SSUK5)
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
-❖<$—
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
<®ans«>
Štev. 4.
V Ljubljani, 10. februarija 1898.
Letnik IV.
P. n. člani „slovenskega katol. delavskega društva v Ljubljani vabijo se na
javni društveni shod
ki bode v nedeljo, dne 13. februarija ob 72I0. uri dopoludne v društv. čitalnici „Katol. doma1 na Turjaškem trgu.
Kako rešuje rudeči bratec delavsko vprašanje?
(Podaja Fran R.)
Delavske zbornice.
Delavci nimajo doslej nobene zakonite organizacije. Vsa društva, ki jih imajo, so prostovoljna in zasebna. Nobeni gosposki se ni treba brigati zanje, delodajavci jih prezirajo. Obrtniki in trgovci imajo n. pr. svoje trgovske in obrtne zbornice, kamor volijo svoje zastopnike, ki imajo dolžnost in pravico potezati se za obrtni in trgovski stan. Res je sicer, da imajo te zbornice za mali obrt le malo pomena zato, ker so tako nerodno sestavljene, da so v njih zastopniki malih obrtnikov vedno v manjšini proti zastopnikom velikih tvcrni-čarjev in trgovcev. Vendar misel je zdrava.
Zato je popolnoma upravičena želja, naj bi tudi delavci imeli svoje zakonite odbore — delavske zbornice. V te zbornice naj bi volili vsi delavci pri velikem obrtu svoje zastopnike, ki naj bi jih država plačevala za njihov trud. Zbornice bi morale imeti pravico staviti predloge v korist delavskega stanu, svetovati gosposki pri zakonih, ki se tičejo delavcev. V ta namen bi morali biti nekakšni delavski uradi, ki bi opozarjali vlado na razne nedo8tatke in ji podajali primernega gradiva: podatke o plačah, o ceni živil, o vplivu in pomenu postav, ki se tičejo delavskega
varstva. Posamni delavci bi se pa smeli v teh zadevah obračati na svoje odbore.
Vrh tega bi delavske zbornice posredovale med delodajavci in delavci. Kolikrat se zgodi kakemu delavcu krivica, da ga brez vzroka pahnejo z dela. V takem slučaju in sploh vselej, kadar pridejo delavci z delodajavci navskriž, bi morale delavske zbornice braniti pravico, preiskovati pritožbe in pomirjevati prepire.
V	ta namen bi morala biti ž njimi združena pravica potrjevati zlasti delavski red, nadzirati mlajSe delavce, posredovati delo, braniti zdravje in nravnost, poleg tega bi se morala ustanoviti razsodišča za določena sporna vprašanja.
Nekateri želč, naj bi take zbornice imele tudi pravico voliti svoje poslance v deželne in državne zbore.
TakoSne si mislimo delavske zbornice.
V	našem soc. načrtu se glasi 13. točka:
•Zahtevamo, da se uvedo zakonita razsodišča, katera naj razsojajo razpore in prepire glede na vsprejem in odpoved dela, kakor tudi razmere plač med delavci in delodajavci. Ta sodišča naj bodo sestavljena iz delodajav-skih in delavskih zastopnikov.«
Dnč 15. avgusta smo pri shodu slov. delavskih Btanov sklenili:
„Delavec mora biti ravnopraven z delo-dajavcem. Da je to mogoče, morajo delavci v posameznih podjetjih tvoriti zakonito priznane obvezne avtonomne zbore, ki volijo svoj odbor. Ti zbori morajo imeti v zakonu jim določeno pravico, posvetovati se in sklepati o svojih zadevah." Posebej smo takrat našteli te-le zahteve:
a)	delavci naj sodelujejo pri sestavljanju in potrjevanju delavskih redov;
b)	kedaj se izplačuj, določajo delavci; samo če se ne morejo pogoditi, odločuj gosposka;
c)	pri določanju delavskih dob morajo imeti delavci besedo;
č) zdravnika pri bolniških blagajnah [naj določajo delavci.
Prva pot, da bi se ta organizacija v posameznih podjetjih izvršila, so delavske zbornice. Dne 14. avgusta 1896 je bil za rudarske delavce že potrjen zakon, da se za vsak rudniški okraj izvoli rudnisk odbor, ki ima nekakšno take pravice, kot smo jih opisali pri delavskih zbornicah. Letos stopi v veljavo tudi zakon o obrtnih razsodiščih; torej je pravi čas, da povzdignemo svoj glas za delavske zbornice. L. 1894 je že vlada predložila državnemu zboru zakon v tem zmi8lu, ki je bil sicer Se zelo pomanjkljiv, toda namestu da bi razkrivali socijalni demokratje, kako naj se popravi, so jeli z vsemi silami zabavljati proti delavskim zbo £ nicam sploh. S tem bo vse preprečili, ker vlada in poslanci so si mislili: Ce delavci ne marajo tega, nam tudi ni treba.
Delavci, sodite sami, ali ima socijalna demokracija kaj pameti in kaj srca za delavski stan, če se upira delavskim zbornicam in s tem pričetku trdne, samostojne zakonite delavske organizacije.
Politika po svetu.
Na Ogcrskcm pridobiva socijalizem vedno več tal. V nekaterih krajih so socijalistične agitacije povzročile hud upor proti sedanjemu redu. Nahujskani in zaslepljeni delavci popuščajo delo, vlačijo se v celih tolpah sem in tj e, ropajo in požigajo. V vasi Bata so plenili pri belem dnevu, oropali dva trgovca in zažgali nekemu kmetu hišo. V dveh dru-
LISTEK.
Trije polovičarji.
Priobčil A. A.
2.	Pri lipi.
Vse drugače kakor pri Novaku, bilo je ta večer v tržki gostilni »pc^.lipi«, od koder je bila Stefanova kmetija kake pol ure oddaljena. Ravno takrat korakale so tri moške osebe v poltemi po cesti, ob kateri leži dobro znana gostilna »pri lipi«. Debel in majhen možiček, ta, ki gre v sredi, je Ebing; bil je najprej trgovec, potem kavalir in nazadnje je postal tudi katoličan, tako nekako, kakor je navada dandanes. Na njegovi strani stopata dr. Forner in njegov prijatelj Linhard. Gospod Forner je odločen in odkritosrčen katoličan, ki je ostal v vsaki okolnosti zvest svojemu trdnemu verskemu prepričanju. S to svojo krepostjo združil je tudi nenavadno prijaznost in neumorno delavnost, tako, da je kot zdravnik daleč okolu slovel, akoravno
so ga črnili njegovi neprijatelji na vse mogoče načine. On je bil redka, pa zato toliko bolj častna izjema v svojem stanu. Njegova navada ni bila, zvečer sedeti v gostilni, danes pa je šel na ljubo svojemu prijatelju in na prigovarjanje Ebmgovo. Vstopili so. Navadna soba za goste je bila precej prazna, toliko živahneje pa je bilo v gosposki sobi.
»Kar tako se,stvar v naših časih ne sme pustiti, to ne gre“, tako je ravno govoril močen gospod na gornjem koncu mize; na prvi pogled se je lahko opazilo, da je mož duša vBe družbe, in v to mu ni malo pomagala dolga brada, ki se mu je raztegala po licih. Mož je bil notar France Slegel, ki je rad slišal, da so ga imenovali doktorja, akoravno nikdo ni znal povedati, kje, kdaj in kako je doktor postal.
Družba je prijazno pozdravila, ko so naši trije gostje vstopili. »Jako nas yeseli, da imamo čast«, klical je notar, med tem pa zaničljivo pogledal dr. Fornerja.
»Dober večer«, pozdravi trgovec Ebing, »stavil bi bil, da dobimo »pri lipi« dobro druščino«, tako se je obrnil do svojih prijateljev in hitro je privoščil svojemu rejenemu telesu na strani notarjevi prijetni počitek. »Saj dovolite! Toda nočem vas nikakor motiti v vaših pogovorih; prosim, gospod dr. Slegel, kar nadaljujte v tem, kar ste ravno hoteli razložiti, jaz sem prav gotovo vašega mnenja.«
Med tem pa je sedel Forner s svojim tovarišem k neki stranski mizi; nič kaj ni bil vesel sitnega in jezičnega notarja.
»Moje mnenje je tako, nadaljuje potem Slegel, da nobeden možak v naših časih ne more stvarij samo malomarno gledati; vsak mora odkrito in odločno nastopiti za prostost, prosveto in napredek proti črnuharjem in njihovemu vednemu govoričenju o veri in vedno le o veri. Odločno proti onim, kateri hočejo imeti ljudstvo neumno in nevedno! Razum in učenost, to so pač druge besede,
gih vaseh so se že kmetje posvetovali, kako bodo delili tuje premoženje. A vlada je prekrižala načrt ter poslala vojake v te vasi, da napravijo red in skrbč za mir. Vlada se ne briga, da bi stanje delavcev zboljšala, da bi pomagala delavskim stanovom. V zbornici se kujejo le zakoni, s katerimi hočejo poma-žariti vse nemažarske narode, da dobi Oger-ska popolno mažarski značaj. Pred kratkim so sklenili v zbornici, da morajo imeti vse občine mažarsko ime (da se pritiska na ma-žarske narode, da zataje svojo narodnost), a sedaj so izdali nov ukaz, da morajo vsi železniški uslužbenci sprejeti mažarsko ime, sicer izgubč službo. Vsakemu uslužbencu je določila vlada ime, katero naj ima v prihodnje. — Take so razmere v državi svobode.
Laško. V Siciliji so slovesno obhajali 501etnico upora proti nekdanjemu vladarju. Svečanosti se je udeležil tudi laški prestolonaslednik. Tudi stari lisjak Krispi je prišel poveličevat slavnost, dasi je v sodnjiski preiskavi. Prvi so ga pozdravili na sicilskih tleh *bratje prostozidarji«. Pač značilno za laške razmere! Ko se tako svečano obhaja spomin na uporno leto 1848. in se v nebo povzdiguje zjedinjena Italija, trpi njeno prebivalstvo neznosno revščino in se z žalostnim srcem spominja boljših preteklih dnij. Revščina je v Siciliji tolika, da po zimi ne morejo otroci obiskovati ljudskih šol. Ne samo veliko, marveč večina otrok ne hodi po zimi v šolo in to ne le na deželi, marveč tudi v mestih. Nimajo potrebne obleke in od lakote so tako onemogli in oslabeli, da ne morejo prenašati napora, ki ga zahteva učenje. V mestu Sira-kuzi so ustanovili društvo, ki bo skrbelo tem revnim otrokom za potrebno obleko. — V mestu Ankoni je sestradana množica povzročila nemire. Kakih sto žensk je drvilo s svojimi lačnimi otroci pred mestno hišo, zahtevajoč, da se zniža cena moki in živilom. Množica vedno bolj narašča pred mestno hišo in silneje zahteva kruha. Ko je jelo metati kamenje v okna mestne hiše, nastopi vojaštvo ter s silo razžene množico. Med begom je množica pobila okna več prodajalnicam. Več oseb je ranjenih. 27 so jih pa zaprli. S silo hočejo pomiriti lakoto sestradane množice. Ali se je potem čuditi, da pridobivata med nezadovoljnim ljudstvom anarhizem in socijalna demokracija vedno več tal. Za ljudstvo vlada nima denarja, pač pa ga ima za druge nepotrebne stvari.
Nemška vlada namerava omejiti slobodno združenje delavcev, vzeti jim torej jedno na-važnejših pravic. Državni zbor gotovo ne bo vsprejel tega predloga. Ravno sedaj so se
te nam prinesč prostost, srečo in bogastvo«, tako kriči notar, ki se pa za svoje bogastvo ni mogel zahvaliti svoji učenosti, pač pa, kakor je bilo povsod znano, vsem drugim manevrom.
»Tudi vi, gospod Ebing, se precej dobro skrivate«, obrne se sedaj na Ebinga, toda to vam bo bore malo neslo, tok napredka se ne da vstaviti, in kdor bi hotel to poskusiti, tega bi pomandralo.« Njegov hudomušen pogled je zadel Fomerja. »Tudi vi, gospod ad-junkt ste, kakor se vidi, drugačnega mnehja?«
„Zoper napredek nisem, toda ker sem uradnik, hočem biti nad strankami«, odgovori adjunkt.
To je osrčilo tudi Ebinga, zato pravi: »Jaz bi se ravnal tudi po mnenju gospoda ad-junkta. Toda natakarica, prinesi mi mojo merico in ne pusti me tako-le na suhem.«
Tudi Slegel v globokih požirkih izprazne svoj vrček, d& ga natakarici ter nadaljuje:
jeli katoliški delavci v Beroiinu organizovati proti socijal. dem. Ustanovilo se je društvo »Arbeiterschutz«, ki ima namen združevati delavce po njihovih obrtih, kakor priporočajo sv. Oče v svoji okrožnici »o delavskem vprašanju«. Dosedaj so morali katoliški delavci pristopati, k socijalno-demokratičnim društvom, ako so hoteli v miru živeti s svojimi soci-jalno-demokratičnimi tovariši v delavnicah. Najprej se bodo združili zidarji, tesarji in ključavničarji, ker je teh največ. Kako težavno je bilo doslej stališče poštenega delavca! Kdor ni pripadal k socijalno - demokratični organizaciji, tega so toliko časa napadali, da je pristopil ali pa so šli k delodajalcu, zahtevajoč, da ga odpusti iz dela. Marljivi delavec je moral pogosto stradati, ker se je moral udeleževati stavk, a podpore ni dobival nobene v tem času. Take so bile razmere katoliških delavcev v Beroiinu. Bog daj, da se sedaj zboljšajo.
Naša organizacija.
Slovensko katol delavsko društvo v Ljubljani je izdalo v 1. do 4. tednu 43 gld. 20 kr. v podporo svojim obolelim članom.
Javen društven shod priredi slovensko katol. del. društvo v Ljubljani v torek, dnč 15. februarija t. 1. ob polu 8. uri zvečer v prostorih gostilne g Janko Travna na Glincah pri Viču. Poročala bodeta gg. dr. Krek in A. Jean. K mnogobrojni vdeležbi vabi odbor.
Javno predavanje bode priredila »Slovenska krščanskosocialna zveza« zopet v četrtek, dne 17. t. m. Predaval bode gospod Jernej Pečnik o prazgodovinski dobi in izkop-ninah. Začetek bode ob 7. uri zvečer.
Predpustna veselica »Slovenske kršč. socijalne zveze« bode v nedeljo, dnč 20. t. m. v „Katoliškem domu". Ob tej priliki se otvori oder »Katoliškega doma« z dramatično predstavo. Prvikrat nastopi društveni tamburaški zbor, poleg tega pa pripravlja odbor še mnogo presenečenj.
Občni zbor slov. katol. del. društva v Liubljani se je vršil, kakor smo že omenili, 30. m. m. Po otvoritvi zborovanja po predsedniku Zillerju sta poročala tajnik in blagajnik o društvenem delovanju v minulem letu. Priredilo je društvo 22 javnih, mej temi osem ljudskih shodov po raznih krajih dežele. Na novo je pristopilo društvu 28 članov, umrlo jih je pet. Zbor je odobril obe poročili in potem izvolil nastopni odbor: Ivan Jakopič, predsednik; Artur Jean, podpredsednik ; Job. Gostiačar, zapisnikar, Jos. Trefalt, blagajnik; Franc Snoj, Anton Avšič, Jakob Potokar, Ivan Zadnikar, Franc Kos, Mihael Mittermayer, odborniki. Namestniki so izvoljeni : Iv. Vrhovec. Iv. Magister. Mat. Ferkov, V. Pungarter in Fr. Dobavnik, pregledovalci računov pa: Anton Erbežnik, Fr. Ziller in
»Vaš mir mi ne ugaja, Ebing! Vse se giblje, rimsko hlapčevstvo mora kmalu in za vedno izginiti, tudi vi morate svoje storiti in po svoje k temu pripomoči.«
»Menim, da nisem prav nič v to poklican, zato ostanem raji pri svojem poslu«, odgovori Ebing.
»Kar je popolnoma prav«, oglasi se Hartnik, bogat tvorničar, ki je na Ebingovi strani sedel, »toda kadar pridejo tako važna časovna vprašanja, takrat mož ne sme skočiti za peč.«
»Saj vendar berem naše »Novine«, ki izhajajo dvakrat na mesec in stanejo 60 kr. na leto, torej vender vem, kako se po svetu godi«, odreže se EbiDg jezno.
»Jaz se pa za spoved, za dogme, za nezmotljivost papeževo in druge take stvari prav malo brigam, te skrbi sem odložil«, meni suh pisač ter gleda, da bi vlovil kak smehljaj na obrazu Slegelnovem, zato ker se je tako imenitno odrezal.	(Dalje prih.)
Ivan Božič. — Konečno so se nekoliko spremenile določbe glede bolniške podpore ter se naznanilo, da ima društvo sedaj svoje prostore v »Katol. domu« na Turjaškem trgu, ravno tam, kakor s početka. Po opominu, naj vstrajajo vsi člani v skupnem delu, je predsednik s slava klicem krščansko-socijalni ideji zaključil običajni občni zbor.
Slovenska krščansko-socijalna delavska zveza v Ljubljani je imela pretečeno nedeljo dobro obiBkani občni zbor. Predsedoval je č. g. dr. Jožef Debevec. Poročilo tajnika g. Ivana Štefeta je pokazalo, da je »Zveza« jako živahno delujoče slovensko društvo. Blagajnik g. H. Zalesjak je poročal, da je imela »Zveza« 249 gld. 83 kr. dohodkov in 166 gld. 86 kr. stroškov. Občni zbor je spremenil pomanjkljiva dosedanja pravila ter sprejel nova, ki dajo »Zvezi« nekak značaj zjedinjene Slovenije. Ko dobč pravila potrebno potrdilo, jih bode odbor priobčil v »Glasniku«. Odslej se bode društvo imenovalo »Slovenska krščansko-socijalna zveza«. Ker se je dosedanji predsednic gosp. Karol Polak radi obilih stanovskih opravil odpovedal, izrazil mu je občni zbor soglasno zahvalo na čvrstem vodstvu, njegovi blagorodnej gospej, bodoči kumici društvene zastave, najtoplejšo zahvalo za velikodušno darilo 200 gld. Zbor je pozval odbor, da jima to zahvalo izrazi na častnem večeru, kateri se priredi v kratkem. Predsednikom je bil izvoljen g. H. Zalesjak, podpredsednikom g. dr. Jož. Debevec, tajnikom g. Ivan Stefe, tajn. namestnikom g. Ivan Jakopič, blagajnikom g. Josip Zajc, njegovim name«tnikom g. Mittermayer, knjižničarjem g. L. Smolnikar, knjižničarjevim namestnikom g. Finžgar; poleg teh so bili v odbor še voljeni g Pip in g. Al. Stroj ter namestniki gg. Baraga, Sluga, Erbežnik, Trefalt. Pregledovalci računov so gg.: Bahar, Mervec Rakovec.
Iz Št. Vida pri Zatičini. Tukajšnje izobraževalno društvo »Katoliški Napredek« je imelo 23. januarija t. 1. svoj občni zbor. Govoril je pri zborovanju dr. Krek. Društvo je imelo preteklo leto 151 članov; knjig šteje knjižnica nad 300. — Predsednikom je zopet izvohen g. Štefan Jaklič, župnik.
Pismo. Draga Spela! Ker ti že precej dolgo nisem pisala, imam že tako poln ,cekar‘, da ti moram nekaj izložiti, sicer ne morem biti več kos svojemu poklicu kot voditeljica »firbec ferajna«, za katero me je nedavno nekdo potrdil. Najprvo ti moram povedati, kako olikano so se soclji pred par tedni pri predavanji v katoliškem domu pokazali. Ne vem, ali imam smolo ali srečo, da mi večkrat kaj takega v roko pride, kar bi bilo »sodrgi« gotovo ljubši, da bi tajno ostalo. Tako mi je — slučajno — tudi neko vabilo s socijalno-demokratičnega tabora v »cekar« padlo, s kakoršnimi so »bratci« na svojo roko svoje somišljenike k temu predavanju vabili. Vabilo je bilo nemško in slovensko, na katerem je bilo med drugim tudi zapisano: »Pozor! Sodrugi, pridite muogošteviluo in pokažite kršč. socijalistom, da ste vedno na straži!« Opičarji so to vabilo na znanje vzeli, in — prihrumelo jih je res precej »na stražo«, namreč, da zabranijo z divjim vpitjem spoznati mnogoštevilnim udeležencem, kje so prijatelji delavcev in resnice, in kje ima laž, hinavstvo in oderustvo svoj dom. Voditelja te druhali sta bila Zadnik in — moj poklon — tisti Kocmur, če kaj veš, ki so ga v raznih druščinah za komedijanta imeli; kadar so se namreč hoteli pošteno nasmejati, moral je on po rokah hoditi itd. Rjuli so po predavanju kakor gotovo še njih pradedje (gorile) v prvotni obliki niso znali. Kolikor soc. demokratov (nižje vrste), toliko fanatičnih tepcev. V potrdilo le en vzgled. Kmalo, ko je bil naš zastopnik izvoljen poslancem, gre nek »so-drug« mimo drevesa, katerega je več ljudi radi njega visočine gledalo. On se ozre na drevo in krog sebe. Ko vidi, da krog njega ni vse »rudečega mišljenja«, se moško odreže : »Pa naj dr. Krek nanj zleze, če more!" Kaj praviš, Špela, ali ni povedal Kristan svojim »vernim«, zakaj poslance volijo, da je ta mislil, da se v plezanju skušajo? Kdo bi šene smejal? Navzlic tej neumnosti pa tega moži-celjna (lahko ga z imenom navedem) povsod kot »bolj izobraženega« agenta opazim. — Drugo, kar ti imam povedati, je to, da sem
pretekli mesec s svojim »parazolom« ob neki papir brsnila, in — glej ga kleka — na prvi strani je bilo napisano »Slobodni glasovi«. Šment sem si mislila, kot voditeljica »firbec-ferajna« moram pa res pogledati, kaj vtegne v njem (bilo ga je le pol) biti. Kaj vidim! na drugi strani napis: »Veliki inkvizitor«. Nekaj Časa ugibljem. kdo bi bil ta veliki inkvizitor, pa iz naslednjih vrst sem kmalo spoznala, da imenujejo »Slobodni glasovi« s tem Kristusa, našega Odrešenika. Ni pa Se to dovolj, marveč oni mu njegovo božanstvo naravnost odrekajo, rekoč; »Zato nisi skočil ob času, ko te je hudobni duh skuSal, raz tempelj, ker si vedel, da se boS ubil, in da je s tem vera v tvoje božanstvo vresničena« itd. Skratka. od prve do zadnje besede v tem listu so bogokletne in moja osebna sodba o tem listu je, da najgrSi izraz, ki je na svetu, je veliko prelep za to cunjo. — Slednjič ti moram Se povedati, da imamo v Ljubljani novo žensko društvo, katerega predsednica je Gunjarjeva Lenka, ki je bila 30. min. meseca s tremi glasovi izvoljena. Omenjeni dan so imeli namreč soc. demokratje in demokratinje pri Koslerju nekak shod, pri katerem je bilo osnovano omenjeno druStvo. Na tem shodu je prvi Kristan »sladkal« prav po stari Šegi kot kamniški ,lončeni bas*. Na to se prikaže cunjanca. Govorila je nekaj, česar ti pri najboljši volji ne morem povedati, ker je večkrat začenjala, pa nič ven spravila; vedno je bila na tistem mestu, kakor tisti, ki zelje tlači. No, pa ne misli, da se ni imela časa učiti, kajti že 14 dnij prej je dobila spisan govorček, katerega si je — kar za gotovo vem — Se celo med delom v tovarni v glavo vbijala. Pa imela je smolo! Govor prinesla je na papirji s seboj mesto v glavi in še ta ji je delal priglavice, ker ji je večkrat iz rok zmuznil. Ne ves, ljuba Špela, kaj je rekla — edino to sem si zapomnila — da hoče namreč ona naš spol povzdigniti. O ti revSe ti! Veš, Spela, jaz mislim, da bi nam slaba predla, če bi Gunjarico in Kristana na odrešenje čakale. Svetovala bi jima, da se potrudita rajši v afričanske pragozde povzdigovat in učit svoje »sorodnike« (gorile), katerim bode njun evangelj bolj prikladen kot nam, krščanskim delavkam, ki vemo, kje to sodrgo čevelj žuli. Jaz mislim, da Lenka sline preceja po društvu, kakorSno je naSe katoliško za delavke; ne mislim sicer po duhu, pač pa po številu udov, in — in — po kaši. Pa za zdaj se njene konkurence Se ne bojimo — jo še preveč pod nosom zebe. — Predno pa končam, ti moram Se povedati, da tako surovih ljudij kot so socijalni deme-kratje, Se nisem videla. Še nikdar nisem slišala tako grdega govorjenja kot ta večer na shodu pri Koslerju. Kar si le more do skrajnosti popačen človek ostudnega in podlega izmisliti, so spravili na dan, ter duhovnikom in (žal, da tudi jaz nisem trcjalka) in »trc-jalkam« podtikali. Zdaj ti pa pošljem izpraznjeni »cekar«, ter te pozivljem, da tudi ti z menoj zakličeš: Tisočkrat fej surovi socijalni demokratični bandi! Te pozdravlja tvoja
Katra.
Socijalne zadeve.
Kako povzdigniti industrijo ? Sedaj ko trka z nepopisno silo na naSa vrata socijalno vprašanje, ko delavsko društvo zahteva v družbi, za katero se žrtvuje, tudi svojih pravic in dostojanstva, se sliSi navadni stok: temu od-pomoči je nemogoče, industrija peSa. Bazni podjetniki pravijo in trdijo, da ne morejo prodati svojih izdelkov, in vsled tega tudi ni misliti na kako zboljšanje delavcem. Države se trudijo dobiti za industrijo trgov v tujih krajih. Za take trge se rujejo med seboj, vedno se čita po časopisih: ta ali ona država bode izpodrinila tukaj in tukaj naSo industrijo. Ta kapitalistiSki konkurenčni boj divja po vsem vesoljnem svetu. Med tem pa, ko se pulijo kapitalisti in države za svetovne trge, primanjkuje domačemu ljudstvu potrebnih stvari, katerih si vsled slabega zaslužka ne more omisliti. Naši tovarnarji ponujajo po vsem svetu sukno, domači ljudje hodijo raztrgani,
ker si obleke ne morejo omisliti. Koliko stvari se izdeluje, ki jih vsak človek potrebuje in bi jih človek kupil, ko bi jih imel za kaj kupiti. Ljudstvo je ubožno in vsled tega peSa industrija. NaSa industrija ima tudi doma trg, toda da se ta domači trg pridobi, je treba pomagati ljudstvu, da bode moglo kupovati izdelke. Ako se delavskemu ljudstvu, ki je povsod v ogromni večini, omogoči kupovanje s tem, da se njega gmotni položaj zboljša, zboljšati se mora potem trgovina in obrt sama ob sebi. Nerazumljivo je mišljenje kapitalistov, da bi vsled zboljšanja delavskega položaja morala propasti razna podjetja, ker bi imela preveč stroSkov in bi se vsled tega ne izplačala. Nikakor ne more biti to res. Z zboljšanjem plač se povzdigne konsum, z večjim konsumom je pa brez dvojbe v zvezi tudi večji dobiček. Bojijo se tudi, da ako bi se delavcem zboljšale plače, bi postali vsled tega vsi izdelki dražji, toda to bi ne bilo res. Tudi cena izdelkov bi se zravnala po večjem konsumu, kolikor več se proda, toliko več mora biti dobička, in ta »več« bi pač nadomeščal sedanji »manj«. Ako se zboljša razmerje delavcev, zboljšati se mora tudi razmerje kmetovalcev, ker bi ljudje tudi od te strani mogli zadoščati svojim potrebščinam. Konečno pa tudi ne sme biti namen industrije bogatiti le posameznike, marveč koristiti vsemu človeštvu. Razne iznajdbe in priprave v izdelovanju raznega blaga ne smejo biti monopol posamnih denarnih kraljev. Marveč naj služijo človeštvu v sploSno korist s tem, da olajšujejo delo, zraven pa ljudstvu ne jemljejo kruha. Prvi trg je doma ; blago preostaja, ljudstvo pa hodi raztrgano in lačno. Spremeni naj se to razmerje in pomagano bode vsem!
Čegava je deca? Tako se mora vprašati vsak skrben družinski oče. Državni zakoni nam zapovedujejo, kako mora biti vzgojena naša deca; ne ozirajo se, ali je to stariSem po volji, ali odgovarja dolžnostim stariSev do otrok ali ne, ali se vzgoji naSa deca tako, da bo koristila in delala čast in blagor sebi in svoji družini, svoji veri in svojemu narodu. Zalibog, da moramo v Avstriji vbogati druge, ki nam zapovedujejo in vsiljujejo Solo, ki ne odgovarja dolžnostim, ki jih imajo sta-riSi do otrok z ozirom na versko ali narodno družbo. NaSa mladina, namesto da bi se v šoli vedno bolj vtrdila v sveti veri in z izobrazbo rastla tudi v ljubezni do svojega rodu, je pač zelo drugačna. StariSi morajo s krvavečim srcem gledati, kako od leta do leta z navideznim napredkom gineva v mladih srcih versko prepričanje in s tem spoštovanje in ljubezen do stariSev in rodne domovine slovenske. Da, rodi nam narodnjake, ki se navdušenja penijo za svoj narod, ali le takrat, ko jim ta narod s krvavimi žulji toči v kupo Šampanjca. Ljubijo ga le v toliko, kolikor imajo dobička od njega. Nasledki te izobrazbe se vidijo vsak dan bolj in bolj. Majka Slava si mora brisati solze z žaljenih lic, ko vidi sad novodobne vzgoje v raznih renegatih, izdajicah svetega krsta in lepe Slovenije. Svetinje, za katere so se borili s svetim srdom in prelivali svojo kri stoletja naSi očetje, izdajajo nekateri njih sinovi s smehom na obrazu najhujSemu nasprotniku svoje domovine. Jasno je iz vsakdanje izkušnje vsakemu treznemu človeku, ki trpi za svoj in svojega roda obstanek, da državna Sola in nje vzgoja, kakoršnaje sedaj, ni dobra. Dolžnost vsakega vernega in skrbnega slovenskega očeta je delati na to, da se šola preuredi tako, da bo odgovarjala dolžnostim, ki jih imajo stariSi do svojih otrok. Kdo se briga sedaj za Solo ? V prvi vrsti delajo velik hrup časopisi. Ne-
davno je tudi pri nas list renegatov, ki dela sramoto s svojim naslovom našemu narodu, prinesel glas izmed učiteljstva, ki nekako zapoveduje strankam, kaka mora biti Sola. Ali je pa to opravičeno ? Ne 1 Pri Soli imajo v prvi vrsti govoriti stariSi, katerih je deca, oni so njih roditelji, oni so prevzeli od Boga v oskrb tudi njihove duše, oni bodo od njih dajali njemu račun. Ako je sedaj nimajo, moramo si priboriti to pravico nazaj kot najsvetejše nase pravo, brez katerega ne moremo spolnovati svojih dolžnostij kot stariši. Kot kristijani smo se pa z vstopom v versko družbo zavezali živeti in delovati po naukih naSe sv. vere in s tem izročili se skrbi svete cerkve; iz tega sledi, da ima cerkev pri šoli in vzgoji mladine glavno besedo. Ako bi se svet ravnal po teh načelih, ne bi bil zabredel v tako veliko socijalno bedo. Kaj pa učitelji ? Oni imajo le pravico govoriti, kako se bo v šoli učilo, nikdar pa ne, kaj se bo učilo. Ali z drugo besedo, oni morajo delati v smisla dolžnostij, ki jih imajo stariši do otrok. Spoštovanja vreden iu vzvišen je učiteljski stan, ako spolnuje svojo dolžnost do stariSev, kateri mu zaupajo svoje najdražje, kar imajo na zemlji, in to je deca. Pošteni in skrbni stariši ne morejo in ne smejo nikdar privoliti v to, da bi liberalna ali socijalnodemokra-tična načela imela v šoli odločilno moč v svojih rokah, kar se žal v Avstriji že marsikje dogaja. Torej šola ne sme biti v rokah države ali časopisja ali raznih ljudskih sleparjev, marveč Sola, vzgoja mladine mora biti edino le v rokah roditeljev in verske družbe. Državna dolžnost je le stariSem skrbeti za pripomočke, da morejo izpolniti svoje dolžnosti, ne pa vtikati se v njih družinske pravice. F. Z.
Naši nasprotniki.
Iz Novegamesta. (Soc. demokrati že svet »glihajo«. — Zvon.) Različna sporočila nam pričajo, za koliko denarja so soc. demokrati svet goljufali, kjer jim je bila prilika mila. Ta je odnesel pet, drugi deset, tretji dvajset-tisoč, pa je pobegnil — zginil v Ameriko. Ljudje se jezč, čudijo, da ti ljubeznivi bratci, prijatelji delavskih stanov, osrečitelji sveta tako delajo. Pa neumno je to čudenje, brez-pametna jeza — vsaj pri socijalnih demokratih in njih prijateljih — ko vendar sami pravijo, da smo vsi enaki, da mora imeti vsakdo enak delež svetnega blaga. Prav delajo, da se svet »zgliha«. Tako vsaj je mislil eden izmed prvih socijalnih demokratov v Novemmestu. Pred par meseci je kričal na pol pijan v kavarni: »Kje je pravica, da imajo škofje toliko, kaplani pa tako malo!« Odgovoril mu je pošten rokodelec: »Zakaj imaS pa ti tako malo, tvoj dohtar pa toliko?« — Soc. dem. pisač pa si je mislil: res je taka — reč se mora zglihati. In začel je svojemu dobrotniku, ki je bil vsaj doslej tudi goreč zaščitnik soc. demokratov, puščati, da se svet »zglil^«. Zrl je štempeljne, pisma pa zapiral v skrinjo, mesto da bi jih bil nesel k urad-niji, delal je izmišljene pobotnice in tako puSčal bogatemu dohtarju za tri tisočake. Ta poštenjak zna, ali ni res? Tako, kakor ta socij, bodo morda začeli sploh delati, ako jim bodo ljudje pustili. Pred kratkim je človeče Se kričalo, zmaga je naSa! Čegava pa je zmaga sedaj ? Na misel mi hodi pripovedka: Ko so bili Francozi pri nas, se je baje Francoz vlegel v zibel ter zahteval, da ga kmet ziblje ter mu poje. Kmet je to storil, pa mu pel: Vsaka reč le en čas trpi, vsaka reč le en čas trpi! Francozu, ki teh besedij ni razumel, je bilo petje prav všeč. Ali kmet se je naveliča
petja in zibanja — prevrnil je zibel, pa se nanjo vsedel. Taka je tudi z našim aoc. demokratom. Gosp. advokat se je naveličal zibanja, »glihenga« mu ni šla v glavo — zibel se je prevrnila, in gosp. socij je bil dejan pod ključ; na hišico njegovo pa se je gosp. dohtar, ki »sedaj« ne mara »glibenge«, vsedel
—	intabuliral. Isti soc. demokrat je po zapovedi istega dohtarja šel pred par leti, ko je bila volitev, naznanit kapiteljskemu mežnarju, naj gre zvonit, ker je naš kandidat umrl. Z. še živi zdrav in krepak. Bog ga ohrani še dolgo! — Sočiju pa zvoni, prav za prav mu je že odzvonilo! Ljudje čudne reči govorš, prav bi bilo, da se reč kako razjasni. Ali je morda res, da male lumpe obešajo, velike pa izpuščajo ? Tako saj govore naši preprosti
—	pa verni in vestni Novomeščani. Dajte nam na to odgovor! Ali pa morda odgovora ni treba, češ, socijalni demokrati so sedaj gospodje — torej prosta jim pot!
Kršč. socialist.
Drobtine.
Javno vprašanje. 2e večkrat se nam je obetalo, da se bo za ljubljansko mesto in za deželo razširila volivna pravica, čakamo in čakamo, pa od nikoder nič. Sam župan je pri javnem shodu dal besedo in gosp. dr. Majaron je tudi obljubil, da bode v mestnem zastopu se po-tezal za to važno in nujno potrebno stvar. Vprašujemo: Ali se sodi, da je dovolj, če se delavcem d& le obljuba, da je pa izpolniti ni treba ? Naj nam odgovori na to g. dr. M a-j&ron, katerega za to veže obljuba.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani je prišla po dolgih borbah v kršč.-socijalne roke. Liberalci, soc. demokratje in ljubljanski magistrat z županom na vrhu so delali, kar so mogli, da bi preprečili sedanji odbor. Bojevali so se po svoje. Očitali so n. pr. novemu odboru, da hoče le svojo korist, da ni pošten, itd. Kmalu se je pa pokazalo, pri čem da smo. Novi odbor je prišel na sled izneverjenju precejšnje svote. Pričela se je preiskava, ki bo konečno dognala koliko je izneverjenega in kdo je kriv. Dva uradnika sta že v preiskovalnem zaporu. Zanimivo je, da je bila neka svota izneverjena ravno tisti čas, ko je magistrat, ozir. župan brez pravice — kot se je kasneje izkazalo — vzel vodstvo v blagajni v svoje roke.
Častni občanje. Zadnji čas je zopet prišla neka bolezen v naše občinske svete. Dan za dnem prinašajo časopisi vesti, da je tu ali tam občinski zastop skuhal nekaj častnih občanov. Stvar je po ceni, a sramotno se nam zdi, da je pri vsaki taki volitvi vsaj jeden Nemec ali nemškutar izvoljen. Ne bodimo šalobarde in ne delajmo se še manjših, nego smo.
Za predpust piše »Svoboda« svojim kurentom po Slovenskem, da ve iz zanesljivega vira, da ima »Glasnik« 70 naročnikov. S takimi budalostmi si delajo le ,norci1 korajžo.
,Delavec1 in .Svoboda1 imata jetiko in zato bi jo rada pripravila tudi nam. A hvala Bogu, da imamo na Slovenskem več krajev, kamor zahaja po 70 in več »Glasnikov«, in da jih vseh skupaj vsakih 10 dnij izleti po več nego 20krat 70. .Svobodi1 je seveda tudi vsaka neumna laž proti nam svobodna, a nam je pa svobodno, da se ji smejemo.
Kaj sodijo socijalni demokratje o mravljah ? V socijalistiškem časopisu, »Die neue Zeit« St. 16. letošnjega letnika piše dr. Frid. Knauer, hud socijalen demokrat, o mravljah. Najnatančnejše je opisal do sedaj mravlje in njihovo življenje jezuit Eiih Wasmann. To priznava tudi Knauer. Zraven pa pristavlja o tem jezuitu: »Pri tem pa odreka, (namreč jezuit) mravljam, kakor sploh vsem živalim, pravi razum in je tako v nasprotju z nazori novodobnega živalskega dušeslovja; toda njegovi marljivi, s celo ljubeznijo in temeljitostjo pravega naravoslovca pisani spisi o mravljah obsegajo zelo veliko zanimivih podrobnostij in njego-
(50 vinarjev)
0 gramov.

• *
. v polnJh zrnih.
KaTbreinerjeve tovarne za sladnb fčavo
OunnJ-Monokovo
V avojo lastno korist naj zahtevajo in 1	Navoje.
jemljejo kupovaici le take izvirn
vemu preiskavanju moramo biti hvaležni za mnogo popravljenih napačnih nazorov.« Socijalni demokrat in njegovo živalsko dušeslovje torej pri tem jezuitu samo to pogreša, da ne prisoja mravljam pameti. Sedaj vemo, česa potrebujemo. Mi, krščanski socijalisti že zavoljo tega ne moremo najti milosti v socijalistiških očeh, ker pravimo, da voli in krave m osli in muhe in krote nimajo pameti in da vse ljudi, celo socijalne demokrate, stavljamo nad mravlje in druge živali.
Nesreča pri ročnem vlaku. V nekem belgijskem premogovniku se je odtrgal 21. janu-anja ročni vlak, ki je prevažal iz jame ljudi in premog. Bilo je na vlaku ravno 15 delavcev, ki so z vlakom vred padli v več metrov globoki rov in obležali na mestu mrtvi. Nov dokaz, v kaki neprestani nevarnosti se nahajajo delavci v rudnikih in premogovnikih.
Grozna nesreča se je pripetila 18. januv. v nekem ruskem rudniku, v katerem se je nahajalo 180 delavcev m 30 konj. Razpočil se je piia v. glavnem rovu. Del rudarjev se je rešil v stranske rove, ostali, katerih število še ni znano, so bili ponesrečeni. Dosedaj so našli 50 ubitih in 19 ranjenih rudarjev, izmej katerih so pa trije umrli, ko so jih dovedli na svitlo. Konji so se vsi zadušili.
Srečna Ogerska!? Mej tem, ko je bila ta dežela pred tiidesetimi leti brez vsakega večjega dolga, dolguje koncem leta 1897. samo inozemskim, židovskim kapitalistom nad 2000 milijonov goldinarjev (ves dolg znaša 3072 milijonov.) Ali je toraj čudno, ako prebivalstvo te nekdaj srečne dežele strada, ko mora plačevati vsakoletne visoke obresti od tolikega dolga? Ia vse to je povzročil toliko hvalisani moderni liberalizem.
160 ministrov je imela Avstrija od 13. marca 1848 pa do današnjega dne. S tolikim številom se more pobahati malokatera druga država. Največ je bilo ministerskih predsednikov, namreč 19; železniški minister pa le jeden. Najdalje časa je sedel na ministerskem sedežu grol Falkenbayn.
Temu se lahko pomaga. Vojaka so obsodili na trideset palic. Dva tovariša sta ga jela udrihati. Ko sta mu pa priložila kakih deset gorkih, jela sta se mej seboj prepirati. Jeden je trdil, da sta mu jih naštela deset, drugi pa je zagotavljal, da jih je že enajst. Dolgo časa sta se že prepirala, ko pa le ni bilo konca, zakričal je kaznovane« nad njima : »Bedaka, ne prepirajta se dalje. Ako sta se zmotila, pa pričmta še enkrat z nova in pazita bolje, kolikrat udarita!«
Le tiho! Poglej, poglej, bratec! Živega polža sem zajel s solato. Studi se mi! »Tiho! Ne govori tako glasno, sicer pride natakar in ti zaračuna še porcijo polžev.«
Lahko umevno. »Ljudje so res nespametni«, huduje se nekega dne pekovski mojster, »vedno zabavljajo in godrnjajo, da so moje žemlje premaibne. Saj vendar ne morejo biti večje, ker ne porabim zanje več testa.«
Blagoslovljen zakon. Nekemu kočijažu na češkem je povila le dni žena že v drugič trojčke. Skupno ga je osrečila že z 32 otroki. Da bi vsaj jedna tretjina skrbela za svoje roditelje, ko bodo popolno opešali!
Naziranje anarhistov. V Parizu umoril je vrednik anarhističnega lista, sam hud anarhist, dva stražnika. Pri zaslišanju je obstal: »Ne sovražim osebno svojih žrtev, temveč sovražim človeško družbo. Za žrtev zbral sem si zato stražnike, ker predstavljajo avktoriteto in socijalni red, kateri nas tlači.« — V anarhizem se pride po socijalni demokraciji.
VABILO
na
IV. redni občni zbor
I. Ijublj. del. konsumnega društva
ki se bode vršil v nedeljo, dne 27. febr. 1898 ob 3. uri popoludne v dvorani »Katoliškega doma«.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Odobritev računa za leto 1897.
5 Volitev 3 odbornikov, 3 namestnikov, nadziralnega odseka in njega namestnikov.
6. Razni nasveti, pri katerih pa se opozarja na § 27, lit. k zadr. pravil K obiinej vdeležbi vabi
načelništvo.
Išče se v najem an pa na račun
gostilna
bodisi v Ljubljani ali kierkoli na deželi. — Ponudbe vsprejema Josip Gostinčar, delavske hiše v Liubljani.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
vsakovrstne obte
ter zagotavljam najsolidnišo postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Franc Pavšner,
Darovi.
Za delavski dom:
krojač v Ljubljani
Vodnikov trg št. 4.
C. R. Anton Dolinar, župnik v Lučinah, 50 kr., č. g. Fr. K e p e c, duh. oskrbnik v češDjicab, 1 gld.
Slov. katol. delavskemu društvu:
Veleč. g. Lambert Einspieler 5 gld.
Društvu »Zvon«:
č. g. Fr. K e p e c , duhovni oskrbnik v češnjicah, 1 gld.
S Franc Granda . (
pek v Udmatu št. 108
$ priporoča kruh od najvišje do najnižje \ | do najvišje vrste in tudi vsakovrstna | | slaščice po najnižji ceni.	|
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.