207. številka. Ljubljana, soboto 12. septembra. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avttro-ogerske dežel« za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ■a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. č« se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Tlotel Evropa". Opravo istvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčar j o vi hiši.
V Ijiiltljuiii 11. sept.
Nij ga menda sitnejšega posla, nego bojevati se z nepoštenim in zvijačnim nasprotnikom, kakor imamo mi dva: prvič ustavo-verni organ tukajšnjih nernškutarjev, drugič naše slovenske klerikalne liste, ki se oba objedata ob nas. Nehvaležen posel bi bil, spuščati se s tacimi protivniki v globočja razpravljanja, torej naj le kratko konstatu-jemo njih izjave. „Laib. Tagblatt" prinaša v sredo triumfovalni Članek, kakor je po lahki zmagi komandiranih vladnih volilcev dober kup. Pod naslovom „Das vvar kein Me i-sterstUck Octavio"*) sumniči naše svobodoljubne, naš namen, in na koncu onim, ki hočejo verovati (in c. kr. možgani, kakor od le-teh odvisni, marsikaj morajo verjeti), da edina liberalna stranka je le u3tavorerna. No, da; hvaljenje konfiskacij, zatiranje vsega slovanskega, češki chabrns, prestavljanje uradnikov na zadnjo mejo Avstrije ako narodno volijo, teroriziranje učiteljev ako ne nemškujejo, to je slavni liberalizem ustavo-verne stranke 1 Za to pa tudi za vsakoršne opomine in neprošene poduke o svobodo-Ijubji od te strani ue maramo. Naša stranka nij vzrasla iz birokratov in tujih naseljencev, nego iz mladine domačega, avtohtonnega naroda, in utrdila ter okrepila se bode kljubu momentannim našim pobitjem, katera nas ne uničujejo, nego naša prizadevanja podvojujejo.
A kaj hočemo reči, če vidimo iz „No-vicu in iz farovškega lista, da Ee i ti Slovenci Se vesele, ka smo propali, samo, ker je bil enoglasno postavljeni kandidat liberalen Slo-
*) Temoljiti Nomci ljubljanskega „Tagbl." niti svojega Schillerja no znajo, ali so pa oholi dovolj, da ga popravljajo, kajti v WalIonstoinu so nekjo pravi: „Das war kein H o Id o n stiiek Octavio".
Kantorčica.
Roman s pogorskoga zakotja.
(Oeško spisala Karlina Svčtla; poslovonil Franjo T o m š i č.) (Dalje.)
Doktor se obrne trmoglavo k zidu in se zagrne v pernice, da bi ga no bilo videti v obraz, ki je zopet od jeze rudel. Zdaj je bil zopet na mater jezen, da ne ugane, ka mu nij ničesa in nikogar tu tako potreba do zadovoljnosti, ko baš kantorčice. Se ve da po njo pošiljati, dedčka prositi, nklanjati se mu, tega tudi nij hotel ; kaj to nij mogla sama drugače naravnati ? Cemu je b«la ženska, s posebnimi darovi za take reči ob-deležena? Tudi na Encfo so je srdil; kar je njej rekel, tega še nij rekel v resnici nobeni deklici; tega, kar je zraven čutil, Se nij nikoli čutil, in ona mu je bila za to tako
venec? Kako čemo soditi ravnanje, ki je tako malostno, da idejo iz vida izpušča, izdaje, samo da onega brata, ki ga neumno črti, vidi premaganega? To je zopet le politika sovraštva, malostnega maščevanja, kakor smo jo v Brežicah videli. Kam pride naš narod, če s tem ne boste nehali! — Številke prejšnjih let kazati, potem, ko se je dva dni pred volitvami v „Slovencu" v „poslaneni" prav za prav odsvetovalo voliti „Mladoslo-venca"; potem, ko se nobeden duhoven udeležil nij in so še druge odgovarjali; potem, ko nobeden njihovih listov nij nič za volitev pisal, temuč so namestu tega v prav tem času jnko neotesano psovalno brošuro proti večini slovenskih državnih poslancev izdali; potem, ko so šest let pridigovali v Ljubljani nevolitev; potem, ko se jo (uže veste kje) 300.000 gold. slovenskega denarja, in to mnogo denarja narodnih Ljubljančanov zapravilo, kateri so zdaj apatični in se namesti na Costo, na slovensko stvar sploh srde: — po vsem tem nekdanje številke kazati je toliko, kakor vedoma resnico kiiviti!
Raz Žaljenje osobe je ono sredstvo, s katerim skuša v polemiki tist opravdati svojo krivdo, ki nema prav — rekel je na nekem mestu Schoppenhauer, in istino tega izreka kaže tudi g. Klunov članek v farov-škem listu. Da bi namreč opral čuteni greh svojih sostanovnikov in drugih, ki uijso volit šli in s tem nemškutarjem do tako horrendne večine pomogli, razžaluje osobo dr. Moše-ta g tem, da ga sumniči, ka nij zanesljivo naroden in kaže na izkustvo s svojim imenskim bratom dr. Klunom, ki je bil narodno zastavo izdal. Ne glede na to, da je imper-tinentno surovo, nevolje ne ga kandidata post festum brez uzroka dolžiti najgrše nakane, namreč politične nepoštenosti in zmož-
malo hvaležna, da nij dedčeku prav nič hotela kljubovati zavoljo njega? Tako je tedaj to njeno srce? Brez poguma je bila njena ljubezen, ako ga res ljubi.
Otik si je prizadejal, da bi zopet zaspal, kar se je končno po dveh prečutih nočeh srečno zgodilo. Hotel je spati ves dan, in prihodnji dan in še prihodnji, tako dolgo je hotel spati in o sebi nič ne vedeti, dokler se dedčeku te muhe z glave ne izgube.
Mrakotova je dišala sinovo vzdihovanje; videla je kako se nemirno obrača po postelji — in se po strani zasmijala. —
„Ti ne pojdeš niti za trenotek k Mra-kotovim," sprejel je bil dedček vuučko, ko je prišla takrat domov; nta pražki doktor to ne kliče za nič druzega k sebi, nego -/-.. posmeh. Takov Človek, s svetom prekanjen, bode uže verjel na zarekovanje ter uroke ! Kaj pak ! Nič mu nij! Prav nič,  ti pravim;
nosti da svojo besedo prelomi, — moramo reči, da, ako klerikalno-slovenski možje nijso spoznali vse skozi možatega značaja dr. M., poznali smo ga mi vsi, ki smo ga priporočali, in mi moremo reči, da izmej onih, katere smo mi priporočali, nij bilo še nobenega Kluua, katerega je le vaš dr. Costa priporočal in za kandidata bil vsilil.
Denes samo toliko, ker s tacimi pr< tiv-niki besedovati in rogoboriti se, smo res več nego siti, ter jih hočemo zopet pnstiti, naj jezuitijo naprej kakor jim drago.
Politični razgled.
IV «t Tkanj c iležele.
V Ljubljani 11. septembra.
Kaj bode vspeh cesarjeve*/a sprejema na Češkem, in ali bode v obče kak vspeh, nihče povedati ne zna. Kazniatravajo se odgovori, katere je cesar dajal raznim deputacijam, a mi zastonj iščemo kje kacega političnega zrna. Tudi Čehi si menda ne obetajo uže preveč, kajti „Politik" od srede uže nekako odvija. — Cesar je za češko narodno gledališče precej' 10 svoto daroval. — Iz Brandiža, kjer je cesar pri velicih vojaških vajah zdaj, se javlja, da je tam tudi več inostranih višjih vojnikov. Cesar je baje zadovoljen z manevri.
Na italijanskem Tir^lske*n so narodni liberalci, ki se nečejo udeleževati nemško- tirolskega zbora, izgubili pri volitvah v deželni zbor dva poslanska sedeža na klerikalce.
iiakfnin.% ki federalistični poslanci velicega posestva pod vodstvom bivšega ministra Petrino nečejo v zdanjih razmerah vstopiti v deželni zbor in so bili tedaj njih man* dati proglašeni kot izgubljeni. Pri novi volitvi pak bo bili zopet voljeni ti tederalisti.
Hrvatski sabor je enoglasno sprejel zakonsko osnovo o tiskovni svobodi kot predmet šp cijalne debate, in jo potem po odbo-rovem nasvetu tudi sprejel. Pristavek Brličev
iz dolzega Časa neče druzega nego se tebi posmehovati. Mati, ta dobra neskušena žena, ona se ve da nič ne opazi in mu misli dobro storiti, ko pote pošlje. Ko bi res bolehal, gotovo bi si poslal v mesto po zdravnika, ali vsaj v apoteko po zdravila, a nikdar p6-te. Taki ljudje, kakor on, verjamejo le sebi enakim a nikoli našiucu, katerega imajo za prostaka. Pri njem nijsi več nego neumna kmetska deklina. Kaj pa vendar s toboj govori ? Saj si tam vselej tako dolgo, da bi ne le enemu, nego petdesetim ljudem lehko uroke zagovarjala?"
Euefa je pravila, da rad posluša pripovedi o tem, kar se je tukaj zgodilo, ter mu živo pripovedovala, kako jako jo doktorja zanimivalo, kar mu je denes o rodovini povedala.
„Temu je pač mar zvedeti, kakšno osodo smo imeli in imamo," reče dedček jezno. „Le pamet jo iz tebe spraviti  hotel  in ko
naj se kavcija od 4000 na 2000 gld. zniža, nij bil sprejet. — S to postavo ima Hrvatska tako tiskovno svobodo, kakor malo katera dežela, in nij mogoče več tacih časov, kakor so bili pod Rauchom, ko nij bilo na Hrvatskem nobenega neodvisnega časopisa.
Tnanje države.
IS a r ki poHlanec na turškem dvora, general Ignatiev je le 17. sept v Odeso in pojde v L i vadijo ruskega carja sprejet.
Kako se je španJMht* vlada priznala — pripoveduje stara „Presse" iz Madrida sledeče: Ko so se poverjenika pisma za poslanike pisala, bili so ministri v zadregi, aH bi jih v imena „republike" naredili. Nemški poslanik je rekel, da bi Nemčija ne pustila poverjenja na republiko, — na to so bili poslaniki poverjeni „v imenu Spanj-skega naroda" in podpisani od Serana kot „načelnika izvršilne obhwti." Torej je republika zdaj enaka na Španjskem in Francoskem, ta in tam jo imajo, če prav nedovršeno, a boje se jo z imenom klicati.
Iz Mtvn.K'lfa se javlja, da je ljudstvo tam neko veliko iz 12.000 osob obstoječo procesijo, ko je iz cerkve prišla s krikom in s petjem domorodne francoske pesmi marše-llaise sprejelo. Romarji pak so vpili nazaj Vendar se mir sicer nij kalil.
Dopisi.
Iz ljulil jtme 10. sept. [Izv. dop.j (Staroslo venščina na ljubljanski gimnaziji.) Znano je, kake važnosti je stara slovenščina za razvoj, oliko in obogaten je novoslovenščine. To spoznavši so se prijatelji našega sedanjega jezika na vso moč trudili, da se je vpeljala kjer se je dalo, tudi starostovenščina v srednje šole. Posrečilo se jim je to t Ljubljani, kjer podačuje gosp. prof. Mara Btaroslovenščino 1 uro na teden. —
Bes da ne moremo pričakovati, da bi pri tako pičlo odmerjenih urah (slov. ima 2, a nemščina 3 ure na teden) bil vspeh velik • zadovoljni bi smeli biti tudi s majhenim; toda na ljubljanski gimnaziji se glede staro-slovenščine sme reči, da le Škoduje novo-slovenščini, ker jej brez koristi jemlje polovico odločenega časa.
Jako žalostno je videti, kako mlačni so ljubljanski dijaki v tej reči, in nij se treba čuditi, če dijaki konec leta pri zrelostni skušnji ne znajo brati star oslovenskega. Uzrok tej Žalostui resnici je res nekoliko pri dijakih, a še večji pri učitelji. Slišal sem na lastna ušesa, kako bi se nekateri radi  učili, a
manjka jim pravega vnetega vodnika. Nobeden ne odreknje prof. Marnu dobrega znanja staroslovenlčine, toda on nema sposobnosti, nžgati pri dijakih ljubezen do tega uka.
Nič dobrega ne pričakovaje (ker jim je znano od prednikov) gredo dijaki prvo uro poslušat staroslovenlčine; vendar ako je kdo vidi, mora reči, da so pazljivi, da jim ne manjka dobre volje. — „Prima lectio brevis" si misli g. profesor; vzame si torej za predmet samo staroslovenski alfabet.
Ako si bil kje, kjer se je učila kaka nova pisava, videl ši učitelja, kako skrbno je delal črke, da so bile pravilne, vsakemu razumne, a tu nij tako; ljubljanski dijaki bi se bili morali učiti kurentne, starosloven-ske pisave vsaj uže 2 leti, da bi mogli iz g. profesorjevih čečkarij na tabli spoznati le eno črko, in ko bi postavil Cirila (ali kdor jo je znašel) pred pisavo profesorjevo, bi gotovo z glavo zmajal in dobil „dvojko" v branji napisanih rečij. To s;cer samo na Rcbi ne bi imelo tolike važnosti, ker se kurentna pisava pri našem g. profesorja nikoli več ne potrebuje, pač pa zmeša dijake, ki se spogledujejo in povprašujejo, kaj ta ali ta kljuka pomeni. — To je prvo uro. Dobiček je ničev, a izguba velika, ker ravno ta ara, kakor pravijo sami dijaki vzame jim skoro vse veselje.
Drugič gredo uže bolj mlačni k staroslovenski uri; ne da bi se jim nekoliko po navijalo, ali da bi se spraševalo branje tis kanih izgledov, začne se takoj razlagati slovnica, tako, da se pride v kakih 2 mesecih, torej 10 urah, do zadnje strani, in dijaki še ne znajo brati.
„Tako bi bila slovnica končana", pravi g. profesor zadajo uro, „spoznali ste, kako bogata v obliki in besedi, kako mehka in razvita je staroslovenščina; da ponosno se Bmcmo ozirati na njo; v njej dobite vedno vir in studenec pravilnosti, zatecite se k njemu in gotovo podaste slovenskemu svetu čisto in neskaljeno besedo. Prihodnjič začnemo z berilom."
Postojmo nekoliko, g. profesor! Poglejmo glave nejboljših dijakov, ali najdemo kje kako zrnice ki bi moglo kaliti in roditi ? Kako pusto je notri ! Vjel se je le kak „Rab, monžu, pa o aoristih, imperfektih, sploh kar je dalje od samostavnika nij duha ne sluha. In dijak naj se semkaj „zateka", naj bogat in lika s tem slovenščino !
Res je v tem tndi dosti krivde od dijakov; toda ne more se jim zameriti, ker ravno v 8. razredu nemaj o toliko časa, da bi se prostovoljno učili, kar se v šoli ne zahteva. — Sedaj pridejo k berilu, kjer je nekoliko vzgledov iz staroslovenskega. Kar zadeva branje, nij treba dijakom nič skrbeti, ker imajo pod cirilico pisano tudi — latinico ; drugače je pri gramatikaličnih vprašanjih. Tu bi se dalo vsaj nekoliko popraviti, kar se je popred zamudilo, toda gosp. prof. ne zabranjuje dijakom, akoravno vidi, Iso pišejo po bukvah vse opazke, katere potem, Če so vprašani, lehko bero. Torej le I orma!
Nikakor ne vpravičujem dijakov in le žalostno je, da je tako prišlo v občno navado, a tudi g. prof. nij prost onega tujega greha, ki pravi „k drugih grehom molčati."
Ali bi se ne dalo popraviti, da bi ne imeli dijaki ravno pri staroslovenščini strahu, ko vidijo po hodišči se sprehajati šolskega nadzornika, in da komaj čakajo, da mine ura ? Proč z vašo suboparnostjo, ali pa glejte, da boste znali veselje do slovenščine obuditi, kakor drugi učeniki. Sicer neizmerno narodni stvari škodujete, ker mlačneže iz-rejate. Abiturijent.
Domače stvari.
— (Slovensko učiteljsko društvo) je imelo v četrtek v Ljubljani občni zbor, katerega se je udeležilo 48 slovenskih učiteljev.   Poročilo prihodnjič.
— (Na ljubljansko realko) je imenovan nekov Kreminger za profesorja. Dozdaj je bil v Rakovcu v vojni granici (pri Karlovcu).
— (V Novo mesto) pride za gimnazijskega direktorja nekov Fischer, gotovo trd Nemec, noter iz Brody-a! Ali nas ima Slovence Stremavrovo ministerstvo rado!
— (V Mariboru) je imelo društvo, ki dela zoper umetno narejena vina, zbor, v katerem je predsedoval dr. Radej in se razdelila tadi slovenska knjižica „o kletarstvu."
— (Nov učni pomoček) za slovenske šole bodo „pregibi ji ve Črke", katere je scHtavil g. Ivan Miklošič, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru. Za denes opo-zorujemo samo g. šolske voditelje na to novo učilo.
pride v Prago, bode pravil o tebi in o tvojih pravljicah in nas in našo vero skrunil. Slišal sem o ljudeh, ki hodijo po vaseh in zbirajo nalašč take reči ter jib dajejo v tisk, da bi se imeli meščani komu smijati, ko jim manjka lastnih osoljenih. On tako ali tako uže sklada pesni v knjige; morda zloži v kratkem tudi eno o nas, imeli bodemo potem sramoto po celem svetu. Svoje k svojemu, ne verjemi drugim nego svojim, inače prideš kmalu v „jezike.u
Ako uij hotela Euefa dedčeka razjeziti, morala jo vsaj za zdaj lepo doma ostati in o doktorji niti začivkati. Starčka še nij videla nikoli tako razkačenega, nikoli nij z njo tako počel, kakor zdaj. Tako rada bi bila doktorju pravila, zakaj mu vendar ne more besede držati in priti k njemu pogledat; a nij storila tega, čeravno je imela z Jenikom zanesljivega posla pri roci, kateri bi je gotovo ne bil pri dedčeku zatožil. Ali
zdelo se jej je, da bi starca v Otikovib očeh pomanjšala, ko bi se na njegove muhe opirala, in tudi bratu bi dajala slab vzgled. Res da jej nij bilo treba nobenega posrednika, lehko si je naredila izgovor, da gre po to ali ono v vas in pri tej priložnosti bi se pri Mrakotovih ustavila, in se sama izgovorila. Ali protivilo ho jej je, kaj za hrbtom delati in proti volji onega, katerega je častila in ljubila kakor starše, da si bi ne bil o tem nikoli nič zvedel. Tolažila se je s tem, da jej nij nobenih nazuanil treba; da doktor uže tako dobro ve, kako jej je žal, da ga zdaj ne vidi in ga še dolgo videla ne bede ter kako nerada doma ostaje in kako se jej toži po njem. Tako žalovanje je poznala le po smrti staršev, zdelo jej jo, da jej manjka pol duše in da jo druga polovica pri njem. Bolovala je na skrivni tugl in n;Č jej nij pomagalo, tudi ko bi si bila celi zeleni venec na glavo položila — do   bila bi
okrevala. Žalostno je sedela pri delu, po strani pogledovaje, kje leži Mrakotovo posestvo in nikoli nij še toliko parala, kakor zdaj.
Doktorja se je pa še mnogo, mnogo gorše godilo. Enefa je bila navajena premagovati so, trpeli, drugim so pokoriti, njihova mnenja pazljivo poslušati in njihovo voljo spoštovati,— a on nikakor. V strijčevi hiši mu jo vso le na oči gledalo; mati je, če ravno se je z njim vselej prepirala, kadar ga jo obiskala, vendar živela lo v njem in z;inj, kar je jaku dobro vedel, iu največji del njihovih prijateljev jo bilo od njegovo mošnje odvisnih, ter so mu naVadno vso nemudoma izpolnili, ako je knkošno žsljo razodel. Prvič jo>. torej v svojem življenji iz-poznaval upor in to ravno v reči, ki je bila zanj bolj pomenljiva In važna usgo druge. K i fe uij mogel razumeti; mislil je, da jo pozna, da jo je skozi in skozi pregledal —
— (G. Janko Žir ovni k), dozdaj tajnik „učiteljskoga druitva za ilov. Štajer" je dobil službo v Starem trgu pri Ložo na Kranjskem. Imenovani je eden najinteligent-nejših narodnih slovenskih učiteljev.
— (V ljutomerskem okrajnem glavarstvu) Re ima 8 novih Sol ustanoviti in sicer 5 v gornjegradskem in 3 v ljutomerskem Šolskem okraji.
— (V Fravhajmu) pri Mariboru se je 1. avg. t. 1. odprla 3razredna Sola. Tudi '-»razredni Soli v Slivnici in Selnici bosti na '{razrede razširjeni.
— (Učiteljsko druStvo mariborske okolice) je poslalo g. Mllllnerja in g. Roškerja, nadučitelja v Lembahn, kot svoja zastopnika na 2. hrv. učiteljsko skupščino v Petrinjo. Tudi „Učiteljsko društvo za slov. Štajer" bi bilo rado iz mej ljutomerskih odbornikov poslalo kojega na ta znameniti zbor, toda temu so bile opovire v Ljutomeru toliko zarad stroškov, kolikor zarad odpuRta. naprošen je pa bil g. Poljanec, učitelj v Brežicah, da zastopa v Petrinji tudi društvo štajersko - slovenskih učiteljev, kar je tudi storil, ter v imenu „učit. drnStva za sloven. Štajer" hrvatski zbor pozdravil.
— (Društvo „Slovanska beseda" na D u naj i) razpošilja sledeče vabilo k pristopu: Društvo „slovanska beseda" so neprijazne časovne okoliščine silile, da se je morala zmanjšimi prostori zadovoljevali. Nasledek tega je bil, da se je društvo v svojem razvoji zaviralo in da je število družbenikov če dalje manjše postajalo. Vsled tega je sklenil občni zbor društva najeti večje stanovanje v hiši, kjer bi bila dobra restavracija, da se tudi v tem oziru opravičenim željam družbenikov u streže. Društvenemu ■odboru se je posrečilo najti v Doblhofgassc št. 9. tako stanovanje, da bo društvenim potrebam kakor se odbor nadja popolnoma ustrezalo, ker bo mogoče tam tudi večje zabave napravljati. Odbor naznanjevaje Vam to, dovoljuje si ob enem Vas uljudno k pristopu v društvo — čegar važnost za Dunajske Slovane dokazovati bi nepotrebno bilo — pozvati, ter Vas prosi, da blagovolite tudi v okrogu svojih znancev v tem smislu uplji-vati, Le na ta način bo društvu mogoče večjim zahtevam zadovoliti, krepko se razvijati in svojim udom vedno več prijetnosti j napravljati. — V ta namen izvolite se po-
služite pritožnega lista. — Čas preselitve v nove društvene prostore se Vam bo pozneje naznanil. Odbor „Slovanske besede".
— (Iz Poljan) nad Loko se nam poroča da je bil kot preiskovalni komisar c. kr. svetovalec deželne sodnije g. Ravnikar na komisiji tam zavoljo razširjevanja ponarejenih bankovcev po vojaku Josipu Ušeničniku ki kmetu I loki ju, katera dva so v Ljubljani zaprli (glej včerajšnji naš list Ur.) Komisija je našla, da sta ona dva uže več tacih, na Italijanskem narejenih bankovcev tod raz-dala. Bankovci bo prilično dobro tiskani, samo bolj bledi so nego pravi.
— (Železnica Kuittelfel d - Z a preši č.) V labodsko dolino na Koroškem, skozi katero je nameravana železničua črt i Knittel-feld Zaprcšie, prišli so uže koncem preteklega meseca inženirji, poslani od trgovinskega mi nisterstva, da pregledujejo črto. Vprašanje pa je, ali se od spodnjega Drajberga železnica pelje skozi škalsko in savinsko dolino do Celja, ali pod Pohorjem preko Konjic do Rogatca.
— (0 letin i), kakor je kazala začetkom tega meseca, poroča kmetijsko rainisterstvo : Na Staje rs kem je pšenična mlačva prav izdatna, tudi ječmen dosti lepega zrnja vrže. Na nekem posestvu srednjega Štajerskega se je od enega orala po 22 vaganev pšenice in po 32 vaganov ječmena naželo. Koroško ima srednjo letino, kar se tiče pšenice, rži in ječmena, samo ovsa več kakor navadno. Koruza je povsod lepi, vendar bi trebalo da dozori lepih suhih solučnih dni, ne pa v dežji, katerega je meseca avgusta preobilno se vlilo. Od prosa smemo prav dobro žetev pričakati, ajda lepo cvete. Krompir ima dosti in debelih krompirijev, kateri pa močno guijo. Otave je na mnogih krajih več nego je bilo sena. Lan je povsod slab, brnel na gornjem Avstij-skem prav slab. Vino potrebuje toplega, suhega vimena, da ne bode prekisel.
Razne vesti.
* (O avstrijski ekspediciji nase-verni pol), ki je tako visoko na sever prodrla, da je našla kraje, na katere še nobena človeška noga nij stopila, poroča telegram „N. fr. Pr.w, da so bili pogumni potniki in znanostni pijonirji, dve leti s svojo barko v ledenem morji zamrzneni in se nijso mogli iz leda ni izžagati niti izstreljati. Prišli so od barke s senmi  čez led do 82° severne
a naenkrat mu je bila uganka ter spoznaval je, da njene notranjosti vendar še nij popolnem preštudiral, da bo več v njej skriva, nego je do zdaj mislil. Bil jej je drag, to je čutil in ona tega nij tajila, da, kazala je to na ravnost s pogledi, z obnašanjem, z besedami; a ipak ga je žrtvovala meni nič tebi nič dedčeku takoj, ko je to od nje terjal! Zdaj stoprv mu je pi i Sel njen poslednji izrek na misel, in moral se ga je bog ve kolikrat no dan domisliti, da nako ne bode hotela, tudi ne bode morala." Oh, nij se bahala, ko je izgovorila te moško besede; zdaj je videl in da se nij bahala, iu to je ravno doktorja neizrekljivo mrzilo. Sklenil je, da jej ludi on pokaže, da ako neče tudi uij da bi moral, ter da pusti to muhe po dc Ič kovi giavi rojiti, ne da bi najmonj poskušal od tam izpoditi jih aH si starca s kuci m prijateljskim činom nakloniti.
Mrakotova je bila res obžalovanja vredna. S sinom je imela goli križ;  uij bilo z njim
niti govoriti niti ravnati. Nij vedel, kaj bi počel z dnevom; kar nij več Enefe čakal, nij imel nikjer pokoja, nič ga nij veselilo, nič ne zanimalo. Odgovora je dajal le na pol besede, pri obedu nij nikoli nobene jedi hvalil kakor prve dni, ter celo malomarno iu nehvaležno je sni-1 sladkarije zanj z največjim delom pripravljene — pa čudno: mater tu nikakor nij prevzelo, kakor bi se moglo misliti, nego zadovoljno se je zraven po strani smijala.
Za doktorja je bilo to kos grenkega dela; neprenehoma iu molče boriti se s svojo neugodnostjo, Emirom upati in vedno varan hiti. Kolikrat jo poskočil na dan z zofe, katera mu je bila od te dobo, kar mu je Eucfa na njfj uroke zarekovala, priljubljeno mesto, ter bežal k vratom na stez ij jih odpirajo. Zdelo se mu je namreč, da jc slišal nu inoatovži kaniorčiuinn lehke, urne korake. (Daljo prili.)
širine. Novonajdena dežela ima prav malo živalskega in rastlinskega življenja, kamen je večidel dolomit, lesa malo . meje niti z gor nijso videli. — Dve zimi so ti pomorščeki, katerim načelnika sta Payer in W> v prelit, preživeli v sedemmesečni noči, kakoršna je na severu. Ker jim je bi mašinist na ladiji, Krisch, umrl na jetiki, in je led ladijo vzdignil in nagnil, morali so jo popustiti in so hodili s senmi in s čolni šestin devetdeset d n i j daleč nazaj do ruske Novaje Zemlje, kjer jih jc ruski pomoršček Feodor Bnronin rešil in srčno sprejel. Zdaj se vračajo domov na Dunaj, kjer jih bodo slovesno sprejeli. Tudi po poti črez Norvegijo so jih povsod s sijajem pozdravili.
*(Iz Lvova) se „N. F. IV." brzojavlja da si je bivši minister Potočki na lovu levo oko močno poškodoval.
* (Osem ljudij je zgorel p) kakor pPokrok" piše, v vasi Sirakov na Češkem, namreč župan s svojo družino, ki se pri pogorišči nijso mogli rešiti.
* (O velikom požaru) v mali rezidenci Meiningeo, (8250 prebivaleov), kjer je 5. t. m. kakor smo uže povedali, okolo 300 hiš pogorelo, poroča so dalje: Ogenj se jo začel pri nekem peku popolitdne; do G. ure zutraj je bilo 300 bil v pepelu. Bil je hud veter. Zgorela je gimnazija, rotovž, tiskarnica tamošnjega „Tagblatta", mestne cerkve streha. Škode je za tri milijone.
Zahvala.
Dramatičnega društva odbor, sklenivši nabiro za pokritje društvenega deficita, izreka s tem svojo najsrčnejšo hvalo vsem čestitim p. n. domoljubom, kateri so pripomogli, da se je ta nabira tako ča st n o i z v rši 1 a. Potrjevalne listke o sprejetih novcih bodo sprejeli vsi čestiti p. n. darovalci še poBebej.
V Ljubljani 11. septembra 1874.
Odbor ,,J>ram. flrttštva".
Vabilo
k prvemu občnemu zboru „Učiteljskega društva za slov. Štajer", s katerim bode združeno prvo zborovanje vseh slovensko-štajer-skih učiteljev,  se sledečim dnevnim redom :
1. Pitanja dtželne učiteljske skupščine v Gradci.
2. Imenovanje narodnih učiteljev.
3. Zadeve „Učiteljskega društva za slov. Štajer".
Duh časa in ljubezen do šolskega napredka in domovine nam veli, da moramo delati „viribus nnitis" ter povzdigniti šolstvo na višjo stopinjo. Radi tega se pa letos tudi marljivo zbirajo učitelji in šolski prijatelji ter se posvetujo, kaj storiti za šolski napredek in se bodo torej zbrali 21. in 22. t. m. v Mariboru v "VVicsthalerjcvi dvorani (Hotel zur Stadt Wien) in to vsak dan ob 9. uri dopoludne ter se posvetovali o zgoraj omenjenih točkah. S tem zborom bode združena tudi učiteljska beseda (katere program prinese „Slov. učitelj" 18. t. m.), potem tudi izleti v okolico, kamor hi bodemo šli ogledovat šole.
Vabimo torej k temu zboru vse gg. ude našega društva, vse gg. učitelje in učiteljice narodnih in srednjih šol po vsem Slovenskem. Počasto naj nas se svojo pričtijočnostjo tudi naši slovanski bratje in UJiši no maki kolegi in sploh vč. pod' pomiki našega društva, prijatelji in prijateljice našega šolstva.
IVist" nir-. se dobivajo za neude po 30 kr. pri odboru v Ljutomeru in za ude po 20 kr. Vodstvo južu-a železnice je znižalo vožnjo za '/a °d 19. do 24. sept. ihelusivo fcour in rctour,
Zaoasnl odbor „Učiteljskega društva za slovenski Stajer". V Ljutomeru, 10. septembra 1874. Pred s do ki Tajnik: Ivan Lap a j n e. Janko Z i r ovni k.
Tržnu ]iorocilt*.
— Iz Da na ja 7. septembra. V preteklem tednu je bila žitna kupčija jako slaba. Žitne ei.no so uže tako nizke, da se ne morejo več tnllatl in v rudar žita no more prodati, kdor od sed.uiih con neće pustiti. Pšenica je za 15 do 20 kr. pala v ceni, ker mlinarji neeejo kupovct', pšcn co pa sa dosti ua sejmo p;ivaža. Ogerska plenica je bila po gl. 5.50 do G gl. h« lin cent. Trdi rež soje moCuo ponujala, a po gl. 4.40 do gl. 4.80 teako kupcev našla. Ječmen, ki je v poslednjem času vedno v ceni nazaj Sel, prišel je enkrat do stalne cene. Lepo blago za pivovarnice se je lebko prodalo, Brednje btago pa no najde kupcev. Moravski ječmen se je plačal po gl. 4.30, oger-ski po gl. 3.50, slovaški po gl. 3.80, do gl. 3.90. Koruze je uže malo v zalogah, za to se drži coua in so kupci privolili gl. 4.80 do gl. 5.20 za čolni cent. Oves jo za 15 kr. padel na gl. 4.HO cent. Z moko je malo kupčije, da si jo galski in ogerski mlini po niz!d ceni ponujajo. Ajda se jc na Štajerskem prodajala po gl. 4.30 kr. Svinjska mast se zinirom ho podražuje, ter je po gl. 49 do gl. 40.50. Šp oh a manjkuje iu se lep špeh po gl. 47 do gl. 48 rad plačnje. Tudi maslo jo vsled tega v ceni poskočilo, promet je prav živahen, lepo blago se plača po gl. 52. Seno je po gl. 1.40 do gl. 2.20, slama po gl. 1.70 do gl. 1.86 cent.
Pri sv0jau odhodu v južno liuako, Odeso in Krč, vsem prijatuljora in znancem srčno: na zdravje! I! v
llluko žareli,
trgovinski potovaloc.
Vsesi Lok/iifl moč in zdravje brea leta in brez stroškov po izvrstni
MMm i Barry
Odstrancnjo vseh bolezni brez leka in stroškov % izvrstno zdravilno hrano Itcvalescičro du Barry iz Londona, katera pri odrnfičenih in otrokih svoje stroške 50krat v drugih sredstvih prihrani.
Izpisek ls 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drohu, v prsih, na pljučah, v grlu, v duš-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopošljejo:
Spričevalo št. G4.210.
V "Niipolji, 17. aprila 1862. Moj goBpod !   Vsled bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja.   Nij sem bil v stanu no citati niti pi-
Bati; moji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in Imel sein zinirom razburjene živce, da nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moju trpljenju olajšali. V popolni obupnosti sum Vašo Revalescieic poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesecu užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. Rovulcsciere zasluži n:ij-večo hvalo, ona meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališču zopet zav-ziuiati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem
Marauise de Brehan. Spričevalo št. 65.8lo.
Neufchatcau (Vogcaen), 23. dcc. 1862. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na Btrašni razburjenosti živcuv, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočcBti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Kuvalescieru dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki
bo to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi,. mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti.
Martin, Officiere Comptable en retraite. Teonejii kot uioso,  prihiam Kevaleaoiero pri j Uničenih in ^ri otrocih »Okrat svojo ceno za zdravil«..
V pleuaitih pušieab po pol fanta 1 gold. fiO krn l »tint 2 gold. 50 kr., 2 tunta ■'< gold. 50 ' r., 5 fun-iov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold^.
- BevaiuHcioro-Biscuiten v pušicah .'. 2 gold. BO kr. m 4 gold. 50 kr. — UovaLacie.-.: ("t-vjhitt'.: v prahu iu v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 Lis 2 gold. bO kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tu 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry dn Barrv & Comp. na Da-iMtjl, Wnl)flaelijciutt«» it. 8, v LJubljani Ed. Viahr, v Oradfll bratje Oberanzmeyr, v Ina-brultu Diechtl 4 Frank, v Celovel P. Birn-bacher, v Loućl Lud vi g MUller, v Maribora F. Koletnik A M. Morič, v Merena J. B. i.utuluuiuii, kakor v vsub mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kr*je po poštnih nakaznicah ah povzetjih.
rXimJcl.
11. septembra:
JCvropn: Maeskasi iz Teresiopola. — Itak c. k. nadlt'j. iz Gradca. — Martin Oster iz Dunaja. — SSigon iz Planine. — Kregar.^Zu-panuc iz Zagreba. —Sašol iz Laškega.
Pri siomi: Peteroa iz Bučice. — Stampa iz Kima. — Pompilio, Turk, Lavrin, Kaudenial iz Trsta. — JNi-colini, Z:ijec iz Zagreba. — Cafon, Zajec, Zupan iz (lovic,'. — Salomon iz Kamnika. — llubenik, Boter iz Dunaja. — dr. Stundfest iz Gradca.
Pri Malici: Bneider iz Frankfurta. — Stcin-lechncr iz Frniensteina. — Moul.iK iz Tista. — Gramatika iz Pešto. — Prejer iz Laškega trga. — Murgel iz Dunaja, — Brauuu iz Koč ivja.
Pri I»av. dvoru: An-droima iž Dola. — Ne ker-man iz Celja. — Benedikt iz Novoga mesta.
Pri Virautu: Čop iz Gop i.jakcga. — Stanonik iz Starega trga.
Ir^najska borza 11. septembra.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 70
Enotni drž. dolg v sruhru    .   .   74 „ 70
1860 drž. posojilo.....110 m 10
Akcijo narodne banke    .   ■     979 „ —
Kreditne akcijo    ....     245 „ 75
London........109 „ 85
"..........                                          8 „ 81
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........104 „10
kr.
Naznanilo.
Podpisani naznanja Častitenm občinstvu, da se je te dni vrnil iz Dunaju, kjer je za zimo nakupil veliko lepega blaga, posebno velikih robcev (rut). «u- riuja I k. Hiii.ua vsake porte« aviliiaiili robcev, kotoiiiiics sploh vsega, kar spada mej
zagotovlja najnižje letošnje cene.
trgovec v špitalskih. ulicah, št. 273 (854—3) v Ljubljani.
(245—3)
Zahvala in priporočba
za gospoda Franca Kasperiča,
z vo niskoga zdeharja (Špenglerja) v Mariboru.
Naš tukajšnji zvonik bil jc leta 1868 od nekega drugega mojstra pokrit s plo-šicami iz cinka. Vendar kmalu po dokončanem d-du kazalo so se napake. Letos spomladi pa je bilo poprave potreba na vsak način, lilizu 60 cinkove strehe se je moralo potrgati in ponoviti.
Težavnega dela se je lotil gospod Franc Kasperič iz Maribora a svojima vrlima pomagaČema: J. Brusom in Gust.' Sattlerjem.
Delo je opravil z veliko marljivostjo in spretnostjo. Posebne bvale vredno je to, da j c vse pripravo soboj imel, kakor dodana podoba kaže.
Podpisani odborniki cerkvenega konkurenčnega odbora tedaj imenovanemu gospodu izrekajo dostojno zahvalo v imenu cele tV.ro ter ga vsem kot spretnega zaupanja vrednega mojatra in izvrstnega strokovnjaka priporočajo.
V Hengsbergu 28. julija 1874.
Franc Draksler,     Miha Strobl, Prane Wolf,
župnik. oerkv. ključar, corkv. ključar.
Franc Cerer, Matija Holoman, K. StoingniDer, predsednik.           odbornik. odbornik.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".