Izhaja vsak ponedeljek zjutraj
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6lili Telefon ši. 2050, interurban 2050 Rokopisi se ne vračajo
Posamezna št.l Din, mesečno„ če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Dtn, na dom ln po pošti dostavljen list 5 Din. Celoletna naroč-nlna SODln, polletna 25 Din, četrtletna 13 D ln. Inseratl po dogovoru
Uprava: Miklošičeva c. 5 (paviljon) Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179 Tele Jon štev. 3030
Danes se prične Račicev proces
Belgrad, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«. Jutri ob 8 zjutraj sc prične proces proti Puniši Ra-čiču. Za predsednika sodišča je imenovan Mi-lutin Petrovič, za sodnika prisednika pa Sveto-zar Vukajlovič in S. Markovič. Za proces vlada največje zanimanje. — (0 procesu bo zelo obširno in izčrpno poročal »Slovenec«.}
Zagreb, 26. maja. (Tel. »Slov. listu .) Glede procesa proti Punišu Račiču in tovarišem, ki se prične jutri, se je zvedelo, da Marija Radi-čeva in Ana Pavla Radičeva ne bosta poslali na razpravo nobenega zastopnika, razen če bi pariško poslaništvo dovolilo Torresu vizum. (Tcr-resu pa jc bil vizum odklonjen. Op. ur.) V tem
' slučaju bosta poslali svoja zastopnika. Gospa Basaričkova bo poslala na razpravo kot zastopnika vseučiliškega profesorja Šiloviča. Šilovič bo zastopal gospo Basaričkovo zato, ker jc bil Basariček najožji sodclavec v Narodni zaštiti decc.
Truplo brez glave — telo morilca Schlegta ?
Belgrad, 26. maja. (Včerajšnja »Pravda« objavlja nadvse zanimivo vest, da jc najbržc v Nišu najdeno misteriozno truplo brez glave — telo morilca pok. Schlegla. V razlagi tc vesti pravi »Pravda«, da je najbržc več oseb izvedlo atentat na Schlcgla. Več oseb pa težko hrani tajnost. Mogoče je hotel kdo tudi
zaslužiti visoko nagrado in ker jc to drugi' morilec slutil, je ubil svojega druga. »Pravda« pravi nadalje, da govori o verziji ves Belgrad in da sedaj policija proučuje njeno verjetnost. — Sedaj preiskujejo vrečo, v katero jc bilo zavito truplo brez glave. Na vreči so bile črke »U. B. L.« in policija je že dognala, kaj pomenijo te črke. Policija je baje tudi že na-
šla dclavnico, v kateri je bila ta vreča 7—8 dni pred umorom sešita. V delavnici sc spominjajo na osebo, ki je vzela vrečo. Popis tc osebe sc čisto strinja z opisom, ki ga jc dal nosač Bobič, ki je oddal zavoj na žcleznico.
Za zboljšanje želez, prometa
Belgrad, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.) Prometni minister je sklenil z nemško vlado pogodbo, da se naroči za naše ozkotirne železnice tisoč vagonov, po večini tovornih, na račun reparacij. Prav tako se bo na račun reparacij vzelo nekaj lokomotiv. Prvotno sc jc proračunalo, da bo število novo nabavljenih vagonov znašalo 1400. Sedaj so nekatere domače tvrdkc ponudile ugodno kupčijo in dale jamstva, da bodo v določenem času izdelale ostalo število vagonov. Gre za to, da se od-
pomore velikemu pomanjkanju vagonov na ozkotirnih železnicah, posebno v Bosni in Hercegovini, ker so na dnevnem redu prošnje, zlasti naše lesne industrije, da naj sc ta dežela čimpreje preskrbi z zadostnimi prevoznimi sredstvi.
Nadalje namerava ministrstvo v tem času izvesti popravo posameznih železniških prog, ker je pred durmi izvozna sezona, ki prične v Banatu, Srbiji in nekaterih krajih Bosne žc v avgustu.
Tudi se študira, kako bi sc lahko uporabile številne nemške lokomotive. Do sedaj namreč niso bile nekatere železniške proge sposobne za lokomotive nemškega tipa. Več nemških lokomotiv, ki so nesposobne za dru-■ tire, se bodo porabile na progi Belgrad— Niš. Druge rcpariranc lokomotive, sposobne 7. ozirom na kvaliteto za drugi tir Belgrad— Novska, sc bodo v velikem številu vrgle na progo Belgrad—Ljubljana.
Dva nova letalska rekorda
Premagan višinski rehord in premagan irajnoslni rekord
Newyork, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.) Enokrilnik »Fordworth<; je v soboto ob 21.13 newyorškega časa nadkrilil dosedanji rekord trajnega letenja, ki je znašal 41 ur 40 minut, že za eno uro. Letalu so sedaj že petnajstič v zraku oddali novo zalogo bencina. Letalo je sedaj preletelo skupno 11.000 milj, kar odgovarja polovičnemu obsegu ekvatorja. Pilota Robbins in Kelly sta vrgla z letala sporočilo, da delujejo motorji odlično, da sta oba pilota najboljše volje in da bosta ostala v zraku tako dolgo, dokler ju kak defekt nc bo prisilil pristati. V Fordvvorthu so radi tega novega rekorda zelo veseli. Kelly jc bil še pred tremi mcseci cowboy v Tcxasu in jc šele pred šestimi
tedni dobil letalske listine. Njegov tovariš Robbins je mehanik za avtomobile in pilot zračne pošte. Družba je obljubila letalcema za vsako uro, s katero potolčeta dosedanji svetovni rekord po 100 dolarjev. Dosedaj sta letalca že dva dni neprestano v zraku.
Letalski višinski rekord,
Dcssau, 26. maja. (Tel. »SI. 1.«.) Na letališču Junkersove tovarne za letala so danes dopoldne med 7.39 in 9.20 skušali nadkriliti svetovni višinski rekord, katerega je dosedaj dosegel Američan Champion z višino 11.710 metrov. Pilot Junkersove tovarne Neucnhofen
je z Junkersovim letalom \V 33 dosegel višino približno 12.500 m. Točnost nove višine bo ugotovila vrhovna nemška športna oblast po podatkih plombiranih merilnih instrumentov. Temperatura je znašala v približni višini 12.000 m 55 stopinj Celsija pod ničlo. Kisi-kovi aparati so tudi v tej višini delovali po-voljno. Da se pilot zavaruje pred nevarnostjo v primeru, če bi zaspal, so odstranili eventualni defekt pri kisikovem aparatu na ta način, da so pritrdili na krmilu poseben gumb za prekinjenjc, s čimer bi se motor avtomatično izključil, čc bi pilot zaspal, in letalo bi sc spustilo poševno na zemljo.
Prvi direkten razgovor med Francozi in Nemci
Pariz, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.) Oba glavna nemška delegata dr. Schacht in Kasti sta imela včeraj popoldne razgovore s francoskima delegatoma Moreauxom in Quesney-jem. Temu dejstvu je pripisovati precejšen pomen. To je po več tednih prvi direktni razgovor med Nemci in Francozi, ki pa ni imel
praktičnega uspeha in se obe stranki nista približali niti za korak. Navzlic temu pa sc zdi, da se odnošaji znatno boljšajo. Čuje sc, da so se celo pojavile možnosti za to, da bi se opustila dodatna bremena Youngovega načrta, ki so jih zahtevali zavezniki. Ta možnost je nastala morda radi tega, ker so Američani vztrajali pri prvotnih številkah Voungovcga
Slovenska Krajina vedno bolj naša
Občni zbor trg. gremijev v Murski Soboti
Murska Sobota, 26. maja. (Tel. Slov. listu«.) Že v soboto si je Murska Sobota nadela svečano lice. Z vseh hiš so vihrale zastave. Trgovci iz Slovenske Krajine so radostno sprejemali svoje tovariše iz vse Slovenije. Žc na kolodvoru je prisrčno goste sprejemal načelnik murskosoboškega gremija Franc Čeh, član zbornice TOI. Skupno je prišlo iz Slovenije nad 170 delegatov.
V soboto popoldne se je vršila pod predsedstvom poslevodečega podpredsednika g. Josipa Kavčiča predkonferenca delegatov, ki je razpravljala vse aktualne zadeve slovenske trgovine, zlasti pa jc opozorila na vse ono, kar ovira razvoj našega trgovstva. Zvečer se je vršil v hotelu »Krona« pozdravni večer, katerega so se udeležili poleg okrajnega glavarja dr. Lipovška. mursko-soboškega župana Benka, bivšega poslanca Je-
riča itd. v velikem številu tudi domačini s svojimi rodbinami. V zdravicah je bil izrečno povdarjen velik pomen tega obiska v Slovenski Krajini, zlasti sedaj ob desetletnici osvoboditve teh krajev. Naj sedanji obisk velja kot vrnitev obiska prekmurskih romarjev v Sloveniji.
V nedeljo dopoldne se je vršil v gradu grofa Szaparija (kjer se je vršila tudi predkonferenca) pod predsedstvom predsednika g, Vilka Weixln občni zbor. Po pozdravu in predsedstvenem poročilu je orisal okrajni glavar g. dr. Lipovšek gospodarski položaj Slov. Krajine. Soboški župan g. Benko je pozdravil goste v imenu občine, Leopold Brudermnn, predsednik trgovskega odreka ; zbornice TOI in tajnik dr. Ivan Pless pa v imenu i zbornice TOI, nadalje še zastopnik velikega žu-I pana mariborske oblasti, inšpektor Založnik. Nato
načrta in ker Angleži niso z vso odločnostjo ! branili zahteve po zvišanju nemških anuitet. I Med Youngovim načrtom in med načrtom, ki
|	so ga predlagali zavezniki, bi obstojala potem
i	samo še diferenca letnih 52.8 milijonov, radi
1	katerih se konferenca gotovo nc more več
i	razbiti.
so se obravnavale nadaljnje točke dnevnega reda, o katerih bo izčrpneje poročal »Slovenec«. Sklenjeno jc bilo, da sc prihodnji občni zbor vrši v Kočevju, Po občnem zboru je bilo opoldan svečano kosilo, katero je priredil murskosoboški gremij.
Številni gostje iz vse Slovenije so bili izredno zadovoljni s prisrčnim sprejemom na tej severni točki Slovenije. Povdariti moramo, da gre največja zasluga za izredno uspelo prireditev agil-nemu načelniku murskosoboškega gremija gosp. Francu Čehu.
| -
Na športnem letalu tipa Caproni jc, ka-
I kor jc italijansko poslaništvo razglasilo, dospel v Belgrad polkovnik dc Bernardi, ki jc dosegel svetovni hitrostni rekord. Letalo jc i priletelo iz Milana. Iz Belgrada bo odletelo | preko Sofije, Bukarešte ter Dunaja v Barce-I lono, kjer bo aparat razstavljen na tamošnji I razstavi.
Ministri mate antante v Črnigori
Cetinje, 26. maja. (Tel. (»SI. I.«.) Danes so sc lu mudili ministri male antante. Ob prihodu so bili slovesno sprejeti. Pozdravil jih jc mestni župan. Opoldne sc jc vršil banket v dvoru. V teku dneva so si ogledali Cetinje, zvečer pa so se vrnili v Kolor.
Za naše izseljence
Belgrad, 26. maja. (Tel. Slov. listu< ) Ministrstvo za soc. politiko jc poslalo vsem velikim županom razpis, naj čimpreje predložijo seznam doličnih prosilcev, ki hočejo oditi v Ameriko. Ker jc v Ameriki veliko naših izseljencev, ki imajo v domovini svojo 1 ženo in otroke in ker imajo tc žene in otroci v prvi vrsti prednost, sc veliki župani opozarjajo, da jc že število poslednjih tako veliko, da bodo samo ti prišli v poštev. V prvi vrsti naj sc sprejmejo njihove prošnje.
Nadalje smo zvedeli v ministrstvu za soc. politiko, da namerava to ministrstvo v juniju pozvali v Belgrad na konfcrenco vsa zasebna društva, ki se bavijo 7. izseljeništvom. Glavni ' predmet razmotrivanj bi bila preosnova vsega izscljcniškcga vprašanja. Posehna važnost bi sc povdarjala z ozirom na kulturne, propagandne in nacionalno poglede, oziroma, kako bi mogla naša zasebna društva s pomočjo ministrstva za soc. politiko naše izscljcncc šc naprej v tujini krepko ohraniti za našo državo, da sc ne bi odtujili, in kako bi mogli naše izscljcncc kulturno in narodnostno tako dvigniti, da nc bi utonili v tujem morju.
Lažnive vesti
Dunaj, 26. maja. (Tel. Slov. listu«) Jugoslovansko poslaništvo najodločneje dcinantira fantastične in tendcncijoznc vesti, ki so bile objavljene v dunajskih listih o atentatih v Jugoslaviji in o tem, da so bili aretirani Davi-dovič, Jovanovič in Maček.
Kongres zbornic
Novi Sad, 26. maja. (Tel. Slov. listu«.) Danes sc jc vršil tu kongres vseh trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic naše države i Poleg tajnikov in drugih oficiclnih zastopnikov zbornic sc jc udeležil kongresa tudi trgovinski i minister Mažuranič, ter mnogo drugih ' zastopnikov javnega življenja. Dr. Mažuranič jc posebno poudarjal, da jc kralj v manifestu 1 od 6. jan. naglasil, da jc treba slediti z državno j imovino. Vlada jc izbrala politiko varčevanja. Kljub štedenju in principu varčevanja odobrava današnja vlada stroške, ki pospešujejo našo trgovino. S kongresa so poslali brzojavni pozdrav kralju. — Glavni referent jc bil Mirko Kostič, glavni tajnik novosadske zbornice. V dolgem referatu jc obrazložil stanje gospodarskih razmer v posameznih državah ob polomu osrednjih monarhij. Nadalje jc poročal tajnik ljubljanske zbornicc Ivan Mohorič o industrijskih in avtonomnih carinskih tarifih. Po zbo-rovanu sc jc vršil banket.
Uboj v dobrovski občini
V nedeljo zjutraj ob treh jc nastal v vasi Vrhovci, občine Dobrova pri Ljubljani, prelep, v katerem jc bil ubit posestnik Anton Babnik iz Vrhovcev št. 8. Babnika so z noži grozno obdelali in mu vrhu vsega šc zlomili nogo. Babnik jc ranam v kratkem podlegel. PrepcLjali so ga v mrtvašnico na Dobrovo. Aretirali so pet fantov, trije so pa še osumljeni, da so sc poboja udeležili. Zopet žalosten dokaz podivjanosti mladine.
Področje Ijubljanjske železniške direkcije bo razširjeno?
Zagrebški listi pišejo, da jc ljubljansko železniško ravnateljstvo predlagalo žel. ministrstvu, da bi prišla postaja Zagreb—Sava in zagorska žclcznica (Zagreb — Varaždin) pod upravo ljubljanske želzniške direkcije.
Zagrebški listi z ogorčenjem zavračajo ta predlog in apelirajo na žel. ministrstvo, da nc sprejme predloga ljublj. direkcije, ker bi tak predlog vzbudil le slabo kri. Zato so listi uverjeni, du bo vse ostalo pri starem.
Eden težkih vzrokov draginje
Razni so vzroki draginje in mnogi od njih so znani tudi široki javnosti. So pa vzroki, ki so dostikrat glavni vzrok draginje, in vendar gre javnost molče preko njih, ker so ti vzroki tako dobro skriti, da so vidni le včasih. Med te skrite, a zato tem bolj učinkovite povzročitelje draginje, spadajo razni karteli.
Ni sicer treba, da bi karteli kar avtomatično povzročali draginjo. Če bi bili namreč karteli ustvarjeni samo zato, da s prepreče-njem nepotrebne konkurence pocenijo blago, potem bi bili karteli naravnost javna dobrota. Ali takšni karteli so silna redkost in čc kdaj tudi nastanejo, potem hitro zapadeijo v običajno bolezen in postanejo samo zveza odločilnih veleproducentov za dosego tem večjega dobička. Prilaste si naravnost monopolno stališče m trgovec mora jemati od njih blago, pa čeprav dostikrat od prodaje tega blaga dejan-siko nima nič drugega, ko povečanje prometnega davka. Enako pa mora tudi konzument slepo sprejemati blago, ki mu ga daje kartel in to po ceni, ki jo diktira kartel.
Kartel je tako postal socialno zlo in to zlo ie teč večje, čim manj je javnost organizirana za odpor. Kajti neorganizirana javnost jc \ proti diktatu kartela brez moči, kar sigurno ! Sc poveča kartclov pohlep po dobičku. Zalo je v največjem interesu javnosti, da sc proti slabim stranem kartelov bori in da se reši j diktata, vsled katerega mora za dostikrat slabo blago plačevati visoke cene.
V Jugoslaviji je danes diktat kartclov že j zek> občuten in to zlasti vsled tega, ker se razteza na neobhodno potrebne predmete. Sladkor bi n. pr. mogli imeti znatno ceneje, Se ne M bilo sladkornega kartela. Samo Slovenija potrebuje na leto okoli 1200 vagonov sladkorja. To sc pravi, da plača Slovenija za sladkor vsako leto okoli 50 milijonov dinarjev preveč. Slično je z drugimi karteli in vsi, ki se vozijo z avtobusi, bi se mogli voziti znat-ao cenejše, če ne bi bil bencin od kartela tako podražen.
Najhujše pri vsem tem pa je to, da so večinoma pravi gospodarji kartelov tujci. To sc pravi, da od kartelov pridobljen čisti dobiček večinoma ne ostane doma, temveč gre v tujino. Tam množi bogastvo, tam ustvarja nova dobra, če pa hočemo mi dobiti ta denar za investicije, moramo običajno plačevati tako visoke obresti, da se nam vse posojilo že več ne izplača.
Če bi živeli v izobilju, bi si na vse zadnje še lahko privoščili neverjeten luksuz, da plačujemo vsled svoje neorganiziranosti tujim bogatašem prevelik dobiček. Toda mi ne živimo v prav nobenem izobilju, temveč v kruti revščini. Na desettisoče naših ljudi mora iti vsako leto v tujino, ker doma nc dobe kruha. In vendar naš kmet dela, varčuje in strada, naš delavec trpi in dela in vsako leto pridobi iz zemlje nova bogastva. Ves ta trud pa Te skoraj zaman, ker ves pravi dobiček našega dela gre v tuje roke, bodisi da ga spravi tuji kartelist ali tuji prekupčevalec, bodisi da gre pod raznimi obrestmi v žep tujih kapitalistov. Ker pa nam ne ostane čisti dobiček, zato tudi ne pridemo naprej in zato nas spremlja revščina in pomanjkanje sik oz i vse življenje.
Čas bi pa bil, da bi vse to že enkrat spoznali in da bi s strumno organizacijo svojega gospodarstva dosegli, da bi čisti dobiček kmečkega, delavčevega in obrtnikovega dela ostal tudi ves v domovini. Potem pa bi sc naglo začela naša pot navzgor in tudi za vse naše izseljence in domači kapital našel delo.
Ravno sedaj pa je primeren čas, da se oprostimo vseh slabih kartclov. Na eni strani je ponehan.je strankarskih bojev dalo možnost za široko in složno gospodarsko delo, na drugi strani pa imamo sedaj vlado, ki je prosta strankarskih vplivov. Bas ti pa so bili le prepogosto najsigurnejša zaslomba raznih kartel-skih zahtev in tako je bilo mogoče, da so celo nekatera javna podjetja prišla pod njihov vpliv. Vsaj ta gorostasnost pa se mora nehati, ker prva dolžnost javnih podjetij je, da preprečujejo prekomerno povišavanje cen in da regulirajo cene navzdol. Te naloge ne sme zanemariti nobeno javno podjetje, niti naijmanj pa ne sme biti povzročevalka draginje.
Če plačuje davkoplačevalec državi in samoupravam davke, je to v redu, ker ima od države in samouprav tudi svoj dobiček, čisto nepotrebno pa je, da bi plačevali poseben davek še tujim kartelistom in zato se moia ta davek omejiti do skrajnosti.
Tako bogati re« nismo, da bi drugi na naš račun dobro živeli in draginja je prevelika, da bi k eno stvar plačevali predrago. Zato treba proti vsem izrodkotn karteliranja energično nastopiti, pa naj se ti pojavljajo v naši širši aH ožji domovinj.
Ves H iz Dalmacije
Split, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.} To leto je na Jadranu ribolov izredno bogat. V Split so pripeljali te dni ogromne množine rib na trg, ki so jih prodajali 1 do S Din kg. Več brodov se je moralo vrniti, ker niso mogli rib prodati. Posebno veliko so ujeli tunj.
Slunja, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.) Sredi mesta ie bil včeraj popoldne ubit pek Mirko Lipecki. Ubijalec je popolnoma nežna«.
Francosko-turško nesoglasje
Carigrad, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.) V
tukajšnjih političnih krogih sc govori danes v glavnem o neuspehu, ki ga je doživela francoska diplomacijia. Francoski poslanik grof Chambrun je upal, da bo pogajanja radi sirske meje, ki so prišla na mrtvo točko, pospešil z osebno intervencijo pri Kemal paši. Zahteval je pri nijem avdijenco po diplomatskem običaju, po katerem imajo poslaniki pravico do sprejema v 24 urah. Za one, ki poznajo turške razmere, je bilo jasno, da mora ostati brez uspeha vsak poskus, izigrati Kemala proti zunanjemu ministru. Prijateljska zatrjevanja Chambru-nova na so na turški strani zbudila upanje, da se hoče Francija vrniti k stari, Turkom pri-
jazni politiki. Posledica je bila ta, da je turški zunanji minister v svojem zadnjem parlamentarnem govoru naglašal upanje, da bo kmalu prišlo do sporazuma s Francijo. Drugi dan je stavil Chambrun konkretne predloge, ki pa jih je Turčija zavrnila. Francoskemu poslaniku so zamerili neobičajno zahtevo po avdtjenci pri Kemalu kot preračunan, toda ponesrečen manever. Polumdne vesti javljajo, da bo Turčija pogajanja s Francijo prekinila, Obmejno vprašanje se bo predložilo razsodišču, železniško progo Mensina—Adana, ki jie v francoski upravi, pa bodo zaplenil', sklicu »oč se na pravico, da sme železnico odkupiti neka prejšnja nemška družba
Avtomobil zavozil v gledalce
3 osebe ubite, 12 težko ranjenih
Zittau, 26. maja. (Tel. »SI. 1.«.) Na današnji mednardni gorski avtomobilski tekmi sc je pripetila huda nesreča. Prireditev je obiskalo 40.000 oseb. Na zadnji vožnji je avtomobil francoza Mahla-Morchensterna na nekem ovinku zdrsnil in zavozil naravnost med gledalce. Tri osebe so bile takoj mrtve, 12 pa jih je bilo deloma težko ranjenih. Smatra se, da se bo število smrtnih žrtev zvijalo. Voditelj avtomobila sam je le lažje ranjen.
Kflstrin, 26. maja. (Tel. »SI. 1.«.) Na cesti med Kiistrinom in Frankfurtom na Odri se je v bližini Frankfurta pripetila težka avtomobilska nesreča. Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov je hotelo obiskati enako društvo v samostanu Ncuzelle, kjer je bila prireditev. Nekoliko pred Frankfurtom je avtomobil zadel ob cestni kamen in prednji drog avtomobila je z veliko silo priletel v potnike. Težko ranjenih je bilo 10 oseb, od katerih so tri kmalu umrle.
a ima moderno kopališče
Slovesna otvoritev novo zgrajenega kopališča S. K. Ilirije se je vršila včeraj ob pol enajstih dopoldne. Številni povabljeni gostje, zastopniki oblasti in korporacij, člani »Ilirije« ter prijatelji kluba so napolnili ves prostor okrog bazena, razen ene strani, rezervirane za plavače. Pogled na množico je bil zelo pester in je bilo prisotnih skoro 2000 oseb.
Na častni tribuni so prisostvovali otvoritvi predsedstvo »Ilirije« ter pokroviteljstvo.
Slovesnost je otvoril predsednik S. K. Ilirije g. dr. M i 1 a n Dular, ki je pozdravil vse prisotno občinstvo in zastopnike oblasti in korporacij, imenoma pa še posebej g. divizijskega generala Savo Tripkoviča, zastopnika velikega župana vi. sv. dr. A n -d r e j k o , zastopnika oblastnega komisarja dr. K o v a č i č a ter pri tej priliki s hvaležnostjo omenil podporo v znesku 50.000 Din, ki jo je dal za novo kopališče'oblastni komisar. Nadalje je še imenoma pozdravil župana dr. P u c a , ki je prevzel kumstvo pri krstu kopališča ter go. častno dvorno damo Fraijjo Ta v č a r j e v o.
Izvajal je med drugim:
Ideja gradnje modernega kopališča, ki je za našo Ljubljano prepotrebno, se jc rodila spontano. Večina odločujočih faktorjev se je navdušeno zavzela za našo sivar, našli pa so se tudi nasprotniki, ki so nam vrgli številno poleno pod noge. No, z res^o voljo in vztrajnostjo smo prekoračili tudi te zapreke.
Z dograditvijo tega kopališča jc rešeno kopališko vprašanje v Ljubljani in v veliki meri tudi vprašanje našega tujskega prometa. Vsaj popreie nismo mogli z mirno vestjo vabiti tujce-letoviščarje v našo belo Ljubljano, da tu preživijo ob vznožju naših ponosnih planin poletne mcsece, ker Jim nismo mogli nudili v bližini modernega, letnega kopališča.
Kopališče je zgrajeno iz betona in opeke, bazen ima do 4 in pol metra globine in 000 kvadratnih metrov površine, napravljen je skakalni stolp, 208 kabin, 500 omaric, soln-čališča, tople prhe, restavracija, kavarna in brivnica. Posebna kurilna in filtracijska na-
prava, ki se nahaja v ločeni stavbi, skrbi za enakomerno temperirano vodo, ki je popolnoma čista, bistra in vabljive barve. Kopališče lahko sprejme čez 1500 kopalcev naenkrat.
Govornik se je še zahvalil za izredno pomoč pri zgradbi kopališča ing. Stanku Bloudeku, stavbeniku g. Zupanu ter dr. Stanku Lapajnelu.
Ob koncu svojega -.ovora je pozval vse prisotne, naj zakličejo Nj. Vel. kralju Aleksandru. ki vedno in z največjim zanimanjem sledi razvoju športa, trikratni »Živio«, čemur se je množica z navdušenjem odzvala. Godba je zaigrala državno himno.
Dr. Dular je prečital še troje udanostnih brzojavk naslovljenih na Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljico kot najvišjo pokroviteljico plavalnega športa in ministru za narodno zdravje dr. D r i n k o v i č u.
Govoril je nato župan dr. Puc, kum novega kopališča. Omenjal je velik napredek, ki so ga dosegli Ljubljančani izza predvojnih časov pa do danes v higijeni telesa in športu. Potreba za kopališča raste in potrebi bo mnogo ustreglo tudi novo kopališče S. K. Ilirije. Pohvalno je omenjal delo gg. dr. Dularja in ing. B 1 o u d k a za zgradbo novega kopališča. Zupan je končno vzkliknil športnemu klubu »Ilirije« ter krstil s pripravljenim kozarcem vina novo kopališče s tem, da je vino zlil v bazen: »Kopališče je otvor-jeno.« Isto so storili tudi ostali na tribuni. V istem trenutku se je pognalo v vodo 24 pla-vačev in 24 plavačic, ki so s tem tudi dejansko otvorili kopanje v kopališču.
Govoril je še starešina »Ilirije« dr. B e r c e.
Sledili so lepi plavalni skoki s 5 in 10 m visoke deske, ki so jih izvajali gdč. P r e t -' n a r j e v a ter gg. K o r d e 1 i č in Grilc, petkratna državna prvaka v skokih. Zanimive so bile tudi stafetne tekme v bazenu in je startalo več garnitur plavačev ter plavačic. Plavači so potem predvajali še igre z žogo v vodi.
Velika cerkvena slmmost na Rakovnika
Včeraj se je vršilo veliko romarsko zborovanje na Rakovniku, v salezijan3k';m zavodu. Že v soboto, še bolj pa v nedeljo, so se pričele na Rakovniku zbirati ogromne množice romarjev, ki so prihiteli prav iz vseh slovenskih krajev, iz Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske, Notranjske, iz Štajerske, celo prav iz ljutomerske okolice so prišli.
Cerkvene svečanosti so se pričele že v soboto zvečer. Najprej se je vršila na časi Mariji Pomočnici akademija gojencev, po akademiji so odšli gojenci in romarji do turške kapelice, kjer je govoril dr. Valjavec. Od lurške kapelice se je razvila krasna procesija s svečkami, v svetišču so se vršile pete. litanije in romarjem je bil podeljen blagoslov. Svetišče in zavod sta zažarcla v nešteto lučkah, kar je nudilo očarljivo sliko.
Cerkvene pobožnosti so trajale pozno v noč, v nedeljo na vse zgodaj pa se je že pričelo obhafanje, govori in službe božje. Verniki
so v množicah pristopali k mizi božji. Ob pol desetih dopoldne je v svetišču govoril prezv. krški škof dr. S r e b r n i č , ki je nato opravil tudi pontifikaLno mašo. Pri slovesni službi božji je pel mešani zbor, ki ga je spremljal orkester.
Popoldne so sc takoj po kosilu pričeli zbirati romarji v gostih množicah. Bila sta istočasno dva govora. V cerkvi je govoril p. R a m -| š a k, zunaj pred množico pa preč. goep. Jože i M e z e , salezijanec. Slovesno procesijo s ki-i pom Matere božje je vodil škof dr. S r e b r n i č. Proccsijia se je izvršila na najslovesnejši način. Udeležila se je je godba, gojenci zavoda, izredno veliko narodnih noš in belo oblečenih otrok. Procesija je trajala poldrugo uro. Število vseh prisotnih pri včerajšnji procesiji se ceni nad 15 000 oseb.
Po procesiji se je vršil na dvorišču zavoda še koncert in telovadba gojencev. Romarji so se pričeli razhajati šele pozno proti večeru.
Fašistične demonstracije proti Jugoslaviji
Belgrad, 26. maja. (Tel. »Slov. listu.«) Današnja »Politika« javlja iz Rima: »V vsej Italiji so z velikimi svečanostmi proslavili 141et-nico vstopa Italije v vojno. V Rimu je zbranih 15.000 lašistovskih študentov iz vse Italije. V zaključenem sprevodu so odšli včeraj na grob neznanega vojaka. Sprevod jc trajal tri ure. V sprevodu so nosili razne napise. V sta-
dionu, kjer se je zbralo nekoliko tisoč ljudi, ki so študente burno pozdravljali. Zlasti so pozdravljali skupino »dalmatinskih« študentov, ki so nosili table z napisi: »Zadar je izoliran«, »Split čaka«, »Ne pozabite, da je Dal-j macija italijanska zemlja!« itd. Zlasti so po-i zdravljali table: »Zader ali smrt!« Po 11. uri ■ je prišel Mussolini in govoril dijakom ... Štu-; denti so nosili na čepicah napis: »Zahtevamo j obračun z Jugoslavijo radi Dalmacije«...
Kdo dobi prihodnjih 500 Din ?
Tudi v mesecu juniju izide ena številka »Slovenskega lista« s posebnim znakom. Kdor dobi to številko, temu izplača uprava »Slo-1 venskega lista« takoj v gotovini 500 Din, pod pogojem, da je plačal naročnino za »Slovenski list« do 1. septembra t. 1.
Prvih 500 Din nagrade »Slovenskega lista« je žreb določil g. Lovru Čchovinu iz Trbovelj, komu prisodi usoda drugih 500 Din?
Plačajte naročnino do 1. septe mbra in potem ste lahko tudi vi deležni nagrade »Slovenskega lista«!
Bethlen se sestane
z Briandom
Budimpešta, 26 maja. (Tel. »Slov. 1.«)
Prvi učinek madžarsko-poljskega sporazuma je morda ta, da se bo grof Bethlen na potovanju v Madrid sestal v Parizu z Briandom in eventualno tudi z drugimi člani francoske vlade. Istočasno bo bival v Parizu tudi Za-leski.
Ford proti alkoholu
London, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.) Tovarnar avtomobilov Ford je včeraj objavil v Ameriških listih, da je v svojih evropskih tovarnah v Corku na Irskem, Traffordu pri Manchestru in Degonhamu pri Londonu uvedel strogo ameriško prohibicijo, to je, da bo odslej zaposloval v svojih tovarnah samo take delavce, ki sc obvežejo, da se odrečejo vsakemu uživanju alkohola.
Drobne vesti.
Budimpešta, 26. maja. (Tel. Slov. listu«.) Na lokalni progi Budimpešta — Slernberg je mala drezina, na kateri se je vozilo več otrok, trčila s tovornim vlakom in se prevrnila po visokem nasipu. En otrok je bil takoj mrtev, dva sta pa smrtnonevarno ranjena.
London, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.) Avstralska letalca, ki sta 17. maja odletela v Indijo in izginila, so sedaj našli pri kraju Ca-cedon mrtva v najskrajnejšem severozahodnem delu Avstralije.
Lepa verska manifesta-cija na Brinjevi gori
Včeraj se je na Brinjevi gori pri Konjicah vršila lepa verska prireditev za mladeniče iz cele konjiške dekanije. K njej se jc zbralo okr. 1000 mlad c niče v iz posameznih župnij konjiško dekani.jc. Ob 10 se jc vršila pridiga. Pridigal je g. vikar Franc Hrastelj. Slovesno službo božjo je opravil arhidiakon, konjiški dekan g. Franc Tovornik. Po službi božji se jc vršila svečana manifestacija, na kateri so govorili in dekla-vnirali nabožne pesmi razni mladeniči, dr. Fran Vatovec pa je govoril o katoliški prosveti. Na koncu so bile sprejete resolucije, ki zadevajo podrobno organizacijo katoliške prosvete v konjiški dekaniji. Vse zborovanje jc poteklo v znamenju novega mladinskega gibanja za po-vzdigo verskih in kulturnih sil našega naroda.
Bel^rajske vesti
Predsednik vlade Pera Živkovič je bil
danes v Topoli in je porolal Nj. V. kralju, se, da je jugoslovanska vlada zahtevala od Turčije pristanek, da se v Angori postavi za poslanika Tiliomir Popovič, dosedanji poslanik v Atenah
Belgrad, 26. maja. (Tel. »SI 1.«.) 1. junija bo belgrajska opera vprizorila originalno narodno delo »Knez od Zete« od Pere Konjo-viča, avtorja »Miloševe ženitve«. Konjovič je bivši zagrebški operni ravnatelj. Besedilo je posnelo po drami Kosliča »Maksim Strnjevič«. Dejanje se vrši deloma v Benetkah, deloma v Črni gori.
Belgrad, 26. maia. (Tel. »SI. 1.«.) V četrtek od 9 do 11 zvečer se bo vršil v Belgradu koncert pevskega zbora. Na sporedu so koncertne točke, orgle, pevski zbor. Med drugim bodo proizvajali Premrlovo »Mašo sv. Jožefa«. Sodelujejo Vladimir Sletič in dirigent opere Matasič. Koncert bo oddajala radio-postaja.
Slovensko kulturno društvo »Cankar« bo v soboto 1. junija priredilo v veliki dvorani delavske zbornice v Belgradu koncert.
Zagrebške vesti
Zagreb, 26. maja. (Tel. »SI, 1.«.) Občni zbor Hrvatskega Radiše se je vršil danes. Na občnem zboru se je zlasti naglasilo, da je društvo prejšnje leto zgradilo dve palači. Prihodnje leto nameravajo zgraditi ogromno palačo za 12 milijonov dinarjev, ki bi se uporabila kot zavod za društvene gojence. Lansko leto je društvo namestilo okrog 700 vajencev.
Zagreb, 26. maja. (Tel. »SI. 1,«.) Člani zagrebškega narodnega gledališča so priredili komemoracijo na grobu pokojnega igralca Pa-piča. Ob tej priliki so odkrili spomenik, ki ga jc izdelal hrvatski kipar Jean Ivanovič.
Novosadska vremenska napoved. Oblač-
neje Grmenje. Lahen dež. Temperatura se bo zvišaia.
Občni zbor „Merkurja44
Belgrad, 26. maja. (Tel. »Slov. listu«.) Včeraj in danes se je vršil redni letni obSni zbor trgovskega društva »Merkur«. Na občnem zboru so obravnavali delovanje društva, dalje so redigirali vloge, ki jih bodo poslali na razna ministrstva, v prvi vrsti na trgovinsko ministrstvo in na ministrstvo za socialno politiko. Ker je društvo zelo močno (12.000 članov), se je razpravljalo tudi o društveni imovini. Nj. V. kralju so poslali ta-le brzojav:
»Hrvatsko trgovsko društvo »Merkur« pozdravlja s 56. rednega občnega zbora v Zagrebu svojega vzvišenega vladarja, dajajoč s tem izraza udanosti in zvestobi, da bo društvo »Merkur« in članstvo tega društva tudi nadalje deležno zaščite in pozornosti, ki jo Vaše Veličanstvo posveča* socialno slabejšim državljanom.«
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Vuksimič. Nadalje se je izvolila deptitacija za v Belgrad, ki bo pristojnim činiteljem obrazložila njihove zahteve. V imenu ljubljanskega Pokojninskega zavoda gresta predsednik Ve-koslav Vrtovec in ravnatelj dr, Sagndin, v imenu bančnih uradnikov Fadil Kurtagič, v imenu »Merkurja' pa Blaž Štitič.
Mariborska nedelja
V	središču zanimanja sla bila Limbuš in Tezno. V Limbušu so ob številni udeležbi blagoslovili in dvignili v slolp zvonove. Blagoslovitev je izvršil prevzv. škof. dr. 1< a r 1 i n ob asistenci. Zvonovi tehtajo 140P, 750, 420 kg. Izdelala jih je zvono-livarna »Žvonoglasc.
Popoldne so se proti Tcznu valile velike množice Mariborčanov, ki so prisostvovale molneikli-stilnim dirkam. NavaJ mariborskegu občinstva v obe smeri je bil tolik, da se te moral avtobusni promet ojačitl.
NESREČE
V	Rud vanju jc prišlo do krvavega spora med zakoncema Artinger, viničarjema iz Jarenine. Pri lem je mož navalil na svojo ženo z nožem ter ji ga porinil v trebuh, tako da so izstopila čreva. Ran.ienko so prepeljali v bolnico, kjer se bort s smrtjo. — 35-letni trgovec .lulij L. na Tržaški eesti 57 si je občutno ranil žile na levi roki. Ra-nitev ie izvršit v epiteptičnem napadu. Prepeljali so Ra v bolnico. — 0-Mni sin železničarja Milorad Bajda si je v rezilnici gostilne Pšunger prerezal po nesrečnem naključju štiri prste desne roke. — Pred Linhartovim dvorom na Tržaški cesti je priklopni voz podrl na tla učenca Ivana Haša, ki je vozil na kolesu. Haš je teletonil na tla in dobil težke poškodbe na glavi. — 37-letni mizarski mojster Franc Vogrinc pa se je na tovornem avtomobilu zastrupil z vdihavanjem ogljikovega dioksida. — Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico.
Ljubljanska nedelja
Dopoldne je bilo lepo vreme, popoldne pa se je vlila ploha, ki pa k srefi ni Irajala dolgo. Na Ljubljanici, na Savi, posebno pa v novem kopališču Ilirije« je bilo že mnogo kopalcev in tudi veslači so se že prav pridno vadili na Ljubljanici. Okoliški kraji so bili seveda zopet polni ljubljanskih izletnikov. Avtobusni kolodvor pred Figovcem je včeraj beležil prvo nezgodo. Veliki Adamičev avtobus, kj vozi v Domžale, je malo pred poldne zadel v plinski kandelabor pred Figovcem. Kande-laber se je na celem prelomil, k sreči pa je ostala nepoškodovana plinska cev v votlini kandelabra. Avtobus je le neznatno poškodovan. Mestna plinarna kot lastnica kandelabra ima škode nekaj nad 1000 dinarjev.
Včeraj je praznovalo mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici izredno slovesnost. 79-letni Ivan C c r a r in njegova 78-letna žena Katarina sta slavila svojo zlato poroko v mestnem zavetišču. Zjutraj ob devetih se je vršila v Križankah cerkvena slovesnost, kjer sta bila za priči župan dr. Puc in mestni fizik dr. Rus. Zatem je bila obema jubilantoma na čast prirejena v mestnem zavetišču mala gostija, ki so se je udeležili vsi člani socialnega odseka občinskega svela ter nekateri sorodniki obeh jubilantov.
Policijska kronika ni beležila včeraj večjih dogodkov. V noči od sobote do nedelje je bilo aretiranih nekaj sumljivih tipov. Prijavljen je tudi težji zločin proti državi in bo krivec moral najbrže v Belgrad pred državno sodišče.
Rešilna kronika ni beležila včeraj nobene res-nejše nesreče.
Mala papigica, zelena s črnimi valovitimi progami, dolg temnoplav rep (Wellen,sittich), je včeraj v nedeljo ušla iz kletke v Ljubljani. Ce bi se slučajno kaim zatekla ali bi jo kdo ujel, se prosi, naj jo prinese v uredništvo »Slovenca.«
Med tednom
Pusto in deževno binkoštno vreme me je spravilo proti moji navadi na shod. Dež me je ujel na cesti, ravno ko sem odhajal domov, pa nisem mogel drugače, kakor da sem jo zavil tja, kamor so prihajali in odhajali tudi drugi ljudje. Ko sem pa prišel tja, kamor so prišli tudi drugi ljudje, sem videl, da sem prišel na shod.
Eden je govoril, mi smo pa poslušali. Mož je govoril mnogo, ljudje so pa kimali in včasih tudi ploskali, jaz nisem kimal in tudi nisem ploskal, ker sem enkrat nekje bral, da je to brezumno zapravljanje energij in kalorij, ki so baje precej drage, ampak sem samo poslušal, razumel pa nisem prav nič, kar moram odkrito priznati", čeprav mi bo kdo zato rekel, da sem bedak. Zapomnil sem si pa vseeno in tudi zapisal sem si ave besedi, ki sta se mi zdeli vredni, da jih doma preštudiram. Ti dve besedi sta racionalizacija« in »nova stvarnost«. Tako sem si jih pač zapisal, ne vem pa ne, če se nisem zmotil
Ko sem srečno prespal še drugo nevihto, ki se je vsula name iz ust moje slabše polovice zaradi izdatne zakasnitve, sem začel študirati najprej »racionalizacijo«, o kateri sem slišal na shodu toliko lepega. Ta beseda dela baje kar same čudeže, tako je imenitna. Najprej me je postalo kar samega sebe sram, da sem po vojski tako zaostal, da tako imenitnih stvari ne poznam, potem sem pa začel študirati.
Najprej sem pogledal v konverzacijski leksikon, pa te besede ni bilo notri. Potem sem pogledal v Pleteršnikov besednjak, pa tudi nič. V janežiču tudi nič. V nemškem tudi ne. Ves obn-
Spori
Nogomet
Ilirija i Slovan 4 i 2 (3 : 0).
Mesto nameravanega nogometnega turnirja za pokal LNP »e je vršila prijateljska tekma naših najstarejših klubov. »Slovan« je nastopil v celotni sestavi in s svojo igro, ki jo je danes podal, dokazal, da nikakor ne zasluži padca v Ib razred. Slovan, svoječasno Izrazito borbeno moštvo brez posebnih kombinacijskih potez, je včeraj podal vprav vzorno igro kratkih pasov. Napadu manjka samo odločnosti pred golom, krili se pa izgubljati v nepotrebnem dribljanju. Tudi kril-ska vrsta je na mestu, samo podajanje žog ni na višku. Šibkejša sta bila to pot branilca, od kateri je levi zakrivil celo nepotreben autogol.
Ilirija z mlajšimi močmi je zelo ugajala; to velja zlasti za napad. Grajati je samo nepotrebno menjavanje prostora notranjega tria. Napadalni trio Doberle, Nace, Berglez je od početka lepo zaigral, popustil pa, čim se je počelo menjavanje prostora. Krilskn vrsta je zadovoljila samo v prvi polovici, v drugi pa znatno popustila, posebno Se srednji krilec. Branilca sta igrala pod svojo običajno formo. V splošnem je bila igra zelo zanimiva, fair in polna napetih momentov. Tekmi jc , prisostvovalo okoli 300 gledalcev. Sodil je dobro i I g. Deržaj. Po končani prvenstveni sezoni prideio I • naši manjši klubi iz forme. Da pa ostanejo klubi v formi, bi bilo želeti, da se taka prijateljska sre-čajnja vršijo ob prostih terminih. Zlasti *e, ako prineso tako lepo igro, kot je bila včerajšnja
Svoboda : Krakovo 3 : 0.
Prvenstvena tekma t b razreda. Svobodo, ki je veljala za eno naših naiboljših klubov, je dosegla proti prvorazrednim klubom lepe rezultate, je v pomladanski sezoni skoro docela odpovedal* Zlasti napad premalo streha. Krakovo je s svojo požrtvovalno igro presenetilo.
Svoboda rez. : Krakovo 10 : 0
Sigurna zmaga dobre rezerve Svobode Krakovo je igralo popolnoma podrejeno vlogo.
Ilirija jun. : Hermes jun. 7 : 0 (3 : 0).
Mladi llirijani so podali lepo koinbiiiccijsko
igro.
Primorje jun. : Jadran jun. 3 : 0 p. t.
Juniorji Jadrana niso nastopili in izgube par forfait.
Grafika : Natakar 1 : 1 (0 : 1).	f
Prvenstvena tekma drugega razreda. Natakarji so do pred konec vodili z 1 : 0, v zadnjih minutah pa sc jc posrečilo Graiiki izenačiti
ZAGREB.
Gradjanski : Haik 4 : 1.
S to zmago ie postal Gradjanski prvak Zagreba. Z našim Primorjem 'grd torej Hask.
inozemske vesli
Dunaj.
B. A. C. : Rapid 2 ; 1 (0 : t).
W. A. C. : Slovan 3 i 3 (1 : 1).
Viena : Admira 3 : 1 (t : 1).
Florisdorf : Hertha 4 : 2 (1 : 0).
Hakoah i Moravija 6 : 0 (5 : 0).
Vorwarts : Neubau (2 : 1 (1 i 0).
Donau : XX 2 ; 2 (2 : 1).
Praga.
Cechie, Karlin : Sparta 5 : 1 (t : 1).
Bohemia : Liben 3 : 2 (1 : 2).
D. F. C. : Viktorija Žižkov 2 : 2 (0 : 1).
Šparta : Hudersfield 3:2.
Šparta je zaigrala kot v svojih najboljših dneh. Angleži so podlegli le vsled autogola v zadnjih minutah po desnem krilcu.
ra6un z Flickovo iz Zagreba. Družina Ilirije je zapustila najboljši utis.
Mura je družina, ki predstavlja dobro trenirano in vigrano ccloto. Glavna opora družino jc vratarica Ciinpermanova (reprezentančna igralka), ki je sama odločila igro v korist Mure. Bila je naravnost nepremagljiva. Ogromno delo je opravila krilska vrsta in branilka. Vsaka akcija napada je končala z uspešnim strelom na gol. O premoči Ilirije priča najbolje razmerje kotov, ki je 23:4 v korist Ilirije. Ooli so padli za Muro v 1„ 4., 7., 12., lfi. in 28., za Ilirijo pa v 20. minuti prvega polčasa.
V	drugem polčasu pa v 3., 5.. 16., 27. in 28, /.a Ilirijo pa v 7. minuti. Sodil je dobro g. Doberlet.
Motociklistične dirke na Teznu
Zanimivim motociklističnim dirkam na Tcznu je prisostvovalo lepo število gledalcev, okoli 2000. Organizacija dirke je bila v spretnih rokah predsednika Motokluba Maribor g. Josipa Vladovi-č a, vodja dirke je bil Franc Skacedonik, starter pa Franc S o k 1 i č. Grajati je pa slabo rediteljstvo. Zelo nedisciplinirano občinstvo je zakrivilo nesrečo, ki jc pa k sreči končata brez težjih posledic. Gledalci so se sprehajali med dirko po progi, tako je tudi prišlo do nesreče. Ko so Gradčani prirejali na cilju ovacije sorojaku Zorgcrju, zmagovalcu četrte dirke, jc šel preko proge ing. Kluceman iz Strassganga pri Gradcu.
V	istem trenutku je vozil skozi cilj s polno brzino Bora Micič iz Belgrada. Zaletel se je v ing. Klu-cemana s tako silo, da ga je vrglo dobrih 10 metrov po progi z motorja. Oba ponesrečenca jc odpeljal rešilni avto v bolnico. Poškodbe ing. Klucemana k sreči niso težke in se jc mogel takoj vrniti na dirkališče. Micič je pa ostal še v bolnici. Njegove poškodbe so le/.je. Vsega skupaj je star-talo 41 tekmovalcev in so doseženi naslednji rezultati:
L dirka: juniorii, 10 km, motorji do 1000 ccm, 6 tekmovalcev: L Mašer (Gradec) na Titanu, . 350 ccm, v času 8:5'/*. 2. Pinter (Maribor), BSA, 350 ccm, 8:11'/., 3. Jančar (Maribor), BSA, 350 ccm, 8:21»/».
II.	dirka: 5 tekmovalcev, 8 km. do 250 ccm: 1. Novak (Gradec), Puch 220 ccm, 6:34. 2. Cerič (Maribor), Puch, 175 ccm, 6:36'/», 3. Zorčič (Zagreb). Zenith, 250 ccm, 6:36«/.,.
III.	dirkn: 7 tekmovalcev, 10 km, do 350 ccm.
1.	Urojič (Zagreb) na Gancki, 350 ccm, 7:17*/.i,
2.	Šildhabel (Zagreb), Zenith, 350 ccm, 7:30l7»,
3.	Sainmcr (Gradec), New lmperial, 7:41.
IV.	dirka: 6 tekmovalcev, 15 km, do 500 ccm:
1. Sorger (Gradec), AJS, 10:37. 2. Urojič (Zagreb), j 11:11'/», 3. Novak (Zagreb), Ariel, 500 ccm, 11:207». Štrban jc vsled defekta v osmi rundi odstopil. !
V.	dirka: 7 tekmovalcev, 10 km, Tour stroji do IOCO ccm: 1. Maser, 7:50, 2. Cerič (Mariborl, BSA, 500 ccm. 7:57, 3. Trumer (Gradec), Sattrer-Sea, 350 ccm, i-.VU.	j
VI.	dirka: 6 tekmovalcev, 15 km. nacijonalna i dirka do 1000 ccm: 1. Štrban, 10:47»/», 2. Urojič, | 10:52, 3. Šildhabel, 11:7*/s.
VII.	dirka: 3 tekmovalci, 12 km, s prikolicami na levo, do 1000 ccm: 1. Kranjc (Maribor), Indian, 750 ccm, 10:32'/», 2. Šel (Maribor), Zenith, 500 ccm, 11:14'/», prikolice na desno, 3 tekmovalci: 1. Cerič, 9:49®/.,, 2. Švarc (Gradec), BSA, 500 ccm, 9:55.
VTTI. dirka: 4 tekmovalci, glavna dirka, 20 km, do 1000 ccm: t. Sorger, 13:57'/», 2. Štrban, 13:59, 3. Urojič, 14:2'/».
Tenis
Teniško prvenstvo Slovenije si je po trdem boju osvojil g. Hitzel (Rapid). Dosedanji prvak g. Leirer (Rapid) |e tekmovanje izgubil največ radi indisponiranosti. Hitzel je zmagal Leirerja s 7:5, 2:6, 6:3 in 6:3.__
Opozarjamo na današnji oglas Oblačilnice za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
Nov odbor V draženja
rez. olic. v Ljubljani
V nedeljo ob 10. uri dopoldne so se zbrali
v i-Dvoru« rezervni oficirji iz Ljubljane in dežele, da se osnuje nov odbor Uprave ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih ofteira i ratnika-r v jiopolneiii sporazumu z osrednjo upravo v Belgradu.
Na zborovanju je bil navzoč sam predsednik Udruženja, gospod polkovnik Radosavljevii, ki je Imel velepomemben patriotičen nagovor, v katerem je poudarjal velik pomen enotne, popolnoma nestrankarske in trdno sklenjene organizacije rezervnih oficirjev i& našo državo. Udruženje rezervnih oficirjev, tesno sklenjenih okoli kralja v neomajni zvestobi ter ljubezni do domovine, se ne bo samo uspešno prizadevalo za pravice in (»otrobe svojih članov, ani|>ak bo ludi trdna obramba časti i" ugleda naše držve, kakor tudi važen faktor njenega kulturnega napredka. Govor go«iKxla predsednika je bil od navzočih sprejet z velikim odobravanjem, nakar so je v spontanem navdušenju vzkliknilo trikrat Zivio Njegovemu Veličanstvu, kateremu se je odposlala brzojavka popolne vdanosti in zvestobe. Brzojavka se je odposlala tudi go*p ministra vojne. — Nato jc povedal nekoliko prisrčnih be>eit gospod profesor Joravocii, istotako o,! Osrednje uprave, nakar se je razpravljalo o na.iva/nejllh vprašanjih rezervnih oficirjev naše dr-.avo. kakor o vStetju vojnih let v napredovanje in penzijo ter drugih nujnih problemih, ki se bodo po strumni organizaciji ugodno rešili. Nato se je izvolil riov odbor in se je tako >por, kateri je obstojal med Osrednjim vodstvom in bivšo upravo, popolnoma likvidiral ter zasigural nemoten napredek, razširjenje in okrepitev te tako važne patriottčne organizacije. — Podrobuejše poročilo prinese Slovenec .
K@Mno vreme bo la leden?
Vi lahko še tako ugibljete, pa ne boste uganili 1 Nnš vremenski vsevedež pa Vam pove vreme za 18—24 ur naprej. Pošljite 25 Din v znamkah, pn Vam ga bomo takoj poslali in še brezplačno priložili 1 izvod Slovensko dekle ali Fantič. Ne pozabite! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 56
Gaseiova semena
so najboljša, dobijo se v vsaki boljši trgovini s špecerijskim in mešanim blagom.
Bratislava.
Nevvcastle United : Bratislava 8 : 1 f2 t).
Budimpešta.
Hungaria : Somogy 5 : 2 (1 : 2)
Ujpest : Vasas 4:1(1: 1).
Bocskaj : Buda III 4 : 1 (2 : 0).
Bastya : Kispest 3 : 0 (2 : 0).
Ferenzvaros : Sabaria 1 : 0 (1 : 0)
Hazena
SK MURA: SK ILIRIJA 12:2 (6:1)
S to tekmo se jo vršila letos prva hazenska prireditev v Ljubljani. Veliko zanimanje .ie vladalo za ta prvi nastop domače družine. V družini so razven dveh igralk same nove mlade moči. Reči se pa mora, da je družina zelo ugodno presenetila in nikakor ni zaslužila ta težak poraz. Igra je bila absolutno v rokah Ilirije In le zelo nesigurna vra-tarica je kriva tega poraza. Ponesrečen je bil ludi
Vsaj
za Slovensko Stražo
Organizator-Liub!|ana
Aleksandrova cesta 8
Kartoteka naša soeciialiteta Veieseiem paviljon h 30,V-9.VI.
štev. 441 do 445
in slišali bodete govore in pesmi v vseh jezikih sveta! Toda ne kot v Babilonu, ampak vsak jezik zase, čisto jasno, če si kupite
J, ras!!0-V(J/J aparat
X
RadloLjubljana
Miklošičeva cesta št. S
pan sem spravil gospode besednjake nazaj na polico in sem jo mahnil v Zvezdo, kjer sem upal dobiti kakšnega učenega moža, ki bi mi to težavno reč pojasnil in iz mene, zapuščenega bedaka napravil zopet kulturnega in civiliziranega človeka.
Na klopi blizu tiste hišice, kjer se vreme kar sam6 dela, sem naletel na znanca iz mladih let, ki uživa sloves, da vse ve in zna. Temu sem potožil svoje bridko gorje. Pa me je znanec kmalu potolažil, češ da to ni nobena težava, spoznati in razumeti vso tajnost te čudne in dolge besede. »Vidiš«, mi je rekel, »ta beseda jc latinska. Namesto po slovensko »racio« kar zapiši »ratio«, pa izgovori črko t kakor c, pa boš imel pravo latinsko besedo za slovensko »pamet«. To je čisto tako, kakor če zapišeš »Tisch«, rečeš pa »miza«, pa je miza. Z ono drugo bolj dolgo besedo je pa tako: Suknjo, ki je narejena na tri knofe, lahko zapneš tudi z enim samim knofom, pa je vseeno zapeta. Ce torej od treh knofov dva odtrgaš, je to jako pametno, ker ni treba suknjo več trikrat zapenjati, ampak samo enkrat, kar je zelo praktično. To je racionalizacija. Kolikor manj delaš, toliko bolj je to pametno; zakaj bi delal več kot je treba?
Tako mi je povedal moj znanec, moj um pa se je razbistril in moj duh se mi je razširil kakor želodec na božični dan. Odkar vem, kaj je racionalizacija, se mi odpira čim globlji vpogled v vse tajne in v vse snovanje življenja. Ze primer človeške govorice kaže, kako pametno je to, da se čim dalje bolj racionalizira. Zakaj bi mi govorili in pisali avtobus, če zadostuje že sam zadnji zlog »bus«? Bus prihaja ob..., bus odhaja ob..., bus se je poiomii ob... — ali
ni to praktično? Lepa je tudi tista s hlačami, kar se mi je te dni pripetilo, ko sem prodajal po mestu zijala in dolgčas .Nad neko trgovino sem zagledal napis »Japeg«-hlače. Iz radovednosti sem obstal in ogledoval vse hlače, ki so visele v izložbi, pa nisem posebnega opazil na njih. Da pa pridem stvari do dna, sem ene hlače kar kupil. Pa zopet ni bilo nič posebnega. Ko sem pa pripel naramnice, sem že mislil, da poznam odliko »Japeg«-hlač: vsi knofi so namreč odleteli kakor na komando. Pravo skrivnost tistih hlač pa sem spoznal do dna šele takrat, ko sem začel domnevati tajnosti racionaliziranega jezika: »Japeg«-hlače ne nosijo svojega imena zato, ker so irhaste ali pa volnene ali pa, ker se knofi od njih trgajo, ampak zato, ker jih je napravil pošteni krojaški mojster Janez Peglezen, ali racionalizirano »Ja-peg . Kupujte torej »Ja-peg«-hlače, že zaradi racionalizacije.
Da so tudi našo politiko že zdavno jezikovno racionalizirali, je znana stvar, in tudi to pomeni napredek. Pisali so SLS SDS itd,, mislili so na Slovensko ljudsko stranko ali pa na Samostojno demokratsko stranko itd., brali in govorili so pa Escles, Esdees itd. po primeru Knorpeles, Jajtelcs in Knajfeles. Čudno, da niso posneli še one metode a la Paprika-Schlesinger in začeli pisati Poper-jože, Zamašek-andrej in Zima-božič. Nikjer pa še nisem videl zapisano: JOŽE BOŽIČ — prodaja žimo. To ne bi bilo racijonalizirano, bilo bi pa po mojem prav.
Opazil sem, da imajo najbolj racionaliziran jezik gospodje Športniki. Tega jezika za enkrat ne bom razlagal, ker ga še ne znam, ampak bom rajše počakal, da izide kakšen racionaliziran Pieteršnik.
wmm . m i—i—mmsm—tubi
Tako kakor racionalizacija me je zanimala tudi nova stvarnost. Tudi glede te sem sc obrnil na svojega znanca v Zvezdi iti ta mi je povedal tako, da je to nekaj čisto novega in zato se temu tudi pravi nova stvarnost. Svojo učeno razlago je podprl in objasnil moj prijatelj s tem-le poukom: »Vidiš,« je rekel, »včasih so pisali, da ima krava dva roga, štiri noge in rep. Krava je stvar, prav stvar, tudi noga je stvar, ki sc da potipati. Kakor so govorili, tako so nekdaj tudi slikali: Na kravjo glavo so naslikali dva kriva roga, spredaj in zadaj pod kravje truplo po dve nogi s preklanimi parklji, zadaj pa rep. Dandanes pa delajo drugače. Dandanes naredijo na papir veliko rjavo liso, na rjavo liso pa nekaj belih lis. To obesijo na steno in zapišejo spodaj: Krava, če pa ne verjameš, da so tiste lise res krava, ker ni nikjer videti ne rogov, ne nog in ne repa, ti pa pravijo, da si ti bik. Eto, to ti je »nova stvarnost«, ki ima še to prednost, da pod kakšne lise lahko napišejo namesto »krava« tudi »ženilja v kofetu«. Stvarnost, to je namreč ustvarjanje in če znaš iz treh ali štirih lis ustvariti nekaj sto stvari in nc samo ene, kakor je bila navada nekdaj, potem je to »nova stvarnost«. Tako mc je poučil moj znanec.
Jaz sem nekaj časa premišljeval, potem sem pa pripomnil: »Ti, kako bi bilo pa to, če bi človek kakšnemu ustvarjalcu »nove stvarnosti« položil na mizo kakšno lisasto fliko in mu rekel, da to ni krava brez repa in nog, ampak tisočak? Misliš, da bi ga vzel?«
»Nc vem. Mislim pa, da bi h" kakšno staro in debelo stvarnost vrgel v hrbet!«
Leto strahote i 793
Spisal Victor Hugo.
23
Marat sc je nasmehnil. »Vsak od vas,« tako je j začel, :>jaha svojega konjička; vi, Danton, Prusijo, j vi, Robcspierre, Vandcjo. Tudi jaz bom zdaj nave-del dejstva. Resnična nevarnost, to niso ne Prusi ne 1 Vandeja, nevarne so kavarne in igralnice. Kavarna Choiseul je jakobinska, kavarna Patin rojalistična, kavarna Rendezvous napada narodno gardo, kavarna Pcrte-Saint-Martin jo zagovarja, v Rotundi trgajo asignate, v kavarni Pcrron se shajajo verižniki in troti velefinance. To so resne reči.«
Danton se ni več smejal, Marat se je še vedno %uehljal. Smehljaj pritlikavca jc bolj nevaren ko smeh velikana.
>Ali brijete iz nas norca?« se jc jezil Danton.
Marat se je naenkrat zresnil in grdo skremžil. »Poznam vas, državljan Danton. Vi ste tisti, ki rnc je spričo vsega konventa nazval »individui Marat«. Naj bo. Jaz sem res denunciral Chazota, jaz sem denun-
ciral Petiona, jaz sem razkrinkal Kersainta, jaz sem razkrinkal Valazeja, jaz sem razkrinkal Gensonneja, jaz sem denunciral Birona, jaz sem denunciral
Chambona. Ali nisem imel prav? Jaz voham izdajo, še preden jo izdajavec spočne, jaz ga razkrinkam, preden jo stori. Ko vi šc molčite, razkrijem pred vsemi resnico. Jaz sem zahteval obelodanjenje dvaintri-deset tajnih aktov, jaz sem dosegel, da se je odglaso-valo usmrčenje tirana v štiriindvajsetih urah, jaz sem izdajo Dumourieza videl naprej in zahteval, da se namesto naših komisarjev, ki jih jc izročil sovražniku, zaprejo vsi svojci naših emigrantov kot talci, jaz sem predlagal, naj se vsak narodni poslanec, ki bi zapustil mestni pomerij, proglasi za izdajavca, jaz sem zahteval poimensko glasovanje, da se Isnard strmoglavi s predsedniškega stolca, jaz sem dal proglasiti, da so si Parižani pridobili zasluge za domovino. Zato se Louvet obnaša z menoj kot s pajacom, Finislerre zahteva mojo izključitev iz konventa, mesto Loudun predlaga, naj se me konfinira, Amienci zahtevajo, da se mi obesi nagobčnik, princ Koburški bi rad, da bi mc zaprli, Lecointe-Puyraveau predlaga konventu, naj me proglasi za duševno bolnega. Državljan Danton, čemu ste mc povabili na ta sumljivi sestanek, če nočete poslušati mojega mnenja? Mar sem vas jaz za to prosil? Meni se čisto nič ne ljubi shajati se s takimi kontrarevolucijonarji kakor sta vi in Robcspierrc. Ali so to državniki? Treba vas je učiti šele politične abecede. Vidva se oba motita. Nevarnost nc tiči nc v Londonu, kjer jo vidi Robes-pierre, ne v Berlinu, kakor meni Danton; nevarnost je v Parizu. Nevarnost je v pomanjkanju edinosti, v tem, da vsak vleče na svojo stran, počenši z vama dvema, nevarnost je v anarhiji...
»Ki jo predstavljate baš vi,« ga jc jezno prekinil Danton.
Marat se ni dal zmotiti. »Robespierre,« tako je nadaljeval, »nevarnost je v teh prokletih kavarnah, v neštetih igralnicah, v klubih — v klubu federativ-cev, v damskem klubu, v klubu nestrankarjev, ki so v resnici rojalisti, v vašem jakobinskem klubu, Robespierre, da nc govorim o vašem frančiškanskem klubu, Danton! Nevarnost je v gladu, radi katerega je težak Blin obesil peka Denisa na laterno pred rotovžem, nevarnost je v justici, ki je Blina obesila, ker jc obesil Denisa. Nevarnost so asignate, ki vedno bolj padajo. V tempeljski ulici je nekomu padel iz žepa stobankovec; revež, ki je šel mimo, je dejal: »Ni vredno ga pobirati.« Špekulanti in verižniki, ti so nevarni! Vi ste barona Trenka zaprli. Premalo!
Temu staremu intrigantu je treba zaviti vrat. Vi iščete nevarnost zunaj, ko pa je v vaši neposredni bližini. Kaj vam pomaga vaša čuječnost, Robespierre? Oni imajo povsod svoje špijone: Payana v komuni, Coffinhala v revolucijskem tribunalu, Davida v odboru za javni red in varnost, Couthona v odboru za javno blaginjo. Vidite, jaz poznam vse. Ne varajte se: nevarnost je nad vašimi glavami, nevarnost je pod vašimi nogami, povsod so zarote, zarote in zarote! Ljudje berejo na cesti časnike in si pomeži-kujejo, po kleteh je skritih na tisoče emigrantov, ženske sklepajo roke: Kdaj bo enkrat mir?, plemiči kujejo zarote, narodnjaki hodijo bosi, luksusni konji, ki bi morali na fronto, da vlečejo kanone, nas na cesti poškropljajo z blatom, četrt funta kruha stane tri franke šestdeset, gledišča igrajo nemoralne svinjarije in Robespierre bo poslal Dantona na giljotino.«	, »Čenče!« je dejal Danton.
Robespierre je pazljivo motril karto. »Česar nam je treba, to je diktator,« je zakričal Marat. »Robespierre, vi veste, jaz zahtevam diktatorja.«
III
S S OI» —< n H" £T.
N" • »Jg c g-
c n> na*-
Gfajfiar
nI.
2j3 i ZoS;
rn>N
HT3rt
SC-,3
o Gto<
^Pil
si Čs-^ — N
luN? o. oo -a m o
V n I . <£.
Uhf'
^ O rt> ** **
" spiS-^s.
sSgrrJS 11 s-eO
i' 1 .3 3 ;■<
w 01 ?
r-
Srt feSioS
o g hJOHg
s " s->< »
n n "
>1

ocčbsb sfs Srt g
III
ŽIVLJENJSKA FILOZOFIJA MINISTRA DR. BENEŠA.
V predavanju : Pot k uspehu«; je min. dr. Be-ne" svoje življenjske nazore združil v teli sedmih točkah:'
1.	Življenje je in ostane boj: doseči, da sc človek na časten način prebije, nikoli obupavati, imeti zdrav življenjski optimizem, to je prvi pogoj življenjske sreče.
2.	Izvršiti vse stvari točno. V dobi vede in racionelnih strojev more imeti samo točen delavec uspeh.
3.	Za inteligente: poglobili se kol specialist v eni panogi svoje širše stroke. S tem se ubranimo površnosti.
4.	Pelo polagoma spremeniti v smislu ciljev v ustvarjanje in s tem v veselje: v tem je ključ k sreči na svetu sploh.
5.	Izvrševati svojo delo vedno z zavestjo odgovornosti, sprejeti odgovornost odkrito, naravnost in pošteno.
G. Z vsem tem vzgojiti sebe v harmoničnega in uravnovešenega moža, v modernega človeka, ki je sinteza razuma in srca.
7. Za nas Cehoslovake pa pomeni, da se otre-semo suženjstva in provincializma in postanemo v resnici to, kar imenujejo Francozi »citoyens du monde (svetovni državljani): biti dober Čeh, Če-hoslovak in pri tem dober človek.
To jo in je tudi vedno bilo moj osebni čredo in v smislu tega čreda skušam tudi sam delati — in samo tako najdeni v delu zadovoljstvo. Uspeh, končni uspeli, more biti le tam, kjer vladajo poštenje, čast, resnicoljubnost; to pa ne pomeni, da pravica zmaga sama — geslo »resnica zmaga razumimo lako, da moramo za resnico delati, ji pomagati, za njo se boriti.
Primorske vesti
Granata je ubila Cirilu Boltarja iz Anho-vega. Boltar je bil star komaj 28 let. Nabiral je vojni lnnterijal in ko jc vlekel veliko neroz-počeno granato i/, zemlje, jc ta eksplodirala in ga ruzniesariln. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je izdihnil. Pri eksploziji je bil ranjen tudi neki 12 letni deček, ki pa bo ozdravel.
Smrtna kosa. V Trstu je umrla Milica Črni-goi, roj. Skrinjar, ustanoviteljica Zavoda sv. Nikolaja«.
V Cerknem je električni tok ubil Urankota Brelcu. Deček je v očetovi odsotnosti splezal \ električno kabino 111 se dotaknil neizoliranih žic. Bil je na mestu mrtev.
Kupčijo s črešnjami je šole v povojih. I/. Nemčije in Avstrije je povpraševanje veliko, le škoda da je pridelek pičel. Poročali smo že.
du jc črešnje vzel mraz, ko so cvetele. Ohranile so sc le v višjih legali. Cena se suče na goriškem trgu okoli "5 lir, na tržaškem je nekoliko nižja. Izvoza še ni, ker jc blaga premolo Goršetova razstavo v Gorici je nenavadno dobro obiskana. Samo na binkoštno nedeljo je posetilo razstavo nod tisoč ljudi, kar pomeni /a slovenskega umetnika na Primorskem velik uspeh. Tudi italijanska javnost sc jc odzvala v velikem številu. France Gorše je razstavil okoli 50 dol v lesu, glini, gipsu in bronu ter nekaj risb. Razstavljen je tudi velik lesorez »Materinstvo«, ki je žel pohvalo že na tržaški razstavi. Z razstavo je Gorše pokazal, da veliko dela in tudi napreduje. Predvsem se je izkazal kot dober portretist. Kakor Izvemo, je bil slovenski umetnik povabljen, da razstavi svoja dela v Padovi.
„Ilustracija"
Pred kratkim je izšla 4. številka te elitne slovenske ilustrirane mesečne revije, ki je vzbudila splošno pozornost in priznanje. Opozarjamo vse tiste, ki te revije še ne poznajo, da si jo čimpreje naroče. Posamezne številke po 10 Din v vseh trafikah in knjigarnah. Celoletna naročnina 100 Din, pollelna 55 Din. Uprava »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-II.
Radio
rr
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE 0D3EMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOJPE UD.
, 1
W IZBEDNO COOOTOH OENAJI
GOVEZN4CA
SLOVANSKE TISKARNE PKBJ
Vf
KOTP^TBRMSVA rjm^t.6
TI. mjreijflOHrc

tngriaff^fir. i
špecerijsko m kolonigalno blago, umetna gnoiiia. cement itd. itd.
dobavlja
Gospodarska zveza v Ignblianl
Patentne divane,
spalne fotele, otomane, modrace v različnih vzor-| cih, kupite najceneje pri tapetniku FRAN JAGER. Ljubljana, Šv. Petra nasip štev. 29.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana Sv. Petra cesta 25.
Zvonarna in železolivarna, št. vid n.uubiiano
Solidna postrežba!	Zahtevajte ponudbe!
Zvonovi za cerkve, podružnice in kapele iz zajamčeno prvovrstne bronovine, v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se izredno po lepem,
čistem in močnem ter daleč donečem glasu. Mnogobrojna priznanja preč. župnih uradov na razpolago.
Kovinama 1	Železolivarna 1
Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelu ali načrtu iz litega železa, bakra, losforne in strojne kompozicije, rdeče litine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin, surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje (ležajne šalice, osovine) parne stroje, vagone, vagonete, polnojarmenike. brizgalne, žage, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, vodovode, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne
svrhe v najboljši zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba!
Inserirajte v »Slovenskem Listu«!
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7,
Vas vljudno vabi na ogled njene zaloge damskega in moškega blaga za pred stoječo letno sezijo, posebno pa v svili in frotirju
Velika izbira v najnovejših vzorcih prvovrstnih tovarn, po najnižjih cenah
Bogata Izbira blaga za damsko In moiko perilo
Državni in samoupravni nameščenci uživajo zelo ugodne plačilne pogoje, le proti predložitvi uradne legitimacije
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Uzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta fl?
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne idelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v novoustanovljenem življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Skupno premagamo skupne teZaoe!
Sonji k soD|lm!
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna^* F. B. E., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
Cenejše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri
TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17
Inserirajte v »Slovenskem Listu«!
Torek, 28. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved in dnevna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra: Rossey: The llandicap, Fetras: Mesečna noč na Alstru, Gade: Nočni zvoki iz Ossiana, Volkmann op. 44: Andante iz. D-mol simfonije, Jessel: Deklica iz črnega lesa. — 18.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19.30 Naše sosednje države: Italija, dežela in ljudstvo: Srednja in južna Italija, dr. Bohinec. — 20 Anton Medved: Kacija-nar, žatoigra v 5 dej. Za (30 letnico Medvedovega rojstva izvajajo člani nar gled. — 21.30 Koncert Radio-orkestra: Ziehrer: Ponočnjaki, Beethoven: Adagio cantabile, Maly: Slovenska. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila.
Za kratek čas
Pesnik: Ali nimate kaj za mene?«
Poštar: :Ne! Danes ni nič nazaj prišlo.t *
Pri šivilji: »Pomisli, tako majhen neznaten črv daje to svilnato blago.
sDa, vem. Tvoj mož!«
•
Na železnici. .»Sprevodnik, ali je še čas, da se grem poslovit od žene?«
»Hm! To je od tega odvisno, kako dolgo ste poročeni.«
V mladem zakonu. »Dragica, ti bi morala vzeti kuharico.c
»Ali kuhanje vendar ni tako naporno.«
»Je žc res Ampak vse to pojesti, je hudo.« *
Samogovori. »Zakaj kriči tako tvoj sosed?«
/Govori sam s seboj, a slabo sliši.«
PRODAM AUTO
1-tomski, zelo dober, po nizki ceni. Pripraven za trgovce in obrtnike. Auto prodam zaradi opustitve trgovine in selitve. Naslov v upravi »Slovenskega lista« pod štev. 30.
Jugoslovanska knjigama v Ljubljani
priporoča
ŠOFER ALI SAM0V0ZAC. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. J o -s i p S t o 1 f a. Cena vezani knjigi 140 Din. — Za vsakega, ki dela šoferski izpit, je knjiga nujno potrebna ne samo v strokovnem oziru, temveč še posebej z ozirom na tehnične izraze. PREGELJ IVAN, IZBRANI SPISI. L zvezek: Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele. II. zvezek: Bogovec Jernej. Balade v prozi. III. zvezek: Odisej iz Komende. Zapiski gospoda lanšpro-škega.
Vsak zvezek stane nevezan Din 45, vezan v elegantno platno Din 60. Pregljevi spisi so med sodobnimi slovenskimi deli brezdvonmo tako po vsebini kot po opremi na prvem mestu.