167. številka.
Ljubljana, v torek 24. julija.
XVI. leto, 1883
Izhaja vsak dan mveeer, izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., n jeden mesec 1 gld. \Q kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ee' po
10 kr. za meBCc, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po -4 kr., če se trikrat ali večkrat tiblta. Dopisi naj se izvole frankirati. -   Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka itolbft". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse »ulministrativne stvari.
„Take so naše razmere!"
Prav neradi pečamo se na tem mestu z drob-tinami, ki spadajo prav za prav v rubriko „domačih stvarij", a ker se naša politika kolikor toliko suče ob oBobnostih, in ker se s podrobnosti sme skle pati na splošnost, odločili smo se, danes tu razpravljati naslednjo dogodbo, da se naSi čitatelji še jedenkrat osvedočijo, kako perfidna je taktika naših političnih antagonistov in kako bi slastno radi sneli prepir kar s prvega klina, ter sumničili in grdili Kranjsko, z njo pa vse Slovence sploh.
Dunajski jutranji listi z dne 23. t. m., katerim streže znani sin Koniekov z lažnjivimi poročili, prinesli zo naslednji vznemirljivi telegram : „Laibach 22. Juli. Heute Nacbmittag um 6 Uhr vvurde auf der Strasse zvviechen Laibach und Josephsthal, einem der frequentesten Ausflugsorte, ein deutscher Ingenieur von emem Bauernburschen mit einem Messer augefallen. Derselbe konnte sich nur dadurch retten, dass eine vorbeifahrende Equipage ihn auf-nahm, worauf aucb gegen dieselbe ein Angriff unter-nommen vvurde." Tako slove telegram. Sedaj pa hočemo povedati mi, kar smo poizvedeli iz verodostojnih virov. Res je, da je inženirja gosp. Po-Btelna, ki pu ni Nemec nego Magjar ali Ceh, prišedšega peš iz Zaloga na potu proti Ljubljani, koder se gre proti Korbarjevi gostilni, napal bivši delavec v fabnki v Velčah. A ta delavec, ki je bil popolnem žganja pijan, bil je zaradi vednega pijančevanja že davno odpuščen kot delavec iz Velske papirnice in, ker je imel že delirium tremens, bil je že v ulaznici. Ta pijani človek se je malo brigal za narodnost g. inženirja Postelna in bil bi napadel vsacega brez razlike narodnosti. Ko je bežal inženir Postel pred pijanim človekom, pripelje se v g. Do-berleta vozu njegov sin Franc Doberlet, z njim pa ravnatelj  nemškega gledališča g. Mondheim-
Schreiner, kakor je prijavil svoj čas v „Sloveu-skem Narodu", Slovenec rodom iz Ormoža, in zloglasni lažnjivi dopisnik Dunajskih židovskih listov in večni maturant, Karol Konschegg, exredakteur „Ljubljanskega Wochenblattau. Ti gospodje so vzeli g. inženirja Postelna na voz in se odpeljali v Velče, kjer so naznanili žandarmeriji, kaj se je zgodilo. Žandarji so pijanca, znanega razsajalca, takoj prijeli in odveli v zapor, danes pa izročili aodniji v Ljubljano. Tem trem stebrom „nemštva" alias nemšku-tarije v Ljubljani, gg. Konscheggu, Dober letu jun. in M o n d h e i m-S ch r e i n e r j u, katerim se je pridružil tudi gosp. Paul Achtschin, ki je mnogo z revolverjem okolu sebe pretil in plašiti skušal, se je takoj v restavraciji v Velčah povedalo, da je napadovalec znan nepoboljšljiv pijanec, ki nobenega kmeta pri miru ne pusti, ki je vsled vedue pijanosti zmešan, v obče pa tako zanemarjena m zaničevana osoba, da bi ga bili že davno ubili, ko bi se ne bali kazni.
S tem od gostilničarja v Velčah in od gospodov iz Velške fabrike danim razjasnilom bi menda mogli biti gospodje zadovoljni. Ne tako pa Konšekov sin. Lačen je bil telegrama, da si prisluži na izletu porabljeni denar, in komaj dospe v Ljubljano, teče že na brzojavni urad in odpošlje „mit acht Adres-seuB telegram, katerega smo priobčili spredaj in kateri naj bi bralcem Dunajskih židovskih listov osvet Ijevals kake so razmere na Kranjskem pod vlado Taaffejevo in deželnim predsednikom baronom Winkler-jem, da slovenski kmetski fantje napadajo nemške inženirje, ker so Nemci, in da ni nikake varnosti več v Ljubljanskej okolici za Nemce in nemškutarje. Nemci in nemškutarji so včeraj z veliko slastjo kazali telegram Konšekov, rekoč: „ Glej te, take so naše razmere !H
Posebno se je v tem odlikoval pri včerajšnjem banketu Ljubljanskih strelcev trgovec g. Karol K a
ringer, ki je vsacemu tiščal omenjeni telegram nasproti in nosljaje vikal: „Das sind unsere Zu-stiinde !u
Vprašamo, ali r«fi ni možno, da se tacemu de-raku, ki je še moker za ušesi, ustavi nesramno rokodelstvo in zakaj se mirno dopušča, da za bornih par goldinarjev trosi laži in obrekovanja v svet in grdi deželo in mesto, v katerem biva V
Vprašamo vse Nemce, mej nami živeče, kateri so si ohranili še toliko objektivnosti, da jim je pravica in resnica nad vse ljuba, ali res nemajo dru-zega „mediumau, ki bi poročal v Dunajske liste?
Vprašamo pa tudi triperesno deteljico: Doberlet jun,, Mondheim-Scbreiner in Paul Achtschin, od kod to prihaja, da se vozijo v Velče z revolverom v žepu? Ali so hoteli morda tam toli dobiti mučeniško krono?
Sploh pa je v zadnje dni tudi slepec mogel opaževati, da se z gotove strani neprestano in dosledno ščuje in ruje, da bi se prouzročil kak nered ali kaka rabuka, ki bi se potem napetih lic raz trobila v Dunajske liste; taktika levičnjukov in viteza Schiinerer-ja žalostni vspehi tudi nekaterim vroči krvnim elementom mej nasprotno stranko ne dade miru, da si hočejo „coute que coute" pridobiti tudi jednakih lavorik, In naših nasprotnikov zbrana tolpa, sedeča pri banketu, ki se tako rada ponaša s svojo inteligencijo, ne povprašuje kar nič (»o okoliščinah, po istinitosti in sploh po važnih merodajnih momentih, temveč veruje kar slepo in prisega na take telegrame, ker tudi njej srce radosti utriplje, videč, da je malovesten a močno gladan žumalist (?) oblatil našo deželo in z njo — Slovence.
Da, take so naše razmere!
LISTEK.
Deželna razstava v realki.
(Dalje.)
Kdor se zanima za razvoj časnikarstva mej nami, naj si ogleda Ljubljančanko, kakeršna je bila pred 100 leti, kajti mej drugimi razstavljena je tudi jedna številka od leta 1783.
Posebne redkosti razložene so v velike dvorane levem kotu. Bitka pri Sisku 1. 1593, kjer „Kope so pijani — pred Kranjci omagali Otomani", upodob ljena je v velikej bakrenej plošči (štev. 55), znanej iz spodnjega muzeja. Pri tej bitki uplenili so tudi v Šotoru Hasana-paše brivno skledico, ki je zaradi tega interesantna, ker je iz usnja. Pod to skledico pa sta v steklene j kaseti Skalpa Herwarda barona Auers-perga in barona Weixelberga (lastuina grofa Auers-perga na Turjaku), žalosten spomin preteklih silovitih časov. Okolu in okolu razstavljeno je dragoceno orožje: Krasni piAtoli mariala Marmonta (štev. 60 in 61), bandžar 300 let star, (fit. 65) lastnina ura. Ahaciča,  masni  plašč,  narejen   iz vojnega
plašča pri Sisku premaganega llasana-paše (ftt. 200, lastnina stolne cerkve v Ljubljani) in bosenska „ca-sula" poddružnice v Gabrčah pri Senožečah, jako lepo uloženi puški gg. grofa Lanthieri-ja in Viktora Smoleta (št. 213, 214), opeka z grbom Celjskih grofov, helebarde, dvoročni meči (Flaminger), Lanthierovi „trouboni", turške podkve in stremena, in puške raznih Časov in sistemov. Mej puškami pa sta dve, ki zaslužite vso našo pozornost. Baron de Traux v Celji razstavil je štev. 71 in 73. In ta štev. 73 — risana puška za lov — je kaj posebnega, kajti to je prava pravcata ostraguša (Hinterlader) iz sedemnajstega stoletja. Naredil jo je Mihael Glill, ki je bil puškar v Ljubljani. Da je živel in puške delal v 17. stoletji, razvidno je na drugej puški, kjer je svojemu imenu dodal tudi letuico 1651. Tedaj so bile novodobne ostraguše, ki so napravile velikansk preobrat v vseh vojskah, na Kranjskem znane že pred 200 leti, vsaj M. Gtill delal je že po tem sistemu.
Kaže se nam dalje Valvazorjev šlem (št. 67), rogovi divjega kozla v prejšnjem stoletji pod Triglavom ustreljenega, in polovic* črnega oklepa grofa Joita Thurna, dednega dvornika v Kranjskoj in vin-
diškej pokrajini, višjega poglavarja hrvatskih mej itd. (1533—1589). Ta oklep (št. 80) bil je poprej v rAmbraser Sammlung", sedaj pa pripada iune-teljno-zgodovinakej zbirki na Dunaji in ima poleg zgodovinske vrednosti za nas tudi ta pomen, ker pas živo spominja tistih Žalostnih časov, ko so se, slovenski kmetje poganjali za „staro pravdo" in je marsikateri nesrečnež s strahom in trepetom zazrl ta čtni oklep nemilosrdnega J ošta. j
&tev. 105—108 so mestna oziroma sodna Sjezla (richterstab) iz Kostanjevice, Krškega, Škofje Lfpke in Kočevja, izmej katerih ima ono iz Krškega največ prvotnosti. Jednak namen imela je tudi po g. Kapelle-ji v Metliki razstavljena gorska palica, (Št. 116), sestavljena iz več delov, katero je držal v roki sodeč pri vinograjskih prepirih.
Občinski urad v Žužemberku razstavil je s srebro m okovano posodi: i/ rakove škarnice (št. L1 7), ki drži kakega pol litra. Žal, da moramo oporekati Žužcmberčanom, da bi bil kdaj pristen kr^ki ,rak lastnik te škarnice, ker je posoda narejena iz fckar-nice morskega raka. j
Lepo je orožje, razstavljeno po g, čpu. vitezu Stiickl-nu (št. 59, 62—64, 78, 79),„g. $mple$aj- pi-
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24 julija.
„Triester Ztg." prinaša jedina senzačen telegram iz Zadra, da je dalmatinski deželni zbor vsled Najvišje cesarske naredbe razpu-ŠČen, kar da se je bilo naznanilo v zadnji seji v soboto, preduo se je bil zvršil dnevni red.
Deželni zbori« kateri imajo sedaj svoja zborovauja, koučali bodo svoje delo koncem meseca ali pa začetkom avgusta. V dan 16. avgusta sklicana sta deželna zbora Goriške in Istre Drugi deželni zbori, kateri letos neso še zborovali, kakor ga-liški, moravski, gorenje-avstrijski in predarlski, sešli se bodo tekom meseca septembra. Zborovanje teb deželnih zastopov trajalo bode potem tikoma do početka zasedanja državnega zbora, oziroma delegacijskih obravnavanj.
Ki.kor se čuje, bode ceskl deželni zbor že 5. avgusta zaključen. Do sedaj se ni še obravnavalo nobeno vprašanje, ki bi se dotikalo narodnostnega na^protstva. Včeraj pa so piedloŽili dr. Rieger in tovariši naslednji nasvet: „ Dežel ni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, storiti načrt reformi volilnega reda v deželni zbor, s katero naj bi se posebno naslanjaje se na zadnje ljudsko štetje in druge uradne podatke volilna pravica z ozirom na prebivalstvo, število in plačani davek kar možno jeduakomerno podelila, volilni okraji z ozirom na geogratičuo ležo razdelili in tako obmejili, da zadobiti obe narodnosti jednako in popolno pravico. Nadalje naj se preiskuje, bi li ne bilo prikladno, da bi se volilna pravica v nefi-deikomisaričnem veleposestvu zvrševala v več volilnih krajih in naj se li petakarjem podeli volilna pravica." — Ta predlog podpisalo je 71 Čehov. — Razven tega pride znabiti še Clam-Martin ic o v a resolucija v obravnavo glede obligatnega pouka obeh deželnih jezikov po vseli srednjih šolah češke dežele. — Prof Harrach izro&il je peticijo raznih občin za povzdigo industrije s predivom in tka ls t v a   po čeških in nemških gorskih krajih.
W. n«s iaj e -žil rža f e.
Pred nekolikim časom poročala je srbska vladinu stranka jako oblastno, kako da je zmagala proti opoziciji pri izvolitvi župana v mestu Kragujevac. To je bilo prouzročilo mnogo veselja v taboru „naprednjakov* in izvajali so se iz tega slučaja celo ugodni zaključki za predstoječe volitve v skupščino. Zdaj pa pride poročilo iz Bel grada, ki nuni kaže v pravem svitu ono „ zmago". Meščani Krngujevski so se namreč pritožili proti vodji ondotnega vojaško-tehničnega zavoda, polkovniku Velimiru Štefanovi ću, kateri je bil vse pri tem zavodu nameščene delavce prisilil, da so glasovali za vladinega Kandidata, grozeč jim, da bode v nasprotnem slučaji vse odpustil. Belgrajski opozicijonalui list vpraša, je li ta slučaj, da se zdaj že v vojski tira stmnkurska politika in da se dajo častniki upotrebljati za politične agitatorje, morda resultat — nove vojskine organizacije V
Francoski benat priznal je s 180 proti 127 glasom nujnost justične reforme ter na to sklenil generalno debato o dotičnoj vladtni predlogi. Kot glavna govornika stala sta si nasproti justični minister M a rt i n - F e u i 11 e in pa A11 o u. Prvi je javno
priznal, da namerava s svojo predlogo ustvariti politično obrambo. Vse vlade francoske so se dotikale sodnega stanu. Ob času cesarstva bile so takozvane mešane komisije, in kar se tiče neodsta* ljivosti sodnikov, ki je izrečena v postavi, spominja justični minister le na čase, ko je bil vojvoda Broglie mi nister in na tedajšnje politične pravde, kojih je bilo nad tri tisoče. Sedanji sodni stan zgubil je svoj ugled, odkar se umešava v politiko in si prisvaja pravico, da sme žaliti republiko. Velika večina dežele zahteva, da se sturi konec takemu anarhičnemu stanju. Allou pa je napadal postavo ter se toplo zavzemal za sodniški stan. Dotično postavo imenoval je javno nesrečo, katera bode dala Francoskej odvisne in sužne sodnike. — Zmerni republikanski listi so tudi skoro vsi proti postavi in „Journal des Debats" dokazuje justičnemu ministru, da celo Bourboni 1. 1814. neso majali na neodvisnosti sodniškega stanu.
Včeraj je Mr. Gladstone v angleškcj spodnjej zbornici v daljšem govoru razpravljal projekt o novem Sueškem kanalu ter izjavil, da vlada v tej zadevi ne bode zahtevala potrjenja od parlamenta. Sir Rivers Wi 1 so n , pogajaje se z L e s-sepsem, ni našel nobene popustljivosti, kajti slednji naslanjal se je na obliubo angleškega kabineta, da bode pogodba ostala nespremenjena. Ako pa bi posojilo delalo preglavice, ponudil se je Lesseps, da bode sam skrbel za kapital. Ako bi se tudi pogodba ne vzprejela, bode Lesseps vsekako začel graditi novi kanal, akoprem obžalovaje, da se Anglija ne udeležuje tega podjetja. — Novi francoski poslanik v Londonu, Waddington, je dejal, da je Sueško vprašanje jedina težkočn v francosko-angleških odnošajih, kajti za Lessepsem stoji ves narod in prihodnje razmere mej Francijo in Anglijo zavise od dognanju tega vprašanja.
Dopisi.
Iz l*<iija 22. julija. [Izv. dop.j Naši liberalci pošiljajo ravnokar v nemškem jeziku sledeči poziv:
„Spoštovani gospod občinski predstojnik! V kratkem se ima vrniti volitev v okrajni zastop Ptujski.
Mnogo mož naprednjaškega mišljenja (?) iz celega okraja kakor tudi iz Ptuja samega smatrajo za potrebno, da preide večina okrajnega zastopa, katera je sedaj v rokah duhovnih gospodov in njihovih pokornih privržencev, zopet v roke na-prednjaške stranke. To je posebno treba radi šole.
Ti možje so mnenja, ka se naj duhovni gospodje pečajo bolj z dušnim poslom svojih farma-nov nego s posvetnimi zadevami. Za šolo in njeno zboljšanje se bodo gotovo tisti kmetje iu meščani, ki imajo otroke, bolj brigali, kot duhovni gospodje, ki ne smejo imeti rodovine in še celo poznati ne smejo očine ljubezni. (Vi jo pač poznate, gospod doktor, kaj ne ? Stavčeva opomba.)
Sestavil se je tedaj v Ptuji odbor iz veliko-posestnikov (?) in meščanov, kateri ima nalogo skrbeti za večiuo v okrajnem zastopu.
V imenu tega odbora usojaio bo podpisani vas prositi,  da nas  v našem podjetji podpirate in da
stola (št. 193) in razne stare skrinje. Mej slednjimi spadata mej najlepše št. 159 (Sajovic v Slavini) in 57 (Paula Merizzi v Ljubljani), potem škrinje in kasete Strahlove, Lichtenbergove, Auerspergove itd., katerih je pa vseh preveč, da bi jih podrobneje omenjali.
Mej kupami in pokali je posebno lepa iu znamenita ročka za pivo (bierkanne), lastninu barona Lichtenberga, ki je imel baje že 2000 gld. za njo. Ta ročka je srebrna, pozlačena, a vsa pokrita s figurami in arabeskami. Izdelal jo je Conrad Autlen-berger v Norimbergu koncem 17. stoletja.
Na dalje je omeniti majolika (št. 280), poznata pod imenom: „Vier Evangelistenbierkanae", lončena, s cinastim pokrovom, s podobami vseh štirih evangelistov in drugimi figurami in letuico 1630 — steklenega pokala, imenovanega „Pr;ilateubecher des Abtes Alex. baion TauHerer", na katerem je graviran samostan v Kostanjevici z letnico 1749, — takozvanega „Cementbecher" in „Gustav-Adolf Be-cher" (ki ima na dnu v srebro urezano podobo tega kralja), oba iz deželnega muzeja.
Pod št. 140 razstavil je g. dr. Bleiweis Trs teniški rudeč svilen trak, kakeršni so sede
ili v kongresne] dobi (1. 1821) pri ljudskej veselici kmetskim dekletom. Na tem traku tiskani so naslednji Vodnikovi stihi:
Cesarja »ta v gnal* Hud vojskini krik, Franoosom pa dala
Pravičen mejnik. Mladunče vuluijo
ECdar stavio mejo, Nas plesal ravnajo, Naiu godeo dajo.
Spomin bo; kdaj zmote Kdaj spor je minul, Kdaj mir nam dobrote Na nemio izsul.
PluBiijmo, pozablen Pobčr »e prepir, Vukajuio, povablen X  nam rajat si mir!
Jednak zeleno-svilen trak hrani se v deželnem muzeji. Na njem tipkana je znana Vodnikova pesen: „Pubiči, punčike Spletajte venčike itd.
ki se je pa mej prebivalstvo delil o drugej priliki. (Da\je prih.)
kot naprednjaški mož, kateremu je izročila občina svoj blagor, tudi v tej zadevi za blagor občine in okraja sodelujete.
Poznejši predlogi se bodo objavili". Podpisani so znani kričači Pisk, dr. Mihelič, Eckl,  Kaiser, Hutar, Bratanič in še nekaj druzih.
Da je U n manifest" sestavljen po dr. Mihe-liči, se razvidi na prvi trenutek, ker se on duhovnov boji, katerim pravi: „welche das gefiihl der vaterliebe gar nicht kennen diirfen■'. Gospod doktor, splezali ste že do vrhunca političue zreiosti in sedaj bode treba nazaj! Na tak način hočete vi kmete na limanice dobiti V
Je li zamorete oporekati, da razumejo sedaj v okrajnem zastopu sedeči duhovni o gospodarstvu desetkrat več nego vi? Čudimo se pa še vedno, da se ta človek drzne napadati naše vsega spoštoval ja vredne može. Ali ste g. doktor na tisto „gnusno" pravdo pozabili, ki se baje naslanja na §. 129 kaz. zak. ? Ali ste se že opravičili? ali ne veste, da to tudi zahteva postava z dne 1. aprila 1872 št. 40 drž. zak. od Vas kot advokata? Ali ne veste, da s tem svojim neopravičenjem odvetniškemu stanu nečast delate?
Nas pa nasprotnikovo delovanje spodbuja, da tudi mi ne smemo rok križem držati. Vsak t eri naj stori svojo dolžnost, vsakteri ima priliko delovati v svojih krogih. Nikdo ne sme misliti, da je to delo posameznih; delajmo marljivo in z združenimi močmi, kajti le na tak način je zmaga mogoča in gotova.
Iz Mengša 19. julija, [izv. dop ] (Sprejem cesarja.) Pri krasno izdelanem slavoloku, tik cesarske lipe pričakovalo je naše na tisoči broječe občinstvo dne 16 t. m. ob 7 uri zjutraj Nj. Veličanstvo. Šolska m'adina Mengeška in iz Guričice, skupno nad 400 glav, postavila se je v dve vrsti s svojima zastavama. Dečki imeli so lipove veje, deklice evetičine šopke v roki. Spredaj pri slavoloku stal je občinski zastop s svojim županom, krajni šolski svet, Trzinski in Loški občinski zastop, duhovščina iz Mengeša in Goričice, učiteljstvo omenjenih šol, tri belo oblečene deklice. Da ni občinstvo tiščalo preveč na cesto in da se je ohranil red, postavil je naš vrli župan gospod Janez Leveč nad sto odrašČe-nih fantov ob cesti. Pod lipo postavili pa so se domači pevci in pevke pod vodstvom tukajšnjega nadučitelja.
Ob 8V4  uri zagromi topič iz bližnje višave, zasliši se zvonenje in kmalu se  pripelje kočija, za njo druga, iu z nje stopi mej nebrojnuni- živio in slava-klici Nj. Veličanstvo. Pevci zapojo cesarsko himno, župan Leveč pa pozdravi cesarja: „Vaše Veličanstvo presvitli cesar!  Sprejmite  naj  prisrčnejši pozdrav občine Mengeške, katera Vam zagotovlja naj ponižne j 0 udauoot in zvestobo. Pod to lipo (kazaje na drevo), usajeuo  leta 1879 v  slavni  spomin  Vaše srebrne poroke, obljubili smo Vam najpokornejšo udauost in zvestobo; tudi danes ponavljamo to sveto obljubo ter Vam kličemo: Bog ohrani nam Vaše Veličanstvo še mnogo let, ohrani pa tudi Habsburški rod, na veke združene z našo materno deželo Kranjsko". Na to odgovori Nj Veličanstvo: „Prav zelo me je veselilo priti v ta kraj iu ogledati si gorenjsko stran, posebno ta trg je kaj lep, gotovo prebiva tukaj dovelj premožnih ljudi". Na to odgovori župan, da je v trgu precej premožnih pa tudi dovolj  ubogih  prebivalcev. Na vprašanje, s čim se bavijo, odgovori župan, da večinoma s kmetijstvom.   Potem se je obrnil cesar k duhovščini in se posebno s tukajšnjim gospodom kaplanom dr. Josipom Dolencem jako prijazno pogovarjal. Gospod Janez Ložar, bivši Trzinski župan, zahvalil se je v svojem govoru za podeljeni srebrni križec. Potem se je predstavilo učiteljstvo. Nadučitelja vprašal je cesar, koliko časa že služi v tem kraji, koliko je šolskih otrok, je li pouk poludneven ali celodneven, če službuje sam na tej šoli ali še kdo drugi. Nadučitelj predstavi učiteljico, in cesar vpraša: „Ali poučujete same deklice ali tudi dečke?" Po odgovoru, da poučuje dečke in deklice skupno, stopi pred cesarja šolska deklica, držeč v roki cve-tični šopek in govori glasno in srčno: „Vaše Veli-častvo, prasvitli cesar! Pozdravljamo Vas preavitli vladar najprisrčoejše, ter Vam v znamenje na še naj-
zvestejse udanosti, ljubezni in spoštovanja podarimo ta cvetični šopek s prisrčnim vošilom, da Bog ohrani Vaše Veličastvo Še mnoga leta". Na to slede zopet burni živio- iu slava-klici. Presvitli cesar, ginjen nad srčnim pozdravom te male čvrste deklice, vzame šopek, z drugo roko pa jej prav prijazno potrka na ramo rekoč: Dobro, prav lepo si govorila. Ko začuje cespr, da Mengeška šolska občina še nema lastnega šolskega poslopja se jako začudi: »Kaj, tako velik kraj, pa nema še svoje šole ?" — Na to razjasni neki višji gospod, da je občina letos prosila za razširjenje tukajšnje šole in za stavbo novega šolskega poslopja, a ta zadeva še danes za to ni rešena, ker želi Trzinska občina radi daljave izstopiti iz šolske občine in hoče zidati svojo šolo.
Ko je cesar ogledoval še nekaj časa z mlaji, zastavami in venci krasno okinčani trg in kaj lepo izdelani slavolok, poda se v kočijo, ter se poslovivši odpelje.   Za njim  pa so odmevali možnarji izpod
stare razvaline, združeni z navdušenimi živio-klici in
lepo ubranim petjem tukajšnjih pevcev in pevk.
A. J......k.
Iz Ljutomera 22. julija [Izv. dop.] Podpisani sem prejel iz Radgone sledeče pismo: Vaše blagorodje! Nastopivši  banderij  iz Ljutomerskega okraja
ob navzočnosti Nj. Veličanstva v Radgoni dal je
kolikor z impozantnim številom jezdecev in njihovo
brhko nošo, toliko tudi z vzgledno njihovo čudored-
nostjo visokej svečanosti poseben lesk, ter je poleg
občnega priznanja izzval  tudi Najvišjo  pohvalo Nj
Veličanstva presvitlega cesarja.
Jako me torei veseli izpolniti prijetno dolžnost, | v Logatec peljal, kjer Ga je navdušeno pozdravljalo
da v imenu mesta Radgonskega izrazim Vašemu bla- | kakor popred.
goiodju, katero ima glavno  zaslugo za uresničenje) Iz 8t»nt .fanieja 20. julija. [Izv. dop.] V
banderija, najpopolnejše priznanje in  uajiskrenejšo j 87. številki „Slovenca" popisuje nek dopisnik iz Sent zahvalo ter Vas ob jedno uljudno prosim, da izvolite | Jarneja, kako se je tam obhajala 000 letnica Habs tudi vsem onim p. n. osebam, katere so se udeležile i burška, ter siplje kakor boginja Fortuna iz zlatega priprav za banderij in njega  samega, priobčiti naj-j roga zahvalo in pohvalo na vse, in se ve da v prvej toplejšo zahvalo mesta Radgone. j vrsti tudi na-se. Kdor je bral dotični dopis, a tukaj
Mestni urad Radgonski v 13. dan julija 1883. i šnjib razmer ne pozna, utegnil bi misliti,  Bog zna
liti ni. Pa denar ni vse, tudi brez denarja se kaj naredi. „Jaz pripeljem dva mlaja" pravi jeden, jaz tudi dva" oglasi se drugi itd. In tako postavili smo že osem dnij poprej šest precej velikih mlajev, med katere smo napravili slavolok, kateri je bil precej velik. Drag ni bil, ker delalo in do-neslo se je vse brezplačno. Razen tega dičil je vasico še drug slavolok in pa smrekov drevored. Zastav cesarskih in narodnih tudi ni manjkalo.
V nedeljo 15. t. m. zjutraj zbralo se je polno ljudstva, domačega in tujega, katero se je ob cesti postavilo pričakovaje cesarja.
Po osmej uri dobimo znamenje, da se bližajo vozovi. Vse stopi v red. Ko se nam približajo vozovi, zaori šolska mladina, zanjo pa vsa množica krepke živio-klice. Presvitli cesar je prijazno in smehljajo od-zravljal. Ko je prišel voz pred slavolok, skočil je cesar kakor mladenič 18 let iz njega. Tu Ga pozdravi in nagovori naš gospod župnik slovenski jako krepko. Cesar se mu lepo zahvaljuje, da je ljudstvo lepo učil, da je tako patrijotično itd. in reče potem: „Tukaj mora prav prijazno biti, ker je vse obra-ščeno".
Gospod okrajni glavar predstavi učitelja, g. župnika in župana iz Črnega Vrha, in vsacega je Nj Veličanstvo z vprašanji počastilo. Na to ogovoril je cesar blizu stoječega trgovca Fr. Lenasi-ja, ki ima tri medalije. Vprašal ga je, v katerih bitkah jih je dobil. Potem se cesar usede v voz in odpelje proti Idriji, pozdravljen s živio-klici.
Ljudstvo razšlo se je po gostilnah, veselo, da je cesarja videlo,   in čakalo,  da se je cesar nazaj
nekaj zelenih vej okolo šole, to bi bila vsa dekoracija šolskega poslopja. Lahko je dičiti se s ptujim perjem.
Ker že od dekoracij in zastav govorim, naj le še to povem, da je bilo na dveh hišah videti zastave nemških  barvah, in sicer čisto same, brez cesarskih in deželnih.   To je  bil pač „unicum" na kranjskem.
G. dopisnik ve tudi nekaj povedati o razsvit-javi in še imenoma našteje nekoliko hiš, ki so se Daje posebno odlikovale. Pa g. dopisnik je bil tudi tukaj s svojo hvalo preradodaren, in je dotičnim kaj slabo ustregel, ker jih je spravil v ne majheno zadrego, ker morajo dotični sami protestirati zoper tako pohvalo m ker mora vsak, ki je to razsvitljavo videl iu zdaj pohvalo v „Slovencu" bral, nehote vsklikniti: Ki sum teneatis . . .
Čemu li hvaliti to, kar se hvaliti ne more, in se s tako pretirano hvalo le potubo daje ljudem, ki mislijo, da so že zadosti storili, ker so še za to malenkost pohvaljeni bili"? Čemu se bati tudi pograjati to, kar je bilo v resnici vse graje vredno ?
Naj bi bil g. dopisnik, če ga je že tako srbelo )ero, da je moral s svojim sporočilom v javnost, naj bi bil vsaj pograjal tudi napake, ali pa naj bi bil, če ni imel poguma za to, o celi stvari — lepo molčal. Tudi te vrstice bi bile izostale, da jih ni izzvalo ono nepotrebno in  neopravičeno hvalisanje.
Zupan; Deller 1. r. Namenu tega pisma mislim najboljše zadostiti, ako ga pivno razglasim in tudi od moje strani pri-
kako svečano in s kakim navdušenjem se je prazno val oni zgodovinsko pomenljivi dan, in s kakimi čini se je pokazala udanost do presvetle cesarske hiSe — Ker mi je pa resnica nad vse ljuba in draga
ložim zahvalo vsem tistim, ki so k poveličanju tega jn &e mi zdi pohvala neumestna tam, kjer ni zaslu slavnega  dneva  pripomogli  in  pri tem sodelovali. ! iem^  prj,noran sem za g. dopisnikom  popraviti to
Slava jim!
od gosp. c. kr. okrajnega glavarja Trautvetterja, v katerem se taisti zahvaljuje za lepi red in obzirno postopanje na vse strani pri tej slavuosti.
Ljudstvo našega političnega okraja je torej de-janstveno pokazalo, kako svojega cesarja in vladarja iskreno ljubi.
Torej vsa čast in hvala mu!
Kuko vec,
okraj ni načelnik.
■ z Senožeškegga okraja 23. julija. [Izv. dop.] Pravijo, da kakoršna so pota in ceste, taki so dotični prebivalci. Da ni na temu izreku mnogo resnice, pač nihče ne more ugovarjati. Pri nas smo dosebmal imeli še precej dobre skladue ceste; da bodo i v bodoče, skoro da dvomimo, kajti novo izvoljeni cestni odbor, oziroma njegov načelnik se, kakor je vidno, kaj malo briga za ta njemu naloženi častni posel, ker ukoravno že predseduje več mesecev, še do sedaj ni sklical nobene seje. Zakaj da tega ne učini, on gotovo dobro ve; menda se boji, da bi ga, ali da ga bode „škarpa" ožulila. Drznemo se tudi vprašati, kedaj se bodo vender letos potrebna dela na omenjenih cestah oddala, in kedaj dovršila? Tako tudi potrebna cestna sipa; mari po zimi? Zbudi se, zbudi, cestni odbor! oziroma gospod načelnik! N.
Iz Grotlovlča 19. julija [Izv. dop.] Nikoli, naj živimo še toliko časa, nam ne bode dan 15. julija 1883. iz spomina šel. Ta dan bili smo toliko srečni, da smo mogli našemu presvetlemu vladarju gledati v obraz.
Ko smo za gotovo zvedeli, da obišče Idrijo, tedaj tudi našo vasico, začeli smo se posvetovati, kako Preslavnega dostojno sprejeli. Vasica je majhna, ljudstvo ne bogato, tedaj na kaj posebnega še mis-
Doiuače stvari.
se je za dospeli so
Ravno tako prejel sem častno pismo j kar je povedal preveč, iu dostaviti to, kar je pove
dati strahopetno opustil.
Gosp. dopisnik govori o slovesni sv. maši. A kaka slovesna maša je to,  če se opravlja v skoraj praznej cerkvi. Čeravno se je slovesnost oznanila in toplo priporočila iz lece,  čeravno je bilo 11. julija deževno jutro,  tedaj za delo na  polji neugodno, in čeravno šteje fara nad (J00O duš, udeležilo se je ta zgodovinsko  imenitni dan sv. maše S, beri osmero moških, nekoliko več ženstva kakor navadne dni, in pa šolska  mladina in  še ta ravno  tu  dan brez nadzorstva.   To je  bilo vse.   Niti jeden strel iz možnarja  ni  poveličeval cerkvene  slovesnosti, kakor tudi  sploh vse  slavnostno   dni ne. Cerkvene slovesnosti  se ni udeležil  niti jeden  člen občinskega zastopa,  niti  jeden  člen  kraj nega šolskega sveta, niti jeden člen prostovoljne požarne hrambe, ki se sicer tako rada postavlja in skazuje v svojej uniformi.   Ne v Ljubljani in ue doma ni počastila presvitlega cesarja, od katerega je prejela že izdatne podpore. To je sramota, to je madež neizbrisljiv, to je čin, ki zasluži ostrega ukora „ex ofhcio !"
Če je bila že udeležba  pri cerkvenej slovesnosti tako mlačna,   ki vender ničesar ne stane, naj vsak sklepa, kaj se je storilo za dekoriranje hiš, kar stane novcev. «— Pa g. dopisuik vender omenja okin čanja his, in na cente hvali dekoracije^ zastave in napis na šolskem poslopji, katere je vse natanko : metrom premeril.  A resnica je ta: omenjene deko racije, zastave in napis bile so vse od privatne roke šoli tako rekoč usiljene,  ker je znano, da se vod stvo za take reči, ki stanejo novcev, čisto malo briga. To se je že pri več prilikah pokazalo. Da ni omenjenih  dekoracij  in  zastav  od privatne roke imela bi šola javuljne kak drugači obraz, kakor ga ima vsaki dan.   Dve cesarski zastavi raz okna in
— (Radičevičeva slavnost) jeden dan zakasnila. Pesnikovi ostanki še le včeraj dopoludne v Novi Sad. Iznad poslopja „Matice Srbske" visela je črna zastava. Uhod na peron dovoljen je bil samo 120 osobam. Pred kolodvorom imel je A. lladžič lep kratek govor. Potem se je v sprevodu prenesla krsta na parobrod-sko postajo. Prihod v Karlovce ob 1. uri popolu-dne. Mesto je bilo natlačeno tujcev, nad 2000 gostov. Na glavnem trgu bil je postavljen katalalk, ondu vršilo se je blugoslovljenje. Po obedu prepeljali so krsto v Stražilov, jedno uro od Karlovcev. Na grobu govori! je Dunitriević, urednik „Zastave". Zvečer bil je banket za 300 osob.
— (Gospoda Frana Šumi-j a) imenovala je c. kr. centralna komisija za ohranenje zgodovinskih in umeteljnih spomeuikov na predlog tretje (arhivne) sekcije 30. junija t. 1. svojim korespon-dentom.
— (Iz Ptuja) se nam 23. t. m. piše: Pri včerajšnjej volitvi načelnika veteranskega društva izvoljen je dober Slovenec g. M. Plauinšek, kateri je ob priliki Jožefove svečanosti za tega delj iz odbora izstopil, ker je njega večina sklenila, da se te nemške demonstracije društvo udeleži in cor-pore. Iz te volitve se razvidi, da se srednji iu nižji ntan še nesta nasrkala tistega uemško-pruskega duha, kateri je mej našim meščanstvom tako razširjen.
— (Poštne hranilnice.) Trgovinsko mi-nisterstvo je predrugačilo §. 24 odstavek 3. naredbe z dne 10. oktobra 1882 in dovolilo, da sme jedna iu ista osoba tri hranilne karte po 50 kr. na teden uložiti.
— (Nespreten samomorilec.) Piše se nam iz Borovnice v 22. dan t. m. Včeraj hotel se je V* od kolodvora na železnici ustreliti neki človek. Sežgal je popotni list in več druzega papirja, potem pa priredil puško in privezal vrvico na petelina, da bi tako puško sprožil. Cev je potem utaknil v usta, ter z nogo sprožil petelina. A učinek bil je nepričakovan. Ker je samomorilec cev menda tako tesno objel, da «trel ni imel duška, ni mu šla kroglja v glavo, temveč ves strel udaril je na strani vun, cev ga je pa tako močno sunila v usta, da mu je poškodovala jezik, da ne more go-voiiti. Samomorilec prišel je še sam na kolodvor, s prvega«govoril je še malo, pozneje pa mu je vsled otekline sapo zaprlo in na vprašanja je samo prikimaval. Ko ga železniški nadzornik vpraša: kako se piše in mu poda košček papirja, zapisal je: Janez Potepan. Odpeljali so ga v Ljubljano. Govori se, da je v bližnji vasi nekemu krčmarju 700 gold.
branit dal, kar pa je neverjetno. Star je okoli 50 let.
— (OTiszaEslarskej aferi) pišoč, pravi mej drugim „Sloboda": Nekada biaše rčč: „Umis Petrus est in Roma, una turris in Cremona**, a sada se može reči: Una justicia est in Magjaria!
Gospod urednik! Kazaje na § 19 tisk. post. prosimo za objavo sledečega popravka.
V 160. številki „Slov. naroda" od IG. Julia t. 1. stoji: „Ljubljanski turnarji peli so pri ljudski vese lici trikrat demonstrativno „Die Wacht am Rhein"."
Ta trditev je popolnama neresnična.
V Ljubljani, 17. julia 1883.
Odbor društva „Laibacher Turnverein".
Proske, Riiting, Schriftwart. Sprechwart.
V poljedelskej razstavi
delila so se 22. t. m. dopoludne ob 10. uri darila. Razsojevalci so bili gg.: Oton Detelja, poslanec in posestnik (načelnik), inženir Fran "VVi tschl, vitez G u tmaii n s t h a I, Fran Kotnik, K. Neveklov-ski in Andre Gyurky.
Srebrno državno svetinjo dobi: Čebelarsko in sadjerejsko društvo kranjsko za zbirko čebelnega orodja; g. Mih. Ambrožič v Mojstrani za čebelno orodje, g. Jan. Drobež z Broda pri Celji za pluge; g. Henrik Lanz na Du-naji za stroje; g. Julij Čarov v Pragi za pluge, orodja in stroje; Umrath & Comp, v Pragi za mlatilnice.
Bronasto d r ž a v no s vet i nj o dobi: Gosp. Eduard S c h 1 eg e 1 v Ljubljani za podkove in orodja ; Sirarska zadruga v Bohinjski Bistrici za sirasko orodje; g. Anton Planine v Boštanji za praktično smukalnico (Traubenrehler) ; gospod Joh. Breg le v Budimpešti zs stroj (trieur), Mavfath & Comp. na Dunaji za poljedelske stroje in orodja; g. Toma Bohrer v Celovci za pluge; Pfann-hauser na Dunaji za mlekarsko orodje; Kleiner & Fleischmann v Mbdlingu za mlekarsko orodje; gosp. Fran O me rs a v Kranj i za železne verige; g. Albin Ahčin v Ljubljani za stroje in orodja; gg. Terček&Nekrepv Ljubljani in Jan. Jurij Winkler v Ljubljani za stroje in orodja.
Nadalje dobe diplomo (Anerkennungsdiplom) de naslednji razstavi j alci: G. Albert Sama ss a v Ljubljani za sesalke, brizgalnice, cevi in pipe; g. Karol Uofbauer v Tržiči za umetno in solidno izdelani paviljon z opravo; firma Avg. Tschinkel v Ljubljani za sejalne stroje, g. Ivan Malenšek v Tacnji za svojo mlatilnico, za rezalni stroj in lokomobil.
Zahvala.
Čast. gospodu Josipu Zalokarju, kaplanu v Hrc-novicah, se srčno zahvaljujem v imunu obdarovane šolske mladine za 100 knjižic „Habsburški rod". V Gorjah, dne 20. julija 1883.
Jauku Žirovnik, nadučitelj.
Umrli so r Ljubljani:
18. julija: Katarina Martine, zasebnica, 64 L Krakovski nasip 20, za mrtudom. — Miha Škrjanec, 9 raes., zidarja sin, Hrenove ulice 20, za bljuvno grižo. — Kristina Godec, 5 m., krojačeva hči. Krakovske ulice 27, za bljuvno grižo.
'20. julija: Ana Pekic, 6 ted., dekle hči, lesarske ulice 3, za grižo. — Fran Peterlin, zavarovalni agent, 38 1., Stari trg 3, za jetiko. — Marija Zajec, dninarica, 46 1., Kravja dolina 11, za sušico.
22. julija: Anton Miglič, 7 ted., dninarjev sin, Opekarska cesta 7, za grižo.
V dežolnej bolnici:
18. julija: Jarnej Zajec, 65 1., gostač, za oslab-ljonjem. — Cccdija ZanoŠkar, 42 1., dninarica, za pretresom možjanov.
19. julija: Antonija Semen, gostija, 54 1., za vretjem trebušne mrene.
21. julija: Matevž Oblak, 80 l, dninar, za desničnim pljučnim prisadom. — Marija Nagel, 50 1., gostija, za rakom na jetrah. — Jakobina Pečar, 1 dan, delavčeva hči, za slabostjo.
Tujci:
23. julija.
Pri Monu: Lovit z Dunaja. — Steinberg iz Gradca.
Pri Malici:  Graf z Dunaja. Loser iz Pešte.
Neugent iz Trsta. Piazza iz Trsta. —
Meteorologiji o poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
S* 7. zjutraj 732-46 mm. .5, 9. pop. 735-02 mm. «o  9. zvečer 73486mm.
+ 17-0°C + 174*0 4-17-2°C
si. sev. brozv. brezv.
obl. obl. d. jas.
0 00 mm. dežja.
Nebo jo bilo po dnevi oblačno, zvečer jasno. Srednja temperatura bila je -j- 17*2°, za 24° pod normalom.
93 K37 293 i 20
B
Zahvala.
Znani šolski dobrotnik gospod Viljem Pfeifer, deželni in državni poslanec, je blagovolil podariti našej šol skej mladini 200 knjižic „Habsburški rod", za kar so mu podpisani prav prisrčno zahvaljuje v svojem in v imenu šolske mladine.
Na Krškem, dne 21. julija 1883.
Božidar Valeuta, nadučitelj.
Javna zahvala
Povodom osrečujočega prihoda Nj. Veličanstva presvitlega cesarja v mesto Kranj dnč 16. julija t. I. je tukajšnji trgovec in posestnik gospod Fran Ome rs a podaril mestni občini Kranjski državnega posojila srebrno rento za 1000 gld. s tem pogojem, da se obresti te'.rotite vsako leto dne 16. julija v spomin Najvišje navzočnosti razdele mestnim ubogim. r *
Za ta velikodušni dar izreka podpisano županstvo v imenu ubogih najprisrčnejšo zahvalo.
Mestno županstvo Kranj,
dnč 17. julija 1883. (502) Župan: »uvuiU.
ID-vana-jsls:^ "borza.
dne 24. julija.
(Izvirno tolegrafično poročilu.)
Papirna renta.......... 78 gld.
Srebrna renta ....       .   .       .   . 79 ,
Zlata renta.......... 99 ,
•")',, marčna renta........
Akcije narodne banke......
Kreditne akcijo......
London . .....
Srebro . .......
Napol. . ........
C. kr. cekini. ...... 5
Nemške marko ..... .58
4°/o državno Brečke iz 1. 1854   250 gld. 119
Državne srečke iz I. 1864.         100   „ 169
4D/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 99
Ogrska zlata renta 6°/0...... 119
n     4n/0...... 88
„     papirna renta 5°/0..... 86
50/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103
Dunava reg. srećke 5°/0    •   •   100 gld. 114
/rinij. obč. avstr. 47»°/0 sla*' zast. listi . 118
Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice 108
Pri'ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105
Kreditne srečke......100 gld. 171
Rudolfove srečke.....10   „ 20
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „ 108
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 220
95 55 50 40
50
BO Vi
65 50 25
40
85 45 90
75
50 75 85 25 50
i!
Učenec,
13 do 14 let star. slovenskega in nemškega jezika zmožen, sprejme se takoj  v prodajal nlci  mešanega blagu
Antona Svetic-a
(501—1) v Kamniku.
K sv.
ravn fljsh
„Sveta Ana
Priporočam ravnokar v mojej zalogi izšlo in po visoko čast. knezoškofljskem uradu potrjeno molitveno knjigo:
ali
molitvene bnkvice v češčenje svete matere Ane, obsegajoče njeno življenje in vse navadne pobožnosti.
Sestavil Krlaogon Maj ar.
mašnik iz reda svetega Frančiška. '   na: v polusnji 60 kr., v usnji 80 kr. in  1 gld. — Po pošti za vsako knjigo 10 kr. več. Ilazpro dajalci «I<>I»«- rabat.
J. <> ion ti ni v Ljubljani.
voljno s 1. oktobron
čez 20 let obstoječa
gostilna Ogrinee,
se oddaje prostovoljno s 1. oktobrom t. 1. na dobrem glasu poznata, že čez 20 let obstoječa
poleg južno-železniške postaje Viriem-Krftlco, in zraven spadajoče gOMpodarstvo, več rodovitnih njiv, kakor tudi poldrugo oralo vinograda z zidanico vred. (50O—1)
Več pove g. občinski predstojnik Videmski.
Naznanilo.
Uzrok, da obeta letošnja vinska letina posebno obil-nost, primora me, ceno vina v velikej zalogi in pravega dolenjca proti večjej kupčiji in proti pošiljatvi lastne posode znatno znižati.
Ponudim torej novo vino po 7V«, 8 do 9 gld., staro vino po 13 do 14 gld. hektoliter, rumeno ali rudeče. Vinski ocet ali jetrih po 12 gld. hektoliter. K obilnim naročbam se priporoča
A. Cvenkelj
(486—3) v Sevnici (Lichtenwald), Štajersko.
Št. 4619.
Razglas.
(494—3)
Stavbe na ljudskem veseliSči pod Tivoli, namreč: 2 pavilona, kavarna z gostilnico, plesišče, gu-galnica, 2 kegljišča, 1 trafika, 3 visoki mlaji in 3 kabineti, se bodo vse skupno ali posamezno prodale.
Dotične ponudbe naj se pismeno pošljejo deželnemu odboru
do 2«. Julija 18S3.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 20. julija 1883.
f      Ptujska X
\ gostilna „pri črnem orlu", \
\
► ►
zdavna dobro znana, s c. kr. poštnim in telegrafskim uradom v poslopji, ležeča sredi mesta poleg c. kr. uradov in parka, z razgledom aa cesar Josipov spominek, priporoča VBej p. n. gospodi, potujočim trgovcem in turistom zelo prilične sobe ter svojo posebno dobro restavracijo, kjer se točijo izvrstna domaČa vina in Reininghaua-ovo dvojno marčno pivo, vso jako po ceni.
Vozovi na vse strani dobe se v hiši.
Z odličnim spoštovanjem
10 mil Vouk,
(503—1) gostilne reditelj.
X
► ► ►
Vozni red Rudolfove železnice
veljaven od I. junija 1883.
I* o »ta j 15
Terbiž.....odh.
Rateče-Belapeč . . „ Kranjska Gora .   . „
Dovje.....„
Jesenice . . . . „ Javoinik . . . . „ KadovljicaLeBce . „ Podnart-Kropa .   . „
Kranj......
Loka.....„
Medvode   .   .   .   . „ Vižmarje .   .   .   . „ Ljubljana, Kud. žel. prih. Ljubljana, juž. žel. „
Osobni vlaki
1. 2. 8.	2.3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
razred	razred	razred	razred
p« noli		popoludne	popoludne
12.38		12.10	5.40
1.—		12.27	6 —
1.17		12.41	6.17
1.45		1. 6	6.45
2.12		1.27	7.10
2.19	ijutraj	1.34	7.17
2.42	6.30	1.56	7.43
3.11	6.59	2.19	8.10
3.29	7.21	2.35	8.29
3.47	7.45	2.50	8.46
4. 4	8. 4	3. 3	9. 3
4.16	8.18	3.14	9.15
4 25	8.29	3.22	9.24
4.30	8.35	3.26	9.30
ijutraj	tjutraj	popoludne	
I_jj-u."bljaLiia,-Ter"biž;
Postaje
Ljubljana, juž. žel. odh.
Ljubljana, Kud. žel. „
Vižmarje .   .   .   . „
Medvode .   .   .   . „
Loka..... „
Kranj..... „
Podnart-Kropa .   . „
Radovljica-Lesce  . „
.lavormk .   .   .   . „
Jesenice   .   .   .   . „
Dovje..... „
Kranjska Gora .   . „
Kateče-Bela, \6 .   . ■
Terbiž..... prih.
Osobni vlaki
1. 2. 3.	1. 2. 8.	2. 3.	1. 2. 3.
razred	razred	razred	razred
zjutraj	popoludne	min	nefer
7. 5	12 20	6.35	11.38
7.10	12.24	6.40	11.43
7.20	12.33	6.r>2	11.54
7.31	12.44	7. 6	12. 8
7.46	12.57	7.28	12.26
8. 3	1.12	7.49	12.4M
8.22	1.29	8.19	1. 3
8.51	1.53	8.19	1.30
9.13	2.11	ittcer	1.53
9.24	2.22	prihod.	2. 7
9 45	2.39		2.28
10.15	3. 4		2.58
10.30	3.18		3.13
10.47	3.33		3.30
dopoludne	popoludne		zjutraj.
Iadatelj in odgovorni urednik Makao A r m i č.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.