjih zadev odgovoril na vpra-Sanje poslanca Paternostro zaradi sodni j-«ke reforme v Egiptu, pojasnil dotične mejnarodne pogodbe ter zagotavljal, da se reforma upelje So le po zrelem pretresu od strani italijanske vlade in da se nerešena vprašanja glede italijanskih podložnikov enakim načinom rešijo, kakor za avstro-ogerske podložnike. Zbornica potem nadaljnje volilne ver'Akacije. V Carigradu je zopet — bog ve b kolikrat nže — ena ministerska prememba. Ali Saib paša je imenovan za kaimakama v vojnem ministerstvu. Pri nadaljevanem obravnavanji sžrni-iiioi e pravde 15. t. m. je rekel poslaniški tajnik li Istciu, da je Aruimova početja opazoval vsled same „osobne marljivosti" (ae kot Bismarkov vohun). Po končanem zaslišanji pr.č so govorili včeraj od 11 do G are državni pravnik Tessendorff in zago ▼ornik II oltzendorff. Državni pravnik omenja v začetku svojega govora postopanje pri zapiranji Arnimovem, ter poudarja, da pred zakonom morata biti jednaka diplomatičen poslanik, kakor prost delavec; kakor bi se bil kanclijski sluga zaprl, ko bi bil državne papirje vzel, tako se je Arnim. Dalje se sklicuje na različne izpovedbe Arnimove i posebno omenja to, da slednji vedno nosi soboj svoj zapisnik z listinami. Nadaljevaje dokazuje, ka so akti, katerih v arhivu manjka, državna vlastoina, ter predlaga končno, zapor v ječo na dve leti in pol, toda brez izgube cestnih pravic, ker se ne more dokazovati, da bi bil Arnim iz dobičkarstva tako ravnal. Zagovornik H o 1-tzendorf pravi, da je on zaradi tega pustil profesorsko učilnic j in prišd k sodni ji zagovarjat, ker so po njegovem mnenji pravna načela v nevarnosti- zanika sploh pojem državne lastnine in k večjemu se more grofu Arnima očitati le malom mi >st in površno poslovanje. Končno omenja tudi postupanje, ko so Arnima priprli, preiskovalne sodnije iu dokužo, ka jo Arnim težko razžaljen. Na to predlaga oproščen je. Izid obsodbe se naznani v soboto. Dopisi. Z Iftniiit J.i 13. decembra. [Itv. dop J Tukajšno študentovsko droštvo „Slovenija" si srn? dan 12. decembra z radečimi čerkami v svojo kroniko zabilježiti; k nekdanjim slavnozoanim Predirnovim besedam tega društva pridružila se je po dolgem času zopet ena, ki sme ponosno stopiti v vrsto prejšnjih. Vendar bo razlikuje letošnji „Pre širnov koncert" od „besed" nekdanjih let in sicer nekaj po namena in nekaj po občnem značaji. Prvi namen je bil besedi, kakor naravno slavljenje prvega mojstra slovenskih stran; ta namen je dajal slavnosti zn »Čaj, na katerega so se ozirale skoro vse točke mnogobrojnoga programa. Z vzvišenimi čuti je bilo občinstvo navdano in Preširnu dajal je slavo vsak navzočnik. Poleg tega pa je imel ta koncert tudi blagotvorni namen. Izvedelo se je namreč, ka živi tukaj na Du-naji hčer našega pesnika, kojega spomin se ravno po Slovenskem česti, in katerega je tudi „Slovenija" čestiti nameravala, in ka ta bčer ne živi v najveselejših okoliščinah. Slovenski dijaki tukaj so smatrali za svojo dolžnost, svojo hvaležnost do Preširna pokazati s tem, ka revni hčeri vsaj po svojih slabih močeh stanje olajšajo. Prilika se je ponujala pri nameravani Preširnovi besedi, in študentje so jo porabili tako, ka so na-mestu besede napravili koncert z vst ipniuo, katera bi se naj Preširnovi hčeri izročila. Na ta nam u m m i zaduja kitica, Stritarjeve nalašč za to slovesnost napravljene lepe pesmi: „Preširnova oporoka". Pesem je tiskana v Ljubljani (glej „L:stek". Ur.) a b ez omenjene kit.ee, za to jo sem postavim : Še ono prošnjo: Svotu nepoinana Sirota bo jokala 2a inonoj; Živela v tuji zemlji bo, prognana — Moj rod t na mostu mojem ti ji stoj! Sirota tobi je v zavetje dana, Saj bruz sadu ves trud nij bil ti moj. Solz6 otiraj rovi zapuščeni, Kar nji storiš, — storjeno bode moni. Tudi koncertov občni značaj je bil različen od onega, ki so ga imele nekdanje besede PreSirnove; kajti ne more se reči, ka je slovesnost bila slovenska, ampak beseda je imela slovensko-hrvatski — če ne morem reči jugoslovanski — značaj. Bal ta slučaj daje letošnji slovesnosti poseben pomen. Hrvatski dijak na 1) maji in slovenski se ne gledata več kot tujca, in Hrvat slavi Preširna kot svojega pesnika, kakor Slovenec. To sporazumijenje ; ta zajed-noBt je veselo znani mi j« in daje upanje, ka se bratovski rodovi jugoslovanskega naroda hočejo združiti in združenje, vsaj književno združenje Jugoslovanov fima biti namen našega delovanja. Le združeni Jugoslovani smemo npati, ka si priborimo Častno mesto v velikem vse-svetnem boji za napredek. — Tako misli veČina mladih Slovencev na Dunaji. Koucsrt sa je izvršil v občo zadovolj-nost. O 8. uri ga je začel gospod predsednik „Slovenije" S lane c, v prav primernem govoru, ki bi bil gotovo še boljši vtis napravil, ko bi ga bil gospod Slanec jasneje govoril. Potem ■« je vršila točka za točko — bilo jih je 16 — in vse so bile z veliko pohvalo sprejete. Posebno občudovanje si je pridobil še jako mladi, kakih 12 let stari umetnik na gosllh, g. Franjo Krežma (Hrvat), učenec dunajskega konservatorija, ki je se spremstvom na glasoviru, — sprem-ljevala ga je lepa njegov* sestra gospodičina Anici Krežma — z v'liko bravuro in globokim Čutjem I stavek E-dur koncerta od Vieuxtemp8-a produciral. Kdor omenjeni knu-cert pozni, vi. ka se ga le izurjeni umetniki upajo lotiti in bode razumel končati ne koteče ploskanje, h katerim je bila ta točka, od mladega umetnika tako izborno izvršena, sprejeta. Hrvatje ne pretirajo, imenovaje ga svojega Mozarta — g. Krežma neki tudi uže prav mičnih pesmic sklada. — Veliko pohvalo si je pridobil g. Kolander, ki je tako svečanostns glase harmoniji iz« Metek. Pisma iz Pariza. (Piše Tono Turkiiš.) Pariz 29. nov. [Izv. dop.] Ko se je naš ljubi gospod bog trudil šest dni sč Btvarjenjem te solzne doline — sveta najboljšega vseh svetov —; ko je bil ustvaril vse, kar se Čuti in vidi in mezi in lazi; ko je bil vpodobil iz zemlje ilovke prvega človeka, ter mu vdihnil del svoje duše, da je stal pred njim mladi Adam „prima languine flavus" in ko si je bil končno očistil poblatene prste svetih rok: počival je sedmi dan v izgled in posnemanje svojemu prvencu/ in ljubljencu. Kdo bi se ne veselil te očetovske dobrote V Kdo bi rad ne posnemal svčta, ka-terrga daje tudi vsestransko omikani mojster zatorji slikali so, da je s Slovani v Avstriji račun ti, da smo kompakten narod, kateri svoj jezik črez vse čislamo, za katerega razvitek smo vneti; a čislamo tudi jezike drugih narodov. G. Stremaver, minister za bogočastje in uk je prav rekel, da je materinščina prva in edino prava podloga izobraženja vsacsga naroda. Dajte in privoščite nam to podlago v dejanji in za- A predno v kraj, kjer spijo bolečine, V kraj večnega miru nastopim pot; Kjer up in strah, srca nepokoj mine, Kjer hrepenčurja nij, strastij in zmot: Povzdignem še iz srca globočine Glas tebi, mili moj slovenski rod! Poj pevca, ki umira, oporoko — V spomin, srce si vtisni jo globoko. Drevo v domačo vsadil sem dobravo, Ki ne rodi ga zemeljska pomlad; Sladko ti diha blagi cvet vonjavo, Telo in dušo ti oživlja sad; Pod njim pdldži v senco vročo glavo, Uteši bolečine njen ti hlad: Jaz vsadil sem drevo ti v zemlji tvoji, Ti hrani, brani ga, ti zvesto goji! Gorjv' narodu, kteri slep zameta Nebeške poezije blagi dar; Za svetnim blagom vedno spehan k'ta, Dejanje vddita mu prid in kvar; Iz srca globočine pesem prta Bred ne dviga, blaži mu nikdar! Gorje* Sloven ti, ako pevska Vila Jokajo bi kedaj te zapustila! Ti mladi rod ! Oči zaupajoče V to spirajo pogled poslednji svoj ; Čc v tebe nij mi upati mogoče, Kako* bi mirno ločil dub se moj ? dovoljui smo. Uresničite ta govor, in za-ukažite našim šolam, da se naj naši sinovi v materinščini podučujejo, katero razumejo. To je ja njih naravni jezik. Mnogokrat moramo kmetje slišati fraze, da vlada nema namere nas Slovence in Slovane ponemčiti, ter da so vsi krogi za učenje našega jezika na naših šolah. Dobro! jaz vendar dobro vem, da se na nekaterih šolah slovenščina ne po-dučuje, nego uče se le nemške slovnice. Ugovarjalo se mi še menda bode, da naši otroci slovenski uže itak znajo, ter se je nij treba v šoli učiti, kakor nekateri praznogla-vež trdi, tedaj nemška deca tudi nemški jezik zna, ter se jej nij treba v ljudskih, in srednjih šolah vaditi in učiti? Našim sinovom manjka še podloge v materinščini in trpinčijo se uže takoj s tnjsčino. Nij tedaj čuda, da naši dečki iz ljudskih šol izstopajo kateri niti RlovenŠčine, tem manj nemščine ne znajo. O.i spisovanja se govora biti ne more. S trrpinčenjem z nemščino se tudi diugi za življenje potrebni predmetje zanemarjajo. S tacim podukom bodo glavice naših sinov le zmotene. In take šole moramo ml kmetje še vzdržavati, katera so nam bolj na kvar, nego na korist. Skazite nam tedaj vendar enkrat višji krogi, pravičnost v dejanja, sicer si nakupičite sovražnikov mej Slovani. IV znam kmete, katerim se uže nemški jezik gnjusi, ker so zavoljo njega v šolah toliko prestati mogli. Na tak način se narodni razpor le goji. Čas je tedaj, da se vsacemu narodu da njegova pravica v šolah in uradih. Mi slovenHki kmetje si zaslužimo, da bj nas kulturni narodi v naših željah k napredku polpirali, kajti, ko so se dragi narodi izobraževali, si naši pradedje navale Turkov odbijati m >rali. Javno tedaj tukaj izrekamo prisrčno zahvalo našim slovenskim poslancem, posebno našemu dr. Vošnjaku, da so tako izvrstno v našem smislu govorili, ter se hrabro potegovali za nase narodue pravice. Ti boje doživi! duševne vroče — Ko pride dan, na mestu svojem stoj I Za dom, svobodo bori se, resnico, Za bratoljubjc gori iu pravico! Nikdar te v boji slepa strast ne vodi, Ne moti te, kaj dela ona stran; Orožje v svetem boji svoto bodi, Srce" naj Čisto bo in čiita dlan ! Ti druge milo, sobe ostro sodi: Izgled naj blagodušja bo Slovan! Sovraštvo naj ti bode vodno tuje, Brat br. *a naj nikdar ne zaničuje! Prikaže se na svitlem ti prestoli Malik — zlata" ti kaže blesk, rekoč: „Glcj, to ti dam, poklekni ter me moli!" Tedaj kreposti svoje kaži moč! Nikjer nikdar v krivico ne privoli, Sovraži dela. ki rodi jib noč; Pravice domovine svoje brani, Njej v izkušnjavi vsaki zvest ostani. Ime Blovenako -veto tebi bodi — Ne srami ga, sramiti ga ne daj! Da bode spoštovano mej narodi, Surovosti, podlosti ne poznaj ; Povsod naj plemenitost tebe vodi, Tii pravega Slovenca znači naj I To prosi pevec te umirajoči, To mu obljubi — rad potom se loči. Domače stvari. — (Reklamacij) imamo dozd&j uže samo mi okolo 100, katere >c bodo izročile po odboru volilni komisiji. Ker je še do 29. dec. podaljšan čas reklamiranja, naj nam rodoljubi po deželi še nadalje naznanjajo vsacega narodnega kupca, ki nij v zapisniku. Vsak glas je važen, ker je lebko odločilen. — (C. k r. deželni načelnik W i rima n) »odpotuje na Dunaj, ali poklican, ali sam, nij znano. — (Ivojanaka čitalnica) vabi uljudno k besedi, katero bode napravila v nedeljo dne 20. t. m. s petjem, deklamacijo in gledališčioo igro: „Klobuk", vesela igra v 1 dejanji. Začetek točno ob 6l/a uri zvečer. Za neude je vstop 30 kr. — (Lepa zakonska 1 j n b ez en.) Blizu St. Lenarta na slov. Štajerji sta mož in žena Karel in Aua Damiž »kregala se, mož je začel ženo s svečnikom po glavi biti, žena pak je iz miznice nož potegnila in svojemu soprogu v srce sunila, da se jc precej mrtev zgrudil. Zaprli so jo in pride pred celjske porotnike. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 7. dec. Kajžar Martin Zima, 29 let star, iz Zgornjik-Gorij je dolžil svojo ženo, da mu v zakonu nij zvesta, in je uže dolgo mimici! 02 letnega, na desnem očesu uže 30 let slepega kaj zarja Jurija Tonejca iz Zgornjib-Gorij, da prešešteva z ženo. Razkačen je bil tedaj na Jurija Tonejca, in uže en mesec pred 19. julijem 1874 se je v pričo kajžar-skega sina Jožeta Zemva iz Zgornjib-Gorij, razgovarjaje se o nezvestobi svoje žene, izustil, da bo Jurija Tonejca oslepil. 19. julija zvečer v mraku je prišel Jurij Tonejec, iskaje izgubljene koze, k se-strama Ana in Barba Tonejec, kateri ste stanovali v hiši Martina Zime. Kmalu potem tudi Martin Zima stopi v izbo in ker je zavoljo tega Jurij Tonejec butci zapustiti izbo, pričela Bta se pričkati. Martin Zima mu je očital, da se močno peča z njegovo ženo, in da je enkrat sam videl, ko sta skupaj na škrinji sedela in šale uganjala, kar pa je Jurij Tonejec tajil. Na enkrat udari Martin Zima puškodovauega tako na levo zdravo oko, da je kar vid izgubil in da ste ga morali sestri domov peljati. Ko ste sestri Ani in Barba Tonejec to grdo delo Mu tinti Zimi očitale, odgovoril jima je, da je prav ravnal „Jurij naj le temo gleda". Kmalu je tudi Štefan Tonejec, vnuk Jurija Tonejca, o tem činu slišal, in hotel je svojega strijca viditi. Ko je šel mimo Martin Zimove hiše, je očital na pragu Btoječemu Zimi, zakaj jo strijca oslepil. Pa z besedami „čakaj hudič, bom pa še tebe" je segel Zima za hišna vrata po 2 funta teško sekiro, in je krvavo ranil Štefana Tonejca na hrbtu nad levim plečem, ker se je Tonejec v tistem hipu obrnil in zbežal, ko je Z-nia roko ste-gaval, da bi ga udaril. Ša enkrat je udaril, pa nij zadel bežečega, potem ga je podil nekaj korakov in se slednjič vrnil domov. Juriju Tonejca je udarec na levo oko raztrgal očesno rogavko tako, da je en del tudi razrušene mavrične kožice ven stopil. Nasledek te poškodbe je bil, da je oko tem-nelo in da se je rogavka s sklero in z iz-stopljenim koščekom mavriške kožice zarastla in da je zatega voljo vid popolnoma izgubljen. — To dejanje ustanovi hudodelstvo težke telesne poškodbe po §§. 152, 156 črka a in c, kp. Štefan Tonejec je dobil na hrbta povpre čno raim, katero so zaznamovali sodnijški zdravniki kot samo na sebi teško telesno poškodbo, ki je za več ko 30 dni zdravje kalila, svoj poklic opravljati. (Konec prihodnjič.) iJunajsKBk oorzM 16 decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Akcge nAr »dne banke 10O1 „ — „ Kreditne akcije .... 237 „ 85 „ London........110 „ 75 „ Napol..........8 „91 „ Srebro . . ... 106 .10 Tržne cene v Ljubljani 1& decembra t. 1. Pšenica 5 gld. — kr.; — rež 3 gld. 50 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oyos 2 gld. 10 kr.; — ajda 2 gld. 90 kr.; — proso 3 gld. 10 kr.; — koruza — gld. — kr.; krompir 2 gld. 50 kr.; — fižol 5 gld. (50 kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld. 4H kr.; — speh frišen — gld. 32 kr.; — špeh povojen — gold. 42 kr.; jajco po 4 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 90 kr.; — telotnino funt 20" kr.; svinsko inoso, funt 28 kr. — sena cont 1 gld. 3i kr.; — slamo cont — gld. 00 kr.; — drva trda 6 gld. 70 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Zahvala. Za mnoge dokaze blažega sočutja in za mnogobrojni sprevod na pokopališče našega ljubljenoga oČota gospoda Gašperja Doberleta, izrokaui v imenu cele žlahte in dotičnim, naj-iskrenejšo zabvalo. Ljubljana, dne 15. decembra 1H74. (356) France Doberlet. Na izbir priporoča kot praktična in ob onem dragocena v svojej vedno bogato prcskrbNonej zalogi, najnovejšo a najmodernejšo zlatnino, srebrnino in bisere po najnižji ceni. S odličnim spoštovanjem (357—1) Ljubljana, Hradeckijev most. Tujci. 15. de e e m lira : Pri Slonu : Valtar Gm-tier iz Pariza. — Seidl iz Merami. — Daposin, Potočnik iz Trsta. — llirscli, Scbubcrt z Dunaja. — Gro-gorič iz Novega mesta. — Hpitzkopf iz Nov. mesta — Contimi z Dunaja. — Pri Mnlloi: Millner z Dunaja. — LorTler z Dunaja. — Kauka iz Buda-pešte. — Bog z Dunaja. — Friid iz Uorolina. — Hay iz Heroina. — Savin-šok iz Metlike. — Dolonec z Dunaja. — Krizman iz Maribora. — Scbolz h Beljaka. — Lehman iz Mu-nakovega. — Faleschini iz Ljubljane. — Popper iz Dunaja. — Bruuer iz Dunaja. — Bcck iz Gradca. — Gcbbardt iz Trsta. — Jucli iz Litije. Pri Aninimi : JlirtlS iz Trsta. — Čornič iz Ljubljane. — Modic iz Črnega vrba. — Urban iz Črnega vrba. Pri bav. dvoru: 1). gišar iz bom žal j. — Ober-walder i/. Domlalj. — Mol litzer iz Smartnega, — Leu aebner z Dunaja. — Za-nini iz Vidma. — Augu-štino iz Italije. Pri avMt. carju: Fi'.i-povič iz Trsta. — Mae ?ani iz Trsta. — MUllor iz 'ista. — Pintar iz Dunaja. Pri \ ■ run i n i (iostisa iz Idrijo. — PogaČar i/. Dolenjskega. — bar. šinid-burg iz Novega mesta. PrlpoMiuio. Mnogoput zabrinut je brižan pastir i bogoljubno stado, komu da dade, kad nastane potreba, napraviti bud novi oltar (žrt-vunik) bud propovjedavnicu (prodikalmcu), to mi podpisani uvjereni o vještini, koju su zasvjedočih u toj struci g. Matija i Valentin Petrovčić iz Cirknice u Kranjskoj, svrsiv iste predmete za područnu crkvu a Mariji-trost, občini deln'ćkoj, nemožemo na ino, već istu gospodu umjetnike častnomu svećenstvu i štovanim obćinam najtoplje preporučiti. U Delnicah dne 14. prosinca 1874. Jakov Maj nar i ć, Josip Škrobonja, učitelj i občinski Sadovidjakon i župnik, odbornik. (856) St. 15G73. Razglas. Z dopisom t.d 30. oktobra 1. 1874 št. 7877 je c. kr. deželna vlada v porazumljeuji z c. k. finančno direkcijo kranjsko mestni srenji ljubljanski tlakovino z tarifom 4 kraj carjev od vsake vprežene in 2 krajcarja od vsake gonjene živine na pet let, to je od 1. januarja 1875 do konca decembru 1879 proti temu, riu postavno dovoljena oprostenja tla kovine obstanejo, dovolila. Mestni magistrat dovoljenje te tlakoviue v splošno vednost s pristavk« m oč'tno raz-glasuje, da se bode tlakovina od 1. januarja 1875 naprej na vseh glavnih, iu v varstvu taistih obstoječih stranskih mitnicah (šrangah) z ozirom na postavne oproščenja, pobirati začela. (352—3) Mestni magistrat v Ljubljani, dne 1. decembra 1874. Najbolje sredstvo za oliranjenje in mehkobo usnja na (■revijo in konjsko opravo je Rusko olje na usnje. To olje ima posebno prijetno dišavo, in sicer so more v škornjih, ki so s tem oljem namazane, celo hoditi v salone brez spodtike. To olje stori daljo, da ne more skozi usnjo vsakovrstni zrak, vročina in moča; ako so od časa do Časa usnje napusti s tem oljem, postane kot baržun mehko, nepremočeno in postano dalje posebno elastično. Potenje na nogah ne škoduje potem več tacomu usnji, ki ostane mehko in raztezljivo ter dolgo traja. — Usnje, ki se je mazalo z ruskim oljem so moro vsaki čas tudi mazati leštidlom ali lakom, ter so trajajoče lepo sveti. (3)5—8) M<-kl«'iii«-i» po 1 in 2 glđ. V i»l«-lia- tih Htekleuivali po 5 In lO fuut. Z svetinjo odlikovan! Nobenega likavnega črnila več na črevlje!! C kr. izklj. privil. ^ za Avstro-Ogersko Onim salonni^pin a s t n i lak II jrospodske in damske imlje in konjsko opravo. Podpisanemu se je končno posrečilo iznajti izvrstni lak za č revije i. t. d., ki stori mazau j«-