19« Ste v.
Pavšalni franko v državi SHS.
V IJubllani, v torek 25. Januar!« 1921.
(shaja raze« ncdeSj in praznikov vsak dan eia 16. ar! dopcSdne.
**
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podplati, sicer se jih ne priobči. Rokopise sc ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. 'i večjem naročilu popust.
Glasilo lusosiov. sodjalno-demokratično strank©.
Posamezna Stev. 1 krčno.
Leto ¥*
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po pošli ali 2 dostavljanjem na dom sa eelo efo K 240, za pol teta K 120, ra četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Rekl am a ci j e za list ao poštnine proste.
Upravnišlvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 64., Učiteljska tiskarna.
Telegrami.
Šesta seja konstituante.
LDU. Beograd, 24. jan. Jutri se sestane konstituanta k svoji šesti seji. ki se bo pričela ob šestnajstih. Poročilo odbora za revizijo poslovnika se sprejme z enostavnim glasovanjem. Za nastopno sejo bo predložil dr. Ribar nastopni dnevni red:
1. Poročilo verifikacijskega odbora.
2. Poročilo odbora za revizijo poslovnika. 3. Volitev ustavnega od-4 bora.
NIKOLA PAŠ1Č — BOLAN. LDU Beograd, 23. jan. Radi Pa-šičeve bolezni so za enkrat ponehala pogajanja med voditelji strank za sporazum v vprašanju ustave. Zein-ljoradnički’ klub je sestavil odbor, ki naj izdela politični in gospodarski program stranke ter načrt ustave, katerega mislijo zemljoradniki predložiti konstitiiahtf.
LDU Beograd, 24. jan. Ministrski predsednik Nikola Pašič ni mogel zapustiti svoje hiše. Njegovo
Zdravstveno Stanje oa se je znatno zboljšalo. Ministrski predsednik se
bo mogel doma posvetovati z načelniki strank. Zemljoradniški klub pričakuje odgovora od ministrskega predsednika Pašiča, ali bo vlada sprejela zemljoradniški program, ki
f obsega 20 točk. in ali se bodo pregovori nadaljevali.
Če se bodo zemljoradniki odločili za vstop v vlado, se bo zdravstveno stanje g. Nikole Pašiča takoj izboljšalo.
TISKARJI ~ ODLOČILEN FAKTOR.
LDU. Beograd, 24. januarja Poročila odbora za izmeno poslovnika, ki je bilo poslano v državno tiskarno. danes dopoldne še ni bilo doti-skano in se zaradi tega ni moglo predložili zbornici. Vsled tega se danes ni mogla vršiti seja konstituante. Ustavotvorna skupščina je sklicana za jutri, torek 25. t. m. ob 16 z dnevnim redom: Volitev odbora za ustavo. (Glej prvo brzojavko!)
LDU. Beograd. 23. jan. Ustavotvorna skupščina bo jutri popoldne imela svojo sejo. ako bo jutri dopoldne tiskano poročilo o izpremem-bah v poslovniku.
DRAG PAPIR IN DRAGO NOČNO DELO.
I.DU. Zagreb, 24. jan. Organ ra-
vzoru. Ta sistem, obstoii v tem. da najboljši prijatelj ni varen pred svojim najboljšim »prijateljem**; vedno preti nevarnost politične denuncija-cije. Tl delaš lahko vse. kar hočeš; kradi, ropaj, ubijai in požigaj — za vse to se politična »oliciia ne brioa. Ona hoče le vedeti, kako govoriš in misliš o vladi. Da to izve. za to ji niso nobeni stroški preveliki. Blagajna finančnega ministra je lahko vedno prazna, samo da ima g. L. denar za svoje politične vohune.
Ta sistem se je pričel uvajati tudi že v Zagrebu Ju .mogoče pride
tudi v Ljubljano (če ga že ni!) Njegovi najzvestejši oprode so seveda razni ruski begunci, ki še danes pretakajo solze za carjem in pa nekaj domačih falotov, ki ti prodajo za četrt vina telo in dušo.
lake kreature so seveda vsega zmožne. Oni ti prineso ..dokazov**, kolikor jih hočeš. Kakšni so seveda ti dokazi, ve lahko vsak pošten človek. Pošten? Ali ni poštenje med vojsko ušlo v grmovje?
In na podlagi takih dokazov in od takih oseb se sestavljajo liste onih, ki naj romajo v ateste!
Zadružništvo.
Občni zbor kons, društva za Slovenilo, r. z. z'o. z. se vrši na sveč-nioo t. 1. v hotelu Tivoli. Na olait-»kih zborovanjih; ki so se izvršili v tekočem mesecu, so se sprožili razni predlogi, ki pridejo na razgovor na občnem zboru. — Naipoprei bo treba spremeniti pravila, m sicer § 2 6 In 30. V § 2 Je dodati v odstavku
0.	k* govori o namenu zadruge. sle-
foeče. besedilo s,brezposelnosti in
dikalne stranke v Zagrebu. ..Narod-1 ‘p*?*1 P°tyebe“, tako, da sc bo v bo-no Djelo‘“ bo odslej mesto vsak doče glasil odstavek 3 pravil tako-le:
dan izhajal vsak teden. »Narodna politika** bo od danes naprej izhajala popoldne. .	i	;
Finančnega ministra — še ni!
LDU. Beograd. 23. jan. Dr. Voja Marinkovič, noče sprejeti prej Ustnice finančnega minis* •".. dokler se vprašanje sijbotiške efere rie razpravlja v demokratskem klubu. Tudi dr. Voja Veljkovič in Kosta" Koma-nudi ne želita prevzeti te listnice. Medtem pa zahteva dr. Milorad Draškovič. sedanji zastopnik finančnega ministra, naj se vpraš»”?o popolnitve tega važnega resorta reši čunprei, ker sc posU v finančnem ministrstvu kupičijo in je treba storiti potrebne priprave ža novi proračun ter podvzeti energične korake za izboljšanje naših financ.
LDU. Beograd. 24. jan. Na včerajšnji seji demokratskega kluba, ki jo traiala od desetih dopoldne. ie Voja Marinkovič odklonil kandidaturo za finančnega ministra. Vsled tega ie prišla zouet v poštev kandidatura prof. Kumaniidiia. Končnove-Ijavnega sklepa v tem oziru še ni. Nastopna seja se vrši jutri ob desetih.
Pred nekaj dnevi so nam javili iz Belgrada, da je dobila Narodna banka dva vagona samih stotakov po 100 dinarjev (ne kron) v skupni vrednosti okoli 1 milijarde dinarjev to je 4 milijarde ali štiri tisoč milijonov kron. Narodna banka bo gotovo posodila ves ta denar finančnemu ministru, in vendar..se ne asaj-de človek, ki bi se te svete ;lertil ! Tu ne more biti nekaj v redu!
V	redu pa ni sledeče: Noben finančni minister si ne upa reči bogatašem, naj plačajo toliko davka, ko-
likor ga morajo in morejo plačati z ozirom na njihove dohodke. Ves naš i
davčni sistem sloni danes m tistih dajatvah, katere plačuje široka masa: trošarina, carina itd., samo o osebni dohodnini nihče ne govori! Mogoče, da se govori o tem modernem davku v Sloveniji, to £e verjamemo. ne govori se pa o njetn v Srbiji in najmanje v, Belgradu. kjer io danes večja bogatija kakdr nikjer drugod v Jugoslaviji.
Toda belgrajske bogatije sl ne upa danes nihče prijeti za žep. ker potem "bi bil ogenj v strehi, to pa zato ne, ker so vsj belgrajski bogataši člani ..Beogradske porodice". Kako naj Veljkovič ali pa Marinko-* vič pritisneta na belgrajske trgovske hiše in banke, ko sta sama Člana iste ..plemenite družine"?
Danes: je denarja v naši državi toliko, da bogati svet ne ve kam z njim. Seveda ne v vseh krajih. Zato pa bi bila ravno naloga finančnega ministra, da izžame tam toliko, kolikor potrebuje država, kjer je denar za dobiti. Tega poguma pa nima nihče! Raje naj v Parizu denar tiskajo in na Dunaju kujejo do blaznosti. nai Dijda kurz našega denaria v Švici magari pod avstrijsko krono
— samo da se svete porodice In njenega denarnega Žaklja nihče ne do-tataiol Še -imajo *anlcuii in v Jugoslaviji bodoča«Kt. Xei Mi ibaaao pa plačevali za ^adkor, s&teavom za petrolej — Tcaf "§e "vse potrebuje revež? — da bomo vsi črni, kar bo trajalo tako dolgo, da bomo doživeli
— leto 1873!
»zbirati iz enega dela čistega dobička podporne sklade v pomoč članom za slučaj dolgotrajne bolezni, brezposelnosti In sploh potrebe in njih rodbinam za slučaj smrti**. . ;
Ta izpremembd-fe potrebna radi, tega."da nam ne nibrpjo kake ohlašti delati očitkov, če damo komu podporo takrat, kadar jo ta. potrebuje, va te zdrav in krepak. V § 6. naj se
Strašna odkritja!
LDU. Beograd. 24. jan. Policija aretirala mnogo sumljivih oseb, ki so propagirale za komunizem. Med njimi je bilo več ruskih beguncev ter dva romunska podanika, ki sta bila odposlana iz Moskve z naročili za jugoslovenske komuniste. Pri njih so našli ključ tainc radio-brzojavne zveze med Romunsko in Moskvo. Največ odkritij o komunistih ie bilo doslej v Bosni. Odkrili javne	^	njihove brzo-
»k
Bok rad. ?3. Politične oblasti so zahtevale POPis vseh onih oseb. ki so so udeležile Drotidržavnih boikretov.
Odkar je izšel zakon ato naredba
—	vsaj ic pri nas to vse eno — proti komunistom, skoro ne mine dan brez novih scnzacijonalnih »odkritij**. — Glavno vlctro pri takih »odkritjih« pa igra beseda »tajno* . Slišali smo
o	»tajnih" organizacijah, o „tajmh“ depešah, o „tajnih“ telefonskih pogovorih. o »tajnih** ključih in o vseh mogočih »tajnostih**.
Vlada nam je pa ostala dolžna samo eno: da nam vse te čudne !n skrivnostne tainosti uradno in z dokazi nadur te. razkriie! Toda do danes še nismo videli nič, slišali nič; cela stvar izgleda kakor nebeško veselje: oko ni videlo in uho ni slišalo ...
Ker pa vlada tako trdovratno molči, hočemo izpregovoriti mi nekaj skromnih besedic o celi zadevi.
V	Belgradu vlada danes ruski carski policijski režim. Iz Petrograda je pred boljševiki pobegnil šef ruske politične policije — k-- 'e postranska stvar, gospod L., — ki je organiziral v Belgradu politično vohunstvo. oli da govorimo »o domače: šnofarijo po čar »stičnem ruskem
glasi pni stavek »Vsak član je dolžan vplačati zadružni delež v znesku 100 kron." S tem ie izražena volja članov, da se dosedanji delež zviša od kron 100.-— na kron 200.— § 30 prvi stavek naj bi se glasil: „V krajevne odbore voli vsakih 100 članov enega odbornika in enega namestnika za dobo treh Iet.“ Te pre-membe se predlagajo od strani raznih okrožij.
Dalje: k predlogu za razdelitev prebitka predlagajo Celjani, naj se iz vsote K 50.000. ki te določena v izobraževalne namene* izdatno upoštevajo: pevsko društvo ,.Naprej" v Celju, delavska godba v Celju in snujoča se zadruga »Delavski Dom** v Celju.	-
Okrožje Sava na Gorenjskem predlaga, da se bolniška podpora zviša takole:
lotili	oddal znamk	oddal udnji 2 1.		• v			
nstva		div. 1919/20	dpi .	dnevno		akupaj	
3	od 400 do 600	od 900 do 1200 K	30	K	a	K	30
3	od 600 do 900	od 1200 do 1500 K	30	K	3	K	90
5 -	od 409 do 600 ,	od 900 do 1200 K	40		4	K	160
6	od 600 do 900	od 1200 do 1500 K	50	K	5	K	250
7	od 400 do 600	od 900 do 1200 K	60	K	fl	K	260
7	od 000 do 900	od 1200 do 1500 K	70	K	7	K	490
9	od 400 do 600	od 900 do 1200 K	80	K	8	K	640
9	od 600 do 900	od.1200 do 1500 K	90	K	9	K	810
11	od 400 do 600	od 900 do 1200 K	100	K 10		K 1000	
11	od 600 do 900	od 1200 do 1500 K	110	K	11	K 1100	
Isto okrožje Predlaga sledeči pravilnik za pogrebno podporo: Pravilnik za pogrebno podporo: Ako ie član upravičen bolniške podpore, da je oddajal najmanj 400 kron letno dividendnih znamk, •
Po 5 letnem	članstvu	kron	140.—;
po	10	letnem	članstvu	kron	160.—;
po	15	letnem	članstvu	kron	180.—;
po	20	letnem	članstvu	200.—.
Kaj je z volitvami v obrtno sodišče?
Že precej let je minilo.- odkar I stvu so gotovo taki pojavi. bo r, vfliihw> v	moral delavec češče iskati svojo
smo imeli volitve v obrtno sodišče. Od takrat pa ni bilo ne novih ne dopolnilnih volitev, kar gotovo ne more biti v prid jurisdikciii v obrt-, nih sporih med delavstvom m delo-. 4ajalei. ibbdverano k da je med voteo prav /mnogo članov ali spremeni-svete bivališče ali oa se lih : ^»i vrnite « vojne, tako. da so zlasti glede na specializacijo ta sodišča nepopolna.
Med vojno so obrtna sodišča bolj malo poslovala, kjer L militarizem diktiral delavstvu in često ščitil oodietnikc nepostavno v interesu militarizma in vojskovanja, nades oa tega nredoosroia ni več nastale so normalne razmere in potrebno je. da tudi obrtna sodišča poslujejo normalno.
Nove socijalne razmere, ki so nastale po vojni, potem Pa bližajoča se velika gospodarska kriza in z uto združeni preobrat v gospodar-
pravico pri obrtnem sodišču, kakor je bilo to potrebno ob normalnih razmerah.
Žaraditega smatramo, da so nove ah pa dopolnilne volitve v obrtno sodišče prav nujna s*”-'- z ozirom na delavstvo in z ozirom na omogočenje poslovanja obrtnih so-ai.se. Obrtna sodišča so ustanova, ki si io je delavstvo y Avstriji priborilo že pred vojno in ker tl zakoni pri nas še veljajo, res np vemo, zakaj bi se oblast ne brigal« za njih izvrševanje.
Delavstvo to pravico zahteva, ker se z njo tupatam le deleže zanj kaka drobtinic« brez daljših prepirov tožba in stroškov.
Pozivliamo toren pristojno oblast, da čiiijprej izpopolni obrtna sodišča na ta ali oni način v znvislu dotičnega zakona.
»Ribiči** in trboveljska stavka.
Z nekakim ciničnim veseljem poročajo nekateri listi, da trboveljski rudarji niso zadovoljni z uspehom, ki ga je diktirala centralna vlada. Tak občutek dobi miren Čitateli. ki bere poročila o delovanju komisije in stališču rudarjev, ki ie vsekakor neprijetno, dasi se bodo menda plačo trboveljskega delavstva še precej z c pačile s plačami rudarjev.
v Velenju, Res je, da je mnogo razlik v obratovanju pri trboveljskem in velenjskem premogovniku. Zara-ditega pa smatramo, da se bo prava efekt reguliranja prejemkov trboveljskih rudarjev pokazal šele v ne-ka) tednih, ni se pa mogel pokazati še pred plačilom. Iz razprav, kolikor je mogoče površno presojati, bo znašaj strošek družbe najeto okolo
85 milijonov kron in še negotovo je. jeli bo treba v zmisht vladnega predloga zvišati cene premogli ali ne. Dokaz je pa že itak doprinesem da ie Trboveljska družba delala z ogromnim dobičkom.
Z ozirom na pisavo raznih listov se nam zdi potrebno, da vsa ta poročila opazujemo s silnim nezaupanjem. ker vemo, da prav zastopniki onih meščanskih listov komaj čakajo. da bi nastopih’ z brutalnimi represalijami na eni strani, na drugi strani pa. da bi zasidrali svoje stranke ki organizacije »ned trboveljskim delavstvom, ki je sedaj kljub majhnim političnim diferencam solidarno. Delavstvo opominjamo v tem trenotku. da položaj resno premisli, presodi razmere m izbere pot. da ne bodo Želi meščanski političarji in rumene organizacije sadove tam. kjer je delavstvo v težkem boju moralo podleči diktatu in sprejeti posredovalni predlog, ki rudarjev ne more —'Vivoliiti. a ioak ie ena faza boja končana.
Naloga komisije In delavskih’ zaupnikov Io za enkrat, da ugotove kar najugodnejo pogodbo, potem bo že delavstvo govorilo o pravem času tako, kakor bo potrebno in .prav. Nikakor se pa delavstvo me sme od nikoga zvoditi za nos, da bi se mu nasproti pole® škodoželjno smolah.X„	-	v	•
T iv-
Francozje za Avstrijo.
LDU. Pariz. 22, jan. (DunKU.) »Echo de Parl$‘* javlja, da je francoska viada pariške konference izdelala pozitivne predloge v svrho pomoči Avstriji. Francija bo stavila, Avstriji na razpolago žitne prebitke in »i bo dovolila kredit več milijard.
To je lepo od Francozov. Še lepše pa bi bilo od njih, ko bi pustili s pomočjo za Avstrijo nas popolno-4-ma v iniru. Pred nekaj dnevi smo brali v listih veseio vest. da nameravajo zapadnoevropski gospodje naprtiti vse skrbi za gladno Avstrijo nasledstvenim državam, med katere spadamo tudi mi. Mi ne bi imeli nič proti temu, če bi vedeli, da Avstrijci res nič nimajo in da so sirote.. Toda stvar je druga. Avstrijci Imajo dovolj, ampak Dunajčanom se ne Hubi delati. To pa ne iz prirojene lenobe, ampak te politične špekulacije. Av-stirjci,pravijo antanti: »Ali nas pustite k Nemcem, kamor spadamo, ali pa nas redite"! Avstrijci torej uganjajo čisto navadno politično pasivno rezistenco. To Je vzrok njihove revščine. Ta vzrok pa za nas ne more biti merodajen za pomoč in usniilienie! Delalo nai. pa bodo živeli! Mi moramo tudi delati, ali pa
—	v Ameriko.
Politične vesti.
+ Predsednik pokrajinske vlade ** Slovenijo postane, kakor poroča »Agiamet Ta?blalt« zopet dr. Žerjav. AH bo pa dr, Lemo?, c v tajnik — nič sc ne vel
+ Bel za prisego. V Parlamentarnih krogih govore, da bodo komunisti bržkone prisegli, kar sklepajo iz razpoloženja, ki je vladalo na .njihovem poslednjem sestanku. Ravnotako bo tudi večina Jugoslovenskega kluba prisegla. Iz krogov Narodnega kluba se dozna-va. da Narodni klub za sedaj še ne bo prisegel, ker je večina članov, odšla iz Beograda, ne da bi vedela, kdaj bo končal odbor za izpremem-bo poslovnika svoje delo. Treba je počakati na njihov povratek, da se na skupnem posvetovanju sprejme končni sklep glede tega vprašanja. Ne ve se tudi kakšno stališče bo zavzel Stojan Protič. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo jutrišnji dan prinesel odločitev v *—''anju prisege. V vrstah muslimanskega kluba vlada nezadovoljstvo, ker odbor za izpretnembo poslovnika nf sprejel njihovega predloga, naj se
izDretneni besedilo nriseee. — Končna odločitev vrlede Driseee v kon-štituanti še ni nadla.
+ Trdovratnež. Francoski poslanik De Fontenay, ki je premeščen v Koda#}, ostane v Belgradn še mesec dni. — Kakor se nam poroča, bo ta gospod, ki ]e zasnoval veliko protiboljševiško akcijo v Jugoslaviji, počakal še tako dolgo pri nas, da bo vtdel rezultate svoje eonie.
+ Fantje Ljubljančan!. Včeraj so se v Belgradn prvič sestali nemško-avsrijr.ki in jugoslovanski delegati k pogajanjem za ureditev vprašanja sokvestrov in imovtae avstrijskih podanikov v Jugoslaviji. Jugo-slovenski zastopniki so dr. Arangjelovič, dr. Kostrenčič in ravnatelj Jadranske banke Praprotnik kot strokovnjaki, dr. Žerjav pa se udeleži pogajanj kot delegat ministrstva za trgovino in industrijo.
+ Kaj pravijo Tur1'*? Muslimani trdna vztraiaio pri svojem sklepu, da je treba pri glasovanju o ustav* kvalificirane večine */• poslančev. Muslimani sodijo, da jitn je bHa z današnjim sklepom odbora za Iz-premembo poslovnika vržena rokavica. Danes dopoldne je imeJ muslimanski kiuO sejo. na kateri je poročal o položaju dr. Spaho. Na jutrišnji svoji seji bo muslimanski klub končnovstjavno sklepal o tem vprašanju. — Po nekod na Kranjskem Imajo v gostilnah tablice z napisom: »Ja-td se bomo kregali«. Ta napis zdo spominja na belgraisko polit'ko. Jutri!
Pardoo za Juinosrbske razbojnike, kj se prostovoljno udajo. Ministrstvo ca notranje zadeve je naročilo podrejenim oblastim v južnih delih države, naj takoj pozovejo vse opornike k m .'daji tekom meseca dni. Vsem, ki sc bodo predali, bo odpuščena smrtna kazen, ostale kazni, ki bi Jih zadele za njihove zločine, pa jim bodo olajšane. Poleg tega %t oproste vseh kazni za prestopke v času okupacije. Proti onim. W se ne bodo predali, bodo oblasti ukrenile najstrožje odredbe ter uporabile vsa sredstva, Id Jih Je ministrski svet odobril kat najuspešnejša. — O sijajnem uspehu tega ministrskega razglasa ne more biti dvoma!
-i Prod novimi občinskimi volitvami aa Hrvaškem in v Sloveniji. Zagrebški »Socialista« poroča, da Je po poročilih pričakovati v Hrvatski ta Sloveniji v najkrajiom čas« volitve v mestne in občinske svete. Te volitve so toliko bolj potrebne, ko upravljajo celo vrsto občin komisarji, ker občinski sveti niso hotdi polo«« priseg«, H ie predpisana v volilnem zakona.
+ Zopet prepovedana knjiga. Minister ca notranje stvari Je prepovedal uvažanje In razpečav, knjige: »Geschlchte des Krie-ges«, Id Je IzMa na Dunaju v izdaji tvrdke »Veriag fftr vaterižndische Literatur«, ker vsebuje pangermanske tendence prod interesom naše države. O. dr. DraSkovlč gotovo veliko CRa protkiržavno literaturo.
+ Sachs aretiran. Pred nekaterimi dnevi Je prišel v Opatijo Sachs, da bi se pogajal s Italijanskim generalom o otvoritvi konzulata na Reki. Ko ]e prišel v Opatijo, ga )• prebivalstvo opsovalo hi opUnvaio. Nato so ca oblastva zaprla. Sachs J* razupttt frankov ec, ki je med vojno igral na Hrvaškem vlogo našega Šušteršiča. Mnogo družin je spravil v nesrečo.
H- Petnisije. Po vesteih Iz Avstrije bo avstrijska vlada v prihodnjih dneh podala svojo demisijo. Kot vzrok navajajo nezadovoljstvo med ljudstvom, prod vsem pa vodne stavke iu splošna stavka, katero pripravlja avstrijsko delavstvo. — Perzijski kabinet je zopet podal ostavko, ki Jo je šah sprejet
+ Epizoda z Uvoraskega kongresa. Sredi med najhujšim prerekanjem bi napadi čistih komunistov na vse, kar se n! brezpogojno vdalo »njihovemu* programu, se De dvignil poslanec Abbo (SurratUevec) id Je pozval vse osebe, ki so bile za razko>, naj se iz ljubezni do stranke odpovedo svojim nameram. Abbo je preprost poljski delavec in kot tak dobro pozna težnje Širokih proletarskih mas v Itadji. Poudarjal je
LISTEK.
Ant. P. Čehov:
Strah.
(Povest moiesra oriiatella.)
Poslovenil Fran Poeačnik.
(Dalie.)
I* krčme sva šla V srerkvi posedla v oreddurm in pričakovala vozn.;ka. »Štirideset mučencev« Je stal ne&o-liVo oroč r.d nam :n držal roko ob ustih, da bi snodobno kašlial vanio. ko bi bilo treba. Bilo Je že temno: zelo ie dihalo i>o večerni vlaari in bil le čas. da izide luna. Na čistem zvezdnem nebu sta olavala le dva oblaka in sicer nrav nad nama. večii in manfSi: sama sta. kakor mati z detetom bežala druar z drueim v ono stran, kier le ueašala večerna zaria.
»Imeniten dan.« le vzkliknil Dmi-tr»1 Petrovič.
»Izredno...« mu le pritrdil ^Štirideset mučencev« in SDoštliivo za-kašlia! v roko. — Kako ste se izvolili
nezaupanje, ld <;a goji delavstvo do »akademikov« v stranki in Je dejal, da možje z žulja vinil rokami razkolnlh teženj nikakor ne morejo umetl fai jih nočejo, temveč so žalostni nad njimi v dno duše. Njegov govor je napravil na zborovalce globok utisk in je mnogo pripomogel k temu, da se »rt Serratijeva skupina v zadnji minuti priključila brezmiselnim moskovskim hlapcem Bombaccijevih komunistov.
+ Švedska vlada so !o odločila, da spre ime Kerzjenceva kot vodjo ruske trgovske deputacije v svrho dogovorov glede izmenjave blaga med Rusko In Švedsko.
+ Slovašk) komunisti so na zborovanja v Rassahegvju sklenili pristopiti k III. in-tern3cijonali. Zborovanja sc je udeležilo 88 slovaških, 36 ogrskih, 14 nemških, 6 rusln-sklh In 4 čeških odposlancev. Ob koncu so prišli še iandarji in prepodili zborovalce. Več jih je btlo ranjenih, med temi tudi dva poslanca v praški zbornici Svetlik Sn Darula.
+ Edino pametno ravnanje. Nedavno so nastopili nemški kovinarji pri vodstva svoje zveze zoper rovarenje komunistov v kovinarskih organizacijah; Sedaj Je začela tudi zveza stavbinskih delavcev energičen
Dnevna
Prenočišča za eno ali dve noči išče Kon sum no društvo za Slovenijo za delegate, ki se udeleže občnega zbora dne 2. februarja t. l ter prosi vse one zadružnBce, ki bi Jih Imeli na razpolago, da to naznanijo zanesljivo do sobote 29. t ra. v društvenih prodajalnah: Sodna ulica. Krakovski nasip. Rožna dolina, Olince, Šiška in v centralni pisarni Šiška, Kolodvorska cesta štev. 206. Navedejo naj število posteK la za katero noč bi jih ImcU na razpolago.
Nevo društvo. Pred nekaj dnemi se % ustanovilo v Ljubljani novo društvo, ki st Je postavilo za svojo nalogo Jako težaven cilj: varstvo svobode zakonskih mož. Pred njihovimi ženami seveda Društvo sl Je že lzvoffio svoj odbor, hi je skleni oa svoji prvi seji, da se Imenuje društvo »Vežni ključ«. Društveni znak ie inai, posrebren čeveljček. Kdor nosi društveni znak 24 ur vidno pred svojo Ženo, postane častni član drnZtva. Sedež društva ta sprejem prijav
—	ja, to bi ljubljanske ženske rade vedele! Pa ne bo nič! Mi mandelci smo gospodarji svetal
Kako la M pa to? V ministrstvu za pošto in brzojav se izdeluje ukaz o premeščanja bosenskih uraonikov v SVoveoljo. NajVbčie StevHo bo premeščenih v Maritur In Ljubljano. Ta objava se nam zdi nekoliko čudna. Ali ni v Sloveniji poštnega osobja do valj? Ce se prav spominjamo, }e bila pred nekaj tedni mnogo govorjenja o nekoliko sto odpuščenih* poštnih nradnic. Ce e premalo osobja, zakaj se ne nastavijo te? Mogoč je pa tudi drugi slučtj: da oentratna vlada smatra sloveoske poštarje za nesposobne, bilo v stvarnem, bilo v moralnem oziru. To sc nam zdi pa vendar nekoliko neverjetno! Nej ne, gospodje, tako se pa le ne sme vladati! Preostri noii se hitro *-*-lomijo! Ml pravimo: pusUte nam aaše poštarje dana, Bosancem pa njihove.
Obrtniki nezadovoljni c Bdjcradora. Včeraj se je končalo zborovanje obrtnikov, na katerem se je sklenilo, da se vrši kongres obrtnikov iz vse države v Novem Sadu. Pri obrtnikih iz province se je pokazalo nezadovoljstvo nad delom beograjske centrale, ker je pri 2 odstotkih m&Uo-nih dlnariev, določenih za obrtnike, nastal primanjkljaj na škodo obrtnikov lz provinca. Razdelbo dotacij bo izvršila obrtna zbor-niea, k! se v to svrho sestat« I. februarja. — Ig »province« je lepo rečenol Tara bi morale staM: obrtiiikov-prečattov! Lepa reč je zedinjenje, ampak še lepša je poštenje! Samo to bi moralo biti odločilno.
Plačujte davke pravočasno! Davkoplačevalce vseh vrst nnlno onozariamo. da v lastnem Interesu nlačuieio davke pravočasno. Po razpisu delecaciie ministrstva financ z
spomniti, da ste oriSli sem. Dmltrli Petrovič?« Ie vpraSal s orjliznienim <rhsom. očividno v želll začeti oo-eovor.
DmitrN Petrovič ni ničesar odgovoril. »Štirideset mučencev« te gto-biko vzdihnil in tiho izoreErovoril. ne * da bi natu srledal*
»Troim le iz razloea. radi katerega bom moral odlova Ha ti vsemotroč-remu Bocu. — Seveda sem izsrub-Ilen in nesnosoben človek a verulte na mok) vest - brez koščka kruha sem in slabše mi <rre od Dsa... Oprostite, DmifrU Petrovič«.
Silin ni posluSal. temveč Dodoiral elavo s pestmi in o nečem mislil. — Cerkev te stala na krafu ceste, na visokem bireeu in skozi mrežo zidu smo videli reko Doplavliene locre on-stTan reke In svetlo, baržunasto er-mado. okoli icatere so se Dremikali čml Hudie in konll. Dal le za grmado na so brleji še ocenlčki. to le bila vasica ... Tam so neii oesem,
Nad reko in semintla nad loarom se le dvieala meirla. Visoke ozke meglene kroe. coste in bele kakor
boj zoper hujskače in je že izključila tri komunistične voditelje iz svojih vrst, ker so hotel! ustanoviti komunistično frakcijo organizacij stavbinskih delavcev.
+ Usoda poslanikov. Zastopnik sovjetske vlade v Berlinu Viktor Kopp je bil pozvan, naj se povrne v Rusijo. Boijševiki baje niso zadovoljni z njegovim delovanjem, še manj pa z uspehi njegovega delovanja v politiki.
+ Parlament milijonarjev. Ne v Amerik!, ampak v Franciji. V francoskem parlamentu je 130 poslancev milijonarjev. Od teh poslancev ima 30 poslancev več kot 100 milijonov. Ali moremo od teh ljudi pričakovati, da bodo kaj napravili za povzdl-go delavca, za napredek in demokracijo?
+ Nov ogrski zunanji minister. Dr. Gratz, bivši ogrski poslanik na Dunaju, Jo bil imenovan za ministra zunanjih zadev.
+ Gonja proti slnlajnovcem v Londonu. »Westminster Gazette« javlja, da Je v četrtek zvečer v Londonu okoli 50 oboroženih redarjev z avtomobili izvršilo pogon na sinfajnovce. Preiskali so približno osem hiš na raznih krajih mesta. Aretirali niso nkogar. V vseh preiskovanih hišah so zaplenili mnoeo dokumentov.
kronika.
dne 9. mala 1920 se Dobiralo kot eKsekuciiske oristoibine za zaostale davščine v Slovetrii in Dalmaciii sledeče Dristoibine: Za o d o m i n od vsake nolne krone 4 vinarii. za rube-ftn 4 vinarii od vsake Dolne krone, za nrodaio dva vinaria od vsake doI-ne krone. Ooominievalne in rubežne nristolbine zadenelo tore! vsako zakasnitev v občutnem znesku. V Drini er u zakasnelega olačila zadene stranko trdo novo breme.
Za reva« otroke t Evropi. Amerikan-skl milijarder John Rocketeiler Jan. Je podaril evropski pomožni akciji za otroke 1 milijon dolarjev. — Za ta milijon je moralo žrtvovati v Amerik! mnogo deiavcev svoje zdrave ude!
Komanda mesta Ljubljana je 18. t. m. pod štev. Pov. 275 pozvala trtvSe vojne ujetnike častnice in podčastnike, noj v 8 dneh povrnejo vjetniške pristaiulne, ki so jih prejeli v letu 1919, češ, da se le zadevna naredba ministrstva vojne hi mornarice napačno tolmačila. Vsakdo je prejeti znesek že zdavnaj porabil za obleko in drugo, ker Je na pol gol prišel iz ujetništva. Kje naj sedaj recimo uradnik v 8 dneh 3000 do 7000 kron dobi? Poživljamo merodajne faktorje, da 5e pred eksekucijami store korake, da se Izterjava prekliče.Komandl mesta naj povrne zneske država naravnost, mesto da se prizadeti nakazujejo na nove prošnje na volno ministrstvo oz. ort, k! niso bili sprejeti v armado, na deželno vlado, da jim dovolita druge vjetniške pristojbine — Več prizadetih.
Italijanski konzulati v Dalmaciji V Za-Ejreb sta dospela Sz Rima Tido Roko, ki >e Imenovan za Italijanskega konzula v Šibeniku, hi dr. Antonio Vutevič, bodoči Italijanski vicekonzul na Korčuli.
Glede kolkov anja prošeni za dovolitev vpogleda v dohodninske priredbeno spise in odločb davčnih oblastev o takih prošnjah velja — po Informaciji delegacHe ministrstva financ — sledeče: Ker so prošnje za dovolitev vpogleda v dohodninske prlredbene spise pristojbine prosle, se tudi takse po tar. postavki 5 zakona o taksah za odločbo n« plačajo, ako davčno oblastvo predmetni prošnji ugodi. Ce pa davčno oblastvo zavrne teko prošnjo kot neutemeljeno, tedaj je plačati za to odločbo gornjo takso, toda še le takrat, ko postane odločba izvršna.
Radarski gojenci Prometno ministrstvo Je sklenita podpirati za časa študija nekoliko gojencev rudarske tehnike, ki bodo po kaa&nifa študijah zaposleni v rudnikih, Id so last prometnega ministrstva.
Imenovanje v zdravstveni stagbi. Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro ob-
mleko. s«o olaval«1 nad reko. zaslanta-le noeled na zvezde hi se oviiale vrb. Vsako nvnuto so menlavale svo-ta oodobo in zdelo se le da so se nekatere oblemale. dru^e klaniale m tretle dvigale k nebu svote roke s širokimi uooovskimi rokavi, kakor bi molile .. Naibrž so one navedle Dmitriia Petroviča na misel o ori-kaznih In ookoinikih. ker se te obrnil 7. obrazom k meni in vprašal, tožno se nasmehrvvši:
»Povejte ml. dragi moj. zakaj ne črpamo, kadar hočemo povedati kaj strašnega, tajinstvenega in fantastičnega. snovi iz življenja, nego prav gotovo iz sveta jxrikazni in zagrobnih senc.«
»Strašno je. kar ni razumljivo.* »Ali Vam je življenje umljivo? Recite, ali pojmite življenje bolj od onega sveta?**
Dmitrij Petrovič je prisedel čisto Mizu k meni, tako. *em čutil na svojem Hcn njegov dih. V večernem mraku se je zdelo njegovo bledo, suhljato obličje, 5e bledejše, a temna brada bolj črna ko saje. Njegove o&i so $ijale to2no,_ $oj>1q
vešča, da je zadnje tozadevno obvestilo popraviti v toliko, da saniteta! referent dr. Dcmeter Bleiveis-Trsteniški ni bil imenovan namestnikom sanitetnega šefa, temveč Je vuapreden v V. Snovni razred.
Nenavaden pojav v Ljubljani Po ljubljanskih ulicah je bHo včeraj čudno vrvenje ia drvenje kmetskih ljudi. Kar cele procesije so drvile po ulicah. Bili so povečini mladi ljudje, divji lovci, lovci, lovili in po-končevalci lisic in drugih zverin z dragimi kožami. Vsak je pod pazduho nosil razne kože, lisičje, kurije itd. Ljudje, v nacij, da dobe lepe kronice za te kože, so v ranih urah Izpraševali zaspane in vesele Ljub-Uance, kje je semenj za kože. Seveda ie vsak meščan debelo gledal. »Semenj za kože?«... »Ne znam!«... »I pa saj je v sDamaljubu« stalo, de bo denes ta »sejni« v LubkuiIU.,.. Pozneje, ko so kmetje uvideli, da so bili temeljito potegnjeni od ljudskega trobila klerikalne stranke, so se začeli * zbirati pred klerikalno tiskarno ter Ogorčene zabavljati čez »Domoljub« hi stranko. Mnogi so bentiii prav — po madžarsko. —
Gozdni požar na Šmarni gori V nedeljo proti večoru je Grmada, drugi vrli šmarne <rore, vzplamtela v tifovitam požaru. Na doslej nepojasnjen način je nastal v gozdu na vrh« ogenj, ki se Je, bliskovito širil krogkricrog vrha. Na številnih mestih je bilo opažati, kako se je požar dvigal in zopet pojenjeval. BHo je. kot bi goreli kresovi Škoda je velikanska.
Prijeta tatica. Policijski organi so aretirali brezposelno šiviljo Marijo Os-trin iz Mojstrane oa Gorenjskem doma. V decembra pred božičem lanskega leta Je Ostri-nova prenočevala pri Angeli Brence v št Vidu nad Ljubljano. V zahvalo je Ostrinova odnesla veliko razne zlatnine za priiično 15 tipoč kron. Tatico so šele sedal prijeli, ker Jo je bila popihala preko demarkacijske Brte v Logatec.
Ooiiulija. Aretira« je bg verižnlk Valentin Cescut iz Sovodenj na Goriškem, ker 1 je ravno pred enim letom ogoljufal ljubljanskega trgovca Frana Medico za 600 lfr pod pretvezo, da mu jfh dolguje njegov kom-panjoo Orešček.
Straieti mor t trlliken okraju. Dne 15. t. m. Je 23 letni Jože Zupan p. d. P»-štenjakov ubil Jero Fajfer p. d. Kovačevo. S trdim predmetom jo je udaril na glavi m ji prerezal vrat. Nato je skril mrtvo trupi o v kleti, ga pokril z deskami, slamo in jabolki. Ker od 16. t m. d*He ni bBo o Kovačevi nobenega sledu. Jo je po dolgem iskanju našel orožnik zakopano v kleti. Oblasti in sorodniki so preieH pismo, v katerih Je bilo rečeno: Vse moje premoženje naj dobi Poštenjakov Jože, kateremu Je bH boter moj mož, katerega sem jaz zastrupila in zato ubežala... Vsa ta pisma je pfeal seveda morilec. Morilca so aretirali in Izročili r zapore v Kranj, žrtev pa pokopali 21. t. m. na Brezjah.
Igralca na glasovlr išče Svoboda na Gllucah za pJosno šoio. Natančneje v tajništvu »Svobode«, Šdenburgova ulica .6. II.
Stare letnike NaSth Zapiskov ietl kupiti prijate!] knjig. Kdor jih proda, naj naznani naslov in pogoje uredništvu. Letnfld moralo biti celotni
Tedenski izkaz. V tednu od 9. januarja do 15, januarja se je rodilo 25 otrok (44 m, 11 L), umrlo pa je 26 oseb (9 m. In 17 ž.), med temi 8 tujcev (3m, 5 S) to sicer: za jetiko 2 (1 i lo 1 m tujec), za pljučnico 2 (1 m in 1 1 tujec), na možganski kapi 1 2, za srčno hibo 5 (3 £. ta 2 tujski), na raka 2 (1 m, 1 2), za dntghni naravnimi varokl 14 (4 ra, 6 i, I tujca hi 2 tujki). Obolelo je: za davico 1 oseba, za trebušnim lesarjem U
Podraienje kruha v Zagrebu. Zagrebški peki so sldenlU zvišati ceno belemu kruha od 16 na 18 K in kilogram in črnemu od 13 na 15 K.
Ptipoaiba k »FUmn«. V sobotnem »Filma« ie salamenski tiskarski škrat Up ustk sa Ljubljano selo pomenljivo poanto: »Da zlata verig« nas dviga na nivo poriSkega »Črnega mačka«, a nam ostane — »Figa«.
in nekoliko {zbegano, kakor da bi se pripravljal, povedati ml nekaj strašnega. Gledal me je v oil In nadaljeval s svojim običajnim prosečim glasom:
»Naše življenje in onosiranski svet sta enako neitmljrva in strašna. Kdor se boji prikazni. Se mora bati tudi mene. teli ognjev In neba, ker je vse to nepojmljivo in fantastično. in sicer nič manj nego odhajajoči s tega sveta. Kraljevič Hamlet se ni ubil. ker se je bal teh prikazni. katere bi morda posetile njegov smrtni sen; ta njegov znameniti samogovor ml ugaja, vendaT mi ni, odkrito rečeno, nikdar segal v dušo. Priznam V»m kot prijatelju, da sem si včasih v 1>h'"':»i tre-notkih risal svojo zadnjo uro, moja domišljija je odkrivala tisoče naj-mračnejšili prikazni, dov^ial sera se do mučne eksaltacije. do mučnega, neznosnega stanja, a zapr^^iam Vas, da se mi to ni zdelo strašneje od resnice. Naj se govori, da so prikazni strašne, a strašno je tudi življenje. Jaz. mol dragi življenja ne razumom m. se ga bojim. Ne
V kratkem priobči »Film« zanimivosti la ljubljanskih »mlinov« o »črnih mačkilii.
t Umrl Je g. Franc Garafolj, kro. jaški mojster v Rožni dolini šte. 147. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenim! otroci. Pogreb bo jutri v sredo. Biag mu spomin!
Darilo, Slovenska Matica js poklonila v spomin svojega častnega člana g. Luke Svetca Družbi sv. Cirila in Metoda 200 K.
V stavko so stopili vsi delavci velike cementne tovarne v Snčuren pri Splitu.
Obtožba uradnikov »Jadranska bankec, »Obzor« poroča: Nekateri belgrajski listi so poročali iz Zadra, da se bo v Zadru vršil proces proti nekaterim uradnikom zadrske podružnice »Jadranske banke« vsled tihotapstva ogromnih množin novčanic Av-stro-Ogrske banke in da jim je krivda sod-nijsko dokazana..
O mariborskem stanovanjskem uradu.
Mariborski stanovanjski urad ie Avbljev hlev, ki bi ga bilo treba izčistiti, Toda kdo naj to delo stori? Urad nosi pompozni naslov: Državni stanovanjski urad_ Ali tega se gospodie tam notn ne zavedajo, t« stanovanjski urad se ie že dovolj kritiziraj, a gospoda misli, da se to hvali. Stanovanjsko naredbo natezajo, da hrči k« harmo-nika. Stanovanja nakazujejo ta kjer se iim zdi, tam neusmiljeno deiožirajo — posebno* Ce gre za kako ubogo vdovo. O, kadar pa je na vrsti kak kapitalist ali celo hišni posestnik, tedaj pa ni v stanu sl. stanovanjski urad ničesar narediti. »Prod hiSnemu gospodarju ae moremo nič napraviti.« pravi gospodt.čna Dora! Seveda ie vseeno, kdo tam na IcrmHu. Ali je klerikalec, demokrat ali pa tudi sam antikrist, to ie vseeno.
Navedimo konkreten slučaj:	Izvodell
smo, da Ima stranka Horak v Prinčipovl ulici 8 dve stanovanji obstoječe vsako la dveh sob ter kubini« in pritiklin. Družini štirih oseto. to ie gospodar, njegova soprog« ter oče in mati soproge hnaio dve komplet-ni stanovanji umetno zasedeni Svetov»u smo železničarju G., ki biva od 1. februarja 1920 s svojo ženo in tremi otroki v va« gona, da napravi prošnjo za eno omenjenih stanovanj, kar ie tudi stortt. Ali človek obrača, urad pa obme. Prosilec le bH ž« neštetokrat radi teira stanovanja na stanovanjskem uradu, ali stanovanja še nima. Nekoč se ie baje gospodična Dots izrazila da se proti hišnemu gospodarju ne da ni5 ukreniti. Na, in kdo je ta mogčnl hišni gospodar? Oospod Horak ie bH železniški restavrator na postajah Hrpelje, v Nabrežini hi ko so ga italijanske »muhe« od tam pregnale, je dobil restavracijo na ljubljanskem kolodvoru ta je vojno konjunkturo dobro te-koristit. Tudi železničarji so bili njegovi od« jemalci. In danes je milijon ari Oospod Horak je ob prevratu, ker Je bH češki renegat, mora] zapustiti Ljubljano, pa se je v Mariboru ustavil In nastanil. Starti njegove soproge so pa iz Linza, tedaj vsi skupaj tuje! In vendar niso, ker niso delavci, ampak milijonarji, »13stige Ausllnder«. Horak sl je kupil v Mariboru vlio, ker mu Je bilo tukaj všeč. In sedaj biva tukaj, ne da bi opravljal kako za javnost koristno dek> ter čaka, da dobi kako restavracijo alt hotel v najem ali v nakup. Na« rolaJd in državljani javni usJužbonci se morajo potikati kar cola lota v živinskih vagonih kot cigani, da se morejo hnovlti ljudje, ki nimajo tukaj nob«< nega opravka, šopiriti v prostornih soba-nah, dočim opravilajo prvi težko služba In zmrzujejo... Spominjamo se nedce vdove po umrlem klučaviričarju, kJ je pred par. leul umrl. Žena je domačinka ali nje mož je bfl doma nekje na gorenjem Štajerskem,
V	služili je bil v dolavnicJ j. 2. v Mariboru, v delavnici južne železnice v Mariboru, Vdova Ima več otrok, m bHa nikdar v moževem kraju; toda nič ne pomaga. Postava Je postava, žena mor« na cesto, vsaj le M mož 1« delavec. Vemo, da se čudežev ne da delati, ail stanovanjski urad taia stanovanja, če hoče. Železničarji so tu že od
vem. morda sem bolan, zmešan človek Normalnemu živemu Človeku se zdi. da razume vse. k»r vidi in sliši, a jaz sem izgubil ta »se zdi« in se od dn^ do ririe zastrupim s strahom. Imamo bolezen, ki Ji pravimo strah pred prostranstvom, tako boleham tudi Jaz na strahu pred življenjem. Kadar ležim na travi In dolgo opazujem hrošča, ki živi šele od včerai m ničesar ne razume, se mi zdi. da sestoji njegovo življenje iz neprestanega straha in	v	njem same«
ga sebe.« »Kaj pa Vam Je posebno strašno«, sem ga vpr^i.
»Vse ml je strašno. Človek sem, po naravi ne globok, in se malo zanimam za vprašanje, kakor ono-stranski svet, usoda človeštva ter se sploh redko dvigam v podnebne višave. Najbolj pa mi ie strašna vsakdanjost, kateri se nihče ne more odtegniti. Nezmožen sem razlikovati. kaj ie v mojih dejanjih resnica. kaj laž, in to me vznemirja; zavedam se. da so me življensld pogoji In vzgoja zaprli v ozek krog laži in da ie vse moje življenje le
Siran 3,
decembra, moledujejo z-a stanovanja, a jih Ki; drugi pa ga dobe tudi v osmih dneh. Torej odpravite napake, da ne bo pritožb. Postava naj pa velja za vse! Vsaj je do-velj, da smo imeli eno svetovno vojno!
Organizediski
vestnik.
Si stranke.
Čiaul krajevne politične organizacijo JSDS v Mostah se vabijo na člansko zborovanje, ki se bode vršilo v sredo 26. januarja 1921. ob 8. uri zvečer v prostorih pri Mauserju. Ker so na dnevnem redu važne zadeve je dolžnost vsakega člana, dn se zborovanja točno in za gotovo udeleži. Pobirala se bode tudi članarina, zato naj prinesejo člani Izkaznice s seboj. — Odbor.
iz stre k. @rgsnizaci|e.
Sestanek članov ljubljanskih Podružnic čevljarske organizacije se bo vrša dne 27. tttl. točno ob 8. urj zvečer v prostorih tajništva, Sel&nburgova ul. 6. II. nadstropje. Ker Je sestanek važen, polnoštevilna udeležba dolžnost. — Odbor.
Zadružništvo.
Rodni letni občni zbor Konsumnega društva za Slovenijo se bo vršil na Svečnico, dne 2. februarja v Ljubljani, dvorana hotela Tivoli. Dnevni red običajen. Začetek točno ob pol 9. url dopoldne. Pristop imajo delegatje, pa tudi ostali društveni člani kot gostje, ako se nekaj dni pred zborovanjem zglasiio v centralni pisarni, Sp. Šiška, Kolodvorska cesta štev. 208. Na podlagi prijav izstavile se ikn bodo izkaznice, ki jim
bodo dovoljevale vstop v zborovaino dvorano.
Žepni koledar
za leto 1921
te izšel In se razpošilja naročnikom. yrgamzacije in posamezniki, ki ga
Še niso naročili, nat* »ra Cfmnre? nateče pod naslovom ..Tf*JnI§tvo JSDS |Jub'jana. poštni predal 168“ ali pa nri uprav? „N3preja“ v Ljubljani. — Trdo vezan izvod velia 14 K; h! naroči več kakor in izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K nonreto
Kulturni ves nlk.
n. simi. večer godbe dravske div. (kapelnik dr. Čerin). Ta koncert naj bi zbrisal greh na dan 150 letnice Beethovnovega rojstva, ko se nismo spomnHi te prilike z javnim proizvajanjem njegovih del. Mislim na, da obe glavni točki — »Pastoralna simi« fai uvertura »Leon-ora III.« — v tej Interpretacij! nikakor nista dali našemu občinstvu pravega d-ofena o veličini Beethovnovih ustvaritev, kar je zakrivila neopravičena raba počasnejšega tempa tam, kjer je v partituri naznačen s hitrejšim, dalje kritje ene instrumentailne skupine (godala na lok n. pr.) z drugo, predvsem pa enoličnost dinamike, ki pomeni pri skladbi Isto, kar svettobnj In barvni odtenki pri sliki. Boljši Je bil drogi del koncerta (Adamič: Tatar-ske silhuete, Dvofak: Slovanska razsodi-la D-dur, VVeber: Uvertura k »Oberonu«,) ta sicer v toliko, da smem sklepati tudi pri Beethovnu na veliko večji uspeh, če bi bili »H na delo z večjim znanjem In namenom, da se izdela vsaka nota posebe ali sploh nič. Komur moja beseda ne prija, naj pomisli, da nam je neodfcritosr&no hvalisarate 2e mnogo Škodovalo, “odkrito mnenje pa še nikdair. In s pi ob bi ne bil ničesar napisal, da nisem prepričan o prihodnjem boljšem nastopu divizij, godbe. Že znaten napredek od prejšnjih koncertov sem. mi jamči
to*	—C
Gogolj: Revizor. Uprava Ljubljanskega državnega gledališča je začela izda-
bea|ndH?,HJ br*«a- da slepim sam sefe ta ljudi ra da tes:a ne opažam:
tedaj mi je grozno ob misli, da se do smrti ne rešim te laži. Danes nekaj delam, a Jutri že ne razumem, zakaj sem to napravil. Stopil sem v i_etropradu v službo in se prestrašil; prišel sem semkaj, da bi kmetoval in sem se zopet ustrašil....
Klim. da malo vemo in se zato v?ak dan motimo, se udarno krivičnosti.^ obrekujemo. Krenimo drugim življenie. troš mo vse svoje sile za nesmisel, ki nam ni potreben ™ nan^ onemogoča živeti, in to ml Je strašno, ker ne razumem, čemu jn komu }e vsega tega treba. Jaz. «haRVn,1.03, nc 'ažurnem ljudi in sc kmetp?Jin1, Strašno mi je gledati
ciHi so trudil!11:	*a	kaki?li
Je živlienift	5211111 ž,ve- Ako
več in nenofi^t!van^e- te^a' so °d’
Hm ie cili i sm- liudie: *ko na jun jc cm m smisel življenja beda
in nepobitna. breZUpna nevednost tedaj mi je neumljivo komu in čemu |e potrebna ta inkvizicija. Nikogar in ničesar ne razumem, izvolite pojmiti ra subjekt,« je dejal Dmitrij Petrovič in pokazal na »Štirideset mučencev". Usmilite se!“
(Dalje orih.)
ja:t! Gledališko knjižnico. Prvi zvezek prinaša Gogoljevega i-Revizorja« v klasičnem prevodu dr. Ivana Prijatelja z avtorjevo sliko, Gogoljevimi lastnoročnimi risbami k nememu prizoru. Prevajalec g. dr. I. Prijatelj je napisal tudi literarni uvod, v katerem uvede čitateija v Oozolievo življenje in književno delovanje, mu poda na kratko zgodovino »Revizorja«, uspeh katerega je dosegel Gogolj s svojo satiričo Igro, v kateri na naravnost ženijalen način opisuje korupcijo pod carskim absolutizm. v Rusiji, Koliko življenske sile, satire In smeha je v njegovi kome’ljI. Gogolj sam pravi o komediji z ozirom na razne napade nanj. Kakšna raznolikost je bila v teh mnenjih in kako je povsod zasijal ta naš zastavni jasni ruski razum!... Da, zadovoljen som. Ali zakaj se žalost loteva mojega srca? Čudno: meni je -žal, da ni nihče opazil poštene osebe, nastopajoče v igri. Ta poštena, plemenita oseba je bfl smeh. Ta le bil plemenit, kor se je odločH nastopiti, ne-glede na nteki pomen, ki se ma odkazuje v
svetu.------------ — Devet pol obsegajoča in
moderno opremljena knjiga bo dobrodošla našim večjim in manJSIm odrom in je vpo-rabna tudi za šolski pouk. Cena K 32. Dobiva se v knjlgamafi, gledališki blagajni ’n pri biljeterjih. Gledališko knjižnico, ki bo v kratkih presledkih prinašala vsa'‘za ms važna dramska dela v zelo lični opremi tn na finem papirju tiskana, priporočamo vsem prijateljem lepe literarne in gledali Site umetnosti
Brlnarjevo čitanke za meščanske šole I. del se smelo po odloku poverjeništva za uk in bogočastje o<J 10. t m. provizorično uporabljat! tudi pri pouku slovenščine v I In H. razredu srednjih šol dokler ne izidejo nove slovenske srednješolske čitanke.
Priroda, poljudni časopis hrvaškega prirodoslovnega društva prinaša v svoji prvi letošnji številki med drugim M.Urban'. Kemoterapija. — L. S. Thompson: Jača od smrti — E. Mach: Oblik tekučme. — K. Zeblč:	As vet kulture — O. Kučeea: Ne-
besni meteor i obltelj Sttnca. Člani društva, ki plačajo letno članarino v znesku 60 K, dobe revijo brezplačno, drugače na vel'a celoletna naročnina '40 K, za dijake 32 K. Naročajte in razšlriajte edtnl jugoslovanski prirodoslovni časopis »Prirodo«.
Poljska socijalno-poIltlCna drama. Eden najveliih poljskih romanopiscev St. Žerom ski je napisal pravkar novo dramatično delo »Bela rokavica«. Osnovna ideja dela je protest proti orgijam vodnih verižnfleov in obenem propaganda za demokratično politične Ideje. Premijera bo v prvi polovici *e-bruarja v varšavskem »Polskem Teatru«. Drama bo — kakor sodijo — zelo učinkovita I po svoji soeljalno politični tendenci I vsled realistične Izvedbe.
  .................. -M	L—	■	... — ———.
Po svetu.
— Banke pod državnim nadzorstvom.
Italijansko trgovinsko ministrstvo Izdeluje zakonski načrt, po katerem preidejo vse banke v Italiji pod državno nadzorstvo.
— Leglenov naslednik?; v predsedstvu splošne zveze nemških strokovnih organizacij Je postal Teodor Leipart. Slan nemške večinske socljalistione stranke in bivši minister za dela na Virtemberškem.
— VViljetn Foerster, eden najstarejših In najboljših nemških zvezdoslovcev, le umrl te dni v Berlinu. Viljem Foerster sl al pridobil nevcnljivih zaslug samo kot temeljit znanstvenik in popularizator svoje stroke, temveč so ga tudi splošno ljubili radi njegovega čistega značaja In neustrašenega nastopa za humantarne la demokraške principe. B8 je med tistimi nemškimi profesorji, ki so dali nemškemu narodu vse, s čimer se po pravici ponaša In kar ga povzdiguje v prvo vrsto med drugimi kulturnimi narodi. Njegov sin je tisti muego obsovražerrt Fr. W. Foerster, pogumni pacifist, neustrašeni mož in vzor tiepmadežcvanegsi,. človeka.	'	V*':	,, V’:
— Stari KropotkJa, znani ruski reva. lucijonar, je nevarno obolel na pljučnici. Bolezen le tem nevarnejša, ker Jo oteikiOe njegova velika starost. Sedaj Je Se pri popolni zavsti in sovjetska vlada mu je da?a na razpolago najboljše ruske zdravnike — tako vsaj poročajo iz Moskve in bi ne bi o to za sovjetsko vlado ničesar zaslužnega, ampak samo njena dolžnost, ko je predvsem ona kriva njegovega propadanja, ker Je ravnala i njim, kakor se ne spodobi za starega socialističnega boritelja.
— Frančiškan ubil opata. V vsej Italiji Je zbudila veliko senzacijo razprava pred nopolskim sodiščem zoper frančiškana Salva tore Ciavoiini, ki je ubil opata Nico;a Grossi. Pri razpravi je zločince izjavil, da je vstopil k frančiškanom le zato, ker je tam lahko udobno živel in uganjal svoja donjuanstvo; dokazali so mu 32 slučajev za-konolomstva; slednjič, ko sc Je frančiškan zaljubil v krasotico napoljske opere, Nino Darrtbrosio, Je pa rabil denar; in ker trni ga opat na njegove zahteve ni hotel dati, ga ie frančiškan ubil z želazno paJico. Obtoženec Je bil obsojen na 24 letno ječo.
Ameriške novice. Ameriška poročevalska služba mora biti kaj čudna. V nekem ameriškem listu beremo namreč brzojav iz Belgrada, ki pravi, da je bila te dni v Bel-feradu »velika bitka med komunist? in Žan-darji, v kateri da je Wk> 200 ranjenih«.
Krivda da pridejo take spačene vesti v inozemske liste, zadene seveda tudi viado kot tako, ki se do danes ni organizirala nobene poštene poročevalske službe. — V Abur-Querque so dne 16. t. m. s!ovili dan zmagoslavja za izvedbo prepovedi alkoholnih pijač. Napolnili so velikanske sode z žganjem In vinom, s katerim so potem škropili ulice! — V Clevelandu so umrli: vsled nesreče Franc Moiohar; Janez Mlakar, doma iz Krškega; Marija Barth; Amalija Košir; žena Tomaža Tekavčiča: v kraiu Follous-bee so umrli ti-le slovenski rojaki: Anton Janežič; Franc Ziher; Martin RiheJ; Henrik Smit; v kraju Girard je umrl Janez Škof 1z Bajanje vasi, obč. Radoviča v Be-lokraiini (kdor ve za naslov starlšev, naj naznani na naslov: Frank Kramar. 1022 N. State st., Girard, Ohio. America); v Jeraju Austin je umrla Frančiška RauseU, roj. Zalar, doma iz Cerknice: V Pueblo Je umrla Marija Henigsman. Neznano kam ie izginil Anton Brgant. doma iz Male Strnce pri Šmarjetl na Dolenjskem. — Delavske mezde ameriški podjetniki stalno znižujejo. — Ko »o ameriški roja kri, ki so poSUjali svojcem denar v pismih, izvedeli o dolarskih tatvinah na ljubljanski glavni pošti, so bili nemalo ogorčeni: sedaj se že pritožujejo v listih, da so v pismih denar odposlali, pa da so od svoicev dobivali obvestila, da 90 se pisma izgubila.
Gospodarstvo.
— Trgovska pogodba med Nemčijo In Jugoslavijo. Delegati nemške vlade pri pogajanjih za sklep trgovinske pogodbe odpotujejo jutri v Berlin, da sprejmejo potrebna navodila od svoie vlade. Prva redakcija trgovinske pogodbe Je izdelana na podlagi največiih medsebojnih ugodnosti.
— Ljubljanski trg. — Pretekli teden 3e bil mesni trg zelo dobro založen. Cena slanini je že nekoliko padla.Na debelo se že kn-pl v prvovrstni kvaliteti po 46 K kg, riba in sal 48 do 50 K kg. mast 52 do 54 K. Pra-SiSje meso ie ostalo na ceni 30 in 32 K z« kilogram. Telečje meso se stalno drži na cen! 20 In 22 K. Med liubilanskimi mesarji in mestnim tržnim tiad/or^tvom se razvija zadnje tedne huda borba za podraženje govejega mesa. Mesarji se opiralo na dejstvo katastrofalneea lindania cen svežim kožam od 50 K na 33 K ra kg, »er padanju ceni loja. Interesente St <tpa.'.ar», nai v lastnem interesu ter v interesu slovenskega konsu-menta to nastalo kriz* v mesarski obrti, k^,r bo trajala le kratek čas, mirno prenašalo. Dovoljenje podraženja bi izzvalo v najkrajšem času zopetno podraženie Ker moramo smatrati goveje meso za kruhom kot nalvažnejši konsumni artikel, se mora storiti vse kar mogoče, da se lahkomiselno ne navija sen. Padanje cen živi teži po zunanjih trgih je po do&ih poročilih 2e nastopilo in je naravna posledica težkemu padcu cen kož. Pričakovati Je torej v nai-krajšem času zjednačenia, tako da bo mogoče mesarjem s primernim dobičkom v polni meri nadaljevati obrate. Nakupovanje goveje živine za izvoz seveda v veliki meri zavira padanje cen živi teži, ker 1 z-vozničarii lahko dražje kupujejo, zato se razvija padanje cen živi teži nekoilko počasneje lu po raznih trgih različno. V Interesa konsumenta kakor tudi mesarja - obrtnika je, da tiščimo z vsemi sredstvi cene navzdol ter s požrtvovalnostjo prenašamo krize. Ako bi vsako nastalo krizo hotel! poravnati s takoišnjim podraženjem blaga, bi izzvalo to kompletno anarhijo v cenah ter bi tudi mesarju - obrtniku škodovalo. Ljubljanski mesarji se morajo zavedati, da bi sledila podraženiu mesa za ljubljansko mesto takoj cela dežela. — Drobnica 18 K. samo jagnetina 24 K. Perutnine prihaia manj na trg. Divjačine in rib ni. — Na sadnem trgu prevladuje južno sadje. Oranže stanejo kos 2 K. Jakolka se plačujejo po kvaliteti od 5 do 12 K kg; 10 in 12 K se£ plačujejo samo najfinejše vrste. — Jajec le sedaj na ljubljanskem trgu čez potrebo. Plačujejo se PO 2-50 do 3 K. Nadaljnejra padca cene je pričakovati. Zelenjave i« na trsu za vsakdanje potrebe dovolj. Na Pogačarjevem trnu se dobijo prvovrstne karfl-Jole, kot redkost ljubljanskega trga -Mlevski izdelki so ostali na prejšnji cenL Moka St. 0 18 K. - špecerusko blago iSe le prav lahke spremembe cen.
-	Pristojbine v čekovnem prometu. Ker so bile pristojbine v čekovnem prometu zadnje leto večkrat Spremenjene, bo marsikoga zanimalo zvedeti, katere pristojbine se sedaj pobirajo v čekovnem prometu n v katerem znesku. Od vsakega čeka se mora plačati kolkovina. Ta znaša od I. Januarja 1921 dalje 32 v. Kdor kupi čekovni zvezek, ob enem že plača tudi kolkovmo. Čekovni zvezek, ki ima 50 čekov, stane 30 K. Od tega zneska odpade 16 K za koikovino, 14 K pa za papir, tisk to vezavo čekovnega zvozka. Položnica stane vsaka 12 h, torti 100 položnic 12 K. Manj ko sto položnic naj se ne naroča. — Kakor znano, se s položnico vplačuje pri poštmh uradih ali pri bla-cajni čekovnega urada v Ljubljani na čekovni račun. Na ta način se hnovina, naložena na čekovnem računu, vedno veča. če želi lastnik čekovnega računa razpolagati s to imovino, izpolni ček In ga odda, ali osebno ali pa po pošti, čekovnemu uradu v Ljubljani. Na ta način se zopet zmanjša imovina na čekovnem računu. Od vsak©?«
prjpisa ali odpisa na čekovnem računu, se plača manipulacijska pristojbina. Ta znaJa 20 v. Od vsake položnice In od vsakega čeka zaračuna čekovni urad 20 h manipulacije. Ta manipulacija se pa ne zaračunava vsak dan posebej, temveč največ mesečno enkrat, navadno pa po odpravi 30 računskih Izpiskov. Razen manipulacije in k alkov in e se pobira v čekovnem prometu tudi provizija, vendar pa ne od vsake vknjižbe, temveč samo od obremenitve, če torej kdo plača s položnico na čekovni račun, se od tega ne plača nikalca provizija. Provizija se zaračuna samo, če kdo razpolaga s čekom čez svojo imovino. Vendar tudi tu ne v vseh primerili. Posebno važno Je vedeti, da se obremenitve v klirinškem prometu oproščene provizije. Če tore} nakaže trgovec Franc B., ki Ima račun pri čekovnem uradu, trgovcu Josipu C., ki Ima ravnotako čekovni račun, s čekom n. pr.
300.000 K se od te obremenitve ne zaračuna nikaka provizija. Znesek 300.000 K se odpiše od čekovnega računa Franca B. in pripiše čekovnemu računu Josipa C. Stroški za vsakega trgovca znašajo v tem primero 20 v. za manipulacijo, te&t, ki se odpisujejo od enega čekovnega računa !n pripisujejo ob enem dragemu čekovnemu računu, takozvanl klirinški Čehi, se lahko glase na vsak znesek. V gorenjem primca Izpolni trgovec Franc B. en sam ček na vsoto 300.000. — Ni mn treba izpolniti za vsakih 20.000 K posben ček, kdaj pa se računa provizija? Navadno pri blagajniških čekih In prt imenskih čekih, kjer se opravi plačilo v gotovini s čekovno nakaznico. Kdor torej pride Po denar v Magajno čekovnega urada oziroma nakaže denar s čekom osebi, ki nima čekovnega računa in se ji mora zato podati denar s čekovno nakaznico, takemu se zaračuna provrztja. Provizija znaša do 10.000 K polovico pro miSe, od zneska nad 10.000 K pa en četrt pro mflle. Ako dvigne torej trgovec Franc B. z blagajniškim čekom 36.000 K, se mu zaračuna poteg manipulacije tudi provizija. Ta znaSa od 10.000 K 8 K 50 h od tisoč
od meška 26.000 K pa en čo4rt pro mflle (t. j. 25 li od 1000 K) 6 K 50 h. Provizija od
36.000 znaša torej 11 K 50 h. Provizija se ravnotako kakor manipulacija ne zaračunava vsak dan posebej, temveč največ mesečno enkrat, navadno pa po odpravi 30 računskih I»plskov
— Nabava ameriških trt. Ministrstva za poljedelstvo Je zahtevalo kredit 500.000 dinarjev za nabavo ameriških trt.
— Železniška zveza Berlln-Riga. Iz Berlina poročalo, da je bil 15. tm. vzpo-stavijen železniški promet med Berikiotn v Rigo. Potovanje traja 36 ur.
blagovoli pravočasno prijaviti na naslov BlanČ, Arhiva Dravske divizijske obiasti.
Šport.
Dopisi.
Podružnica zoper uavljalce cen v Celju
nam * ozirom na zadevno notico pojasni, da Gospodarski urad v Celju ne zapleni n tudi ne prodaja verižnlkum zaplenjenega blaga, ampak je to stvar Podružnice, (cl zaplenjeno blago, kadar postane kaka zadeva oravomočna, pust! vedno po strokovnjaku oceniti in ga po ocenjeni vrednosti razpeč* Izkupllo se v smislu tozadevnih predpisov razdeli: polovica se pošlje v fond za pocenjen je živežnih potrebščin prt Odseku za prehrano v Ljubllanl. ena četrtina centralnemu uradu zoper navijalce cen v Ljubljani za vzdrževanje Istega, ostala četrtina se mora dati kot nagrada zasačnl-ku. Ob vsaki prodaji se pošlje tozadevni obračun s poročilom' na centralni urad v Ljubljani in na Odsek za prehrano v svrho kontrole, raz ven tega se pošiljajo perljodično obračuni glede denarnega poslovanja cea-trail v Ljubljano. Vsaka nepravilnost je rp» rej že naprej izključena. Pripomni se, d» je glede manufakture Izšla naredba, si asom katere se ima ista rezervirati za brezpJač-čno dodelitev potrebnemu dtjattv«, kar s« tudi izvaja.
Društvene ves*?.
Društvo Pravnik ima svoj sestanek
v	četrtek, 27. t, m. ob 5. popoldne v sodni palači, soba 79. Poročala bosta gg. univ. prof. dr. M. Dolenc ta univ. prof. dr. G Krek kot člana zakonodajnega sveta pri ministrstvu pravde. Vabljeni so drufcve-niki.
Tiskarski plesni venček. Celjski tiskarji priredijo v soboto, dne 29. januarja ob 20. uri zvečer plesni venček v vseh spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju. Prireditev bo zelo lepa in se m njo opozarja coni. občinstvo Celja ta okolice. Svl-ra polnoštevilni orkester celjske železničarske godbe. Vstopnina 10 K za osebo. K najobilncjši udeležbi vabi vljudno odbor.
Podoficirsko podporno društvo, podružnica Ljubljana, priredi 29. t. m. v velki dvorani hotela »Uniona« v vseh stranskih prostorih kakor tudi restavraciji Istega hotela »Plesni veper« pod pokroviteljstvom komandanta Dravske divizijske oblasti generala g. Djuro Dokiča. Svira godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vstopnina 5 dinarjev. Čisti dobiček je namenjen za podpore včlanjennim. Obleka poljubna Ker le vstop k prireditvi dovoljen samo vabljenim in Je labko mogoče, da Je društvo v ob Bit,) del* pozabilo tega ali onega vabiti, naj *e
Ustanovni občni zbor teristovskega kluba »Slialas sc vrši v sredo na Svečnico dne 2. febru3irja ob pol 10. url v »Prešerno-
vi	sobi* restavracije »Novi svete. —■ TKS, bo godil turi s tik o kot moderen iir najidealnejši šport, ki se je do zadnjega časa med Siovenci kot taka zelo malo in površno ali nepravilno gojila.
Sodrugit Ali se nahaja „NAPREJ‘* v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ?
Glasbena Matica naznanja, da se od najnovejših slovenskih muzlkalij v pisarni Glasbene Matice in knjigarnah dobivajo sledeče skiadbe: 1. L. M. Škerjanc: 7 pesmi s spremljevatijem klavirja: 1. Bell oblaki, 2. Jesenska pesem, 3. Počitek pod g j-no, 4. Pred ogledalom, 5. Vizija, 6. Večerna Impresija, 7. Fragment de la »Chanson vi^. lette«. 2. Anton l-aiovlc: 12 pesmi za moški, mešani In ženski zbor v d veli zvezkih po 6 pesmi. V I. zverku: Breza in hrast, Lan, Kroparji, Pastirčki, Ples kralja Matjaža I, Zlato v Blatni vasi; v II. zvezku: Megle, Medved z medom, Klša, Zeleni Jurij, Ples Kralja Matjaža l!„ 2abe. Od ponatisov so občinstvu , te na razpolago: 3 zvezka slovenskih koroških narodnih pesmi, katere je napisal Zdravko Svlkarčlč. Matej Hubad: Slovenske narodne pesmi f. zvezek. Oskar Dev: Slovenske narodne pesmi iz Koroške. Marko Bajuk: Slovenske narodne pesmi II. zvezek. Dobivajo se tudi: Pavčičev klavirski album slovenskih narodnih pesmi, St. Premrla 3 klavirske skladbe: Ob kolovratu. Pri otrocih in Vzdih; 3 mešani zbori* Emil Adamič: Mlad Junak po vasi Jezdi, St. Premrl: Slovenska govorica. Anton Foerster: Straža ob Adrili. Nadalje 4 samospevi, Fr. Q er bič: Poji dem na prejo, Josip Pavčič: Uspavanki, Mehurčki, Ciciban-CIcifuJ, Oskar Dev: 3 samospevi: Zlatu kanstjlca,. Pastirica, Sne« gulčica; Jos. Nlcbl: Človek« nikar. Posebno pa opozarjamo na najnovejše slovensko skladbe Lajovičeve In Škerjančeve. Mnogo izvirnih slovenskih skladb je dala Olas-bena Matica natisniti. Nahajajo se v tiskar« ul Ko dospejo, objavimo.
ka
Casu primerno člivo kupujte, čitajte. razšfrlalte
Abditus: Naša gospodarska In sod«
Jalna vprašanja. Cena 4 K. Komunistični manifest Cena 2 K. Eno leto v Narodnem predstavništvu, Cena 6 K. Mafoki spis (za leto 1920). Cena 3 K. Koliko oritiče družinam vpoklicanih?
Cena 20 vin.
Eno leto v Narodne« predstavništvu v Relcradu. Cena 6 K. Čitalte. ra?§iriafte te zanimive kniižice
Naročaio se v upravi »Naprela«,
LlubMana. Frančiškanska ulica 6.
•»■'	— ........................... .s
Ste nrehiajenl? Imate bolečine v prsih? V erlu? Ali kašliate? imate nahod? — Dobri oriiateU v takih hudih dneh Vam te Pelleriev Elza-iJuid! 6 dvntnatih ali 2 veliki šnecii •lalni steklenici 42 K. Državna trosa-* rina oosebei. Zagorski sok zoner Ka-*el1 ljj prsne bolečine 1 steklenica 9 kron.
Slaba hrana Vam ie ookvariia želodec? Fellerieve prave Elza-kroeliice ea soraviio v red! 6 Skat* lic 18 K. Omot in poštnina posebel a na-ceneie Eueren V. Feiier. Stubl-?a donla. Flsatrar št. 252 Hrvatska.
B. (3)
LJU, FBSfiOIBIJ BIH SIE i
«=*= f.tfiisiRMiiif zttimi i fiKEpo mm. ==> TISKOVINE Ul SOU, ŽUPAN-STVA IN USADI. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VAB SLA ZA SHODE IN VESEUtE .*.
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJlO, BROŠUR ITD. STIREOTIPUfl. LITOGRAFIJA.
o
Hašinsko ©61 e
Sega! 0, najboljše kvalitete predaja na debelo v lesenih so* dih In. pošilja vzorce na zahtevo
Vabilo
;	■	i	,	na
rednlobcm®b«r.
Ljudski dom v Mariboru,
ki bo
dne 2. februarja 1821 ob 4. uri pop. v Ljubljani hotel Svicarlja.
Dnevni red:
Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
Poročilo načelstva.
Poročilo računov za 1. 1919-20. Poročilo nadzorstva.
Sklepanje o prebitku.	,
Izprememba pravil.
Volitev načelstva.
Volitev nadzorstva.
Nadzorstvo.
Anončitl zavod
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priporoma
sledeče tvrdke in podjetji:
v Ljubljani:
Aifcltckt lo stavbeno podjetje
Viljem Treo
G >*poavetsk& cesta 10.
POZOR!!
Kupite najceneje pisarniške po
za kcvioasle ned [miti iiče m | kovinska . industrija,
I	Domžale.
trebščine, vse šolske potrebščine,
»Svetla"
Meetni Mg it. 25.
Raznoievalue aparate Opalographe in potreblčine k istim dobavi
The Rex Co.
Selenburgova ul. 7.
y.i vrne«
vse vrste papirja ter razglednice.
Pisalni a troji
F. Bar
Cankarjevo nabreSje #.
Splošna ključavničarska mehanična delavnica
se je otvorila.
Sprejema spložna popravila pisalnih in Šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L Tišler
Jenkova ulica 9.	|
Kdor si želi nabaviti pristnejša . < in znanega	-*&■,
Spedleija
Razpošilja na debelo in drobno
Viodaja in popravila pte. strojev
The Rex Co.
Selentmrgo*« oMca 11\. EleUtictebnttnl predmeti
,Svetla”
Mestni trg 26.
Seleuburgova ulica 4.
Beton, itlezobeton in vodne ggradbe
Inž. dr. Miroslav Kasal
HUSerjeva nlica 7.
Spodnja Slika it. 23
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in ih tr ne cene.
trgovina papirja v Ljubljani
—	 Dunajska	cesta	6-1.	•—--—
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Gosposvetska ee»ta 6.
l-elogvaf
Veličan Bešter
Alekeandrova eeata 5._________
OlM«*4. konce«, uvod za pokon?avanje mili in nrSeea . ,	v,
Miroslav Zor
Kolodvorska ulita itev. 80/11.
 ...... .»if..     5—	■	"■	——
Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, »n toga ral*
J. Goreč
Gosposvedska e. 14,
Ezport čevljev
Aleksander Oblat
Sv. Petra c. It. i6.
= Naivetja zaloga
se priporoča za na
kup najboljših instrn
špedici jsko in koraisijskopudjetje Selenburgova nlica St. 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, ioto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobne: Selenburg. ul. 12:
Zmeril« cene!
Erjavec & Turk,
naj se blagovoli poslužiti tvrdk«*
mentov izvrstnih to-
V Mariboru:
Maknp in prodaja posestev,
H. Havlik nasl. J. Simčič
Gregorčičev* ulic* 6.
tvrdka J. DOLENC,
Ljubljane, Hitlerjeve ulic. It. 5	«	n	i» k i h_cenah;-
= reolstrovana zadruga z omeieno zavezo, s »prejema hrfiptlllie VlOfitt vsak delavnik od 8, do 18. ure In jih obrestuje po Čistih
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
pri »Zlati lopati*
■■■ preje Hemmcrsthrnldt,
UiUiaia. Mmajn lig Sle«. I
nasproti Krllenske cerkve.
Ljubljana,
Meetni trg štev. 25|I
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujojo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod. =
Kupim vse ko množino
cinka usvincai
po najvlljlli conah. j
M. Uisar,
Maribor, Schllierlcva uNfe 17»
anto za prevažanje.
Kepborcn^iie eene 1
edina tovarniška zaloga
Hvalnih strojev v vseh opremah, materija! in izvršba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Tcflntm sanacija 1 Sterne, igle, Olje na drobno in debelo. Mirta garancija,
Ugodni plačilni pogoji.	 —
Josip Peteline,
Sv. Petra itasipJSt. 7,
Popravila se sprejemalo,
Priporoča se tvrdka
VeCletna
garancija.
Beograd, Cele, Eufrrcvnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA. Maribor, Metkovič, Opatija, Saraevo, Snlit. Šibenik, Zadi Zagreb,
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m druge vloge poo .	neugodnejšimi pogoji.	--------
*
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
Poslovne zveze z vsemi večjimi - in inozemstvu. =
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
Viktor Hugo —• C. K.
Izpolnil je svojo dolžnost
V	noči na 17. marec 1870 Je opravljal kapitan Harvey svojo običajno plovbo iz Southamptona v Gtiernescy. Oosta megla Se je zbirata nad morsko gladino. Potujoči so spali. Kapitan Harvcy pa ie stal na poveljniškem mostiču in ie pozorno vodil ladjo, dasi vsled noči hi goste megle sko-ro nikamor ni videl.
sNOTn.-mdi’« — tak !c bil ladjin naziv ~ 'e bila parnik, gotovo največji od vseh poštnih parnikov, ki so vozili tedaj preko kanala la Manc h e. Imela Je 600 ton, dolga je bila 220 In Široka 25 angleških korakov. Bila le »mlad« parnflt, kakor so ga nazivali mornarji, kajti zgrajena Je bila v
1.	1803. In torej ni bila Se niti 7 let stara.
Megla Je postajala vedno bolj In bo'j gosta in kmalu je zagrnila parnik tako, da niti Jambora nisi videl.
In ni nevarnejše plovbe od plovb v tako meglenih nočeh.
BiJa Je Stlrf ara zjutra}. »Normandya je lepo plula . . . Naenkrat pa se Je pola-vila v me^ll hitro rastoča Srna pika kakor 3uJe2 ali kakor gora, kože senca se razliva po penečih se valovih, prodirajo meglo. Bila Je to tMary«, parnik na vijak, ki je plul iž Odese v Grimsby s tovorom 50« ton žita; plul Je skrajno hitro, dasi ie bil preobložen.
Talci čudeži se pojavljajo tako hitro, da je nemogoče izogniti se trčenju. Komaj opaziš ladjo, Ze zadeneš vanjo.
»Mary« plujoča s polna paro je zadela v bo »Normandy«-ie 'm }o razbila. Sama, od zadetja tudi poškodovana, Je obstala.
Na parniku »Normandy« Je Mo 28 mornarjev, služkinja, sobarica in 31 potnikov, med njimi 12 žen.
Udarec Je bil strašen. V trenotku Je bilo vse na krovu, možje, žene, otroo), pol ^nagi, begajoči, Jokate in kričeč. Voda Je hitro prodirala v ladjo, TU ie imeJa v bo-Su veliko odprtino. Ogenj v peči, polni
vode, je ob močaem sikanjem ugasni!. Ladja ni imela niti varovanih nepredirnih sten, niti rešilnih pasov.
Kapitan Harvey Je pokonci stoječ na poveljniškem mostu vpil:
*Mir! Vsi pozor! čolne na morje! Najprej naj vstopijo žene in otroci, potem možje, končno moštvo. Šestdeset oseb se iahko reši.«
Btlo jih Je pa 61, ati na to ni mislil. Odvezali so čolne. Vsem se Je mndi-lo. Bali so sc skoro, da se čolul vsled naglice ne prevrnejo. Poročnik Ockletord In trije podčastniki so to vkrcavanje nadzirali. Vsi so bili vsled trčenjai prestrašeni, kajti spati in nato takoj gledati smrti v obraz, Je strašno.
Medtem se ie pa razlegal med vpitjem kričanje silni glas kapitanov, H je razdajali nkaze:
»Strojnik Locks?«
Gospod kapitan?
»Kako je s pečjo?«
Polna vode.
»Ogenj?«
— Ugasnil,
»Stroj?«
—• Uničen.
Kapitan dalje:
»Poročnik Oekleiord?«
— Narvzoe.
»Koliko je še časa?«
— Dvajset minut.
»To zadošča, da vsado stopi v čoln. Imate svojo pištolo?«
— Imam, gospod kapitan.
»Torej, ustrelite vsakogar, ki bi hotel prehiteti kako ženo.«
Vse Je nmolknilo, kajti vsi so čutili, da Jih obvladuje kapitanov dtih.
Tudi sMary« je izpustila rešilne čolne, da pomaga v nesreči, ki jo je napravila.
Reševalna dela so se vršila v redu 5n skoro brez vsakega boja. Bilo le tu kot povsod precej one žalostne sebičnosti, manjkala pa tudi ni vzajemna požrtvovalnost.
Kapitan Karvey je stal mirno na svojem mestu in je zapovedoval, poveljevat, urejal in se pečal z vsem In z vsemi.	>
Naenkrat )e zaklical:
»Rešite Klementa!«
Klement je bn mornarski učenec, Se otrok.
Ladja sc ie polagoma boljinbolj potapljala.
Kapitan je s svojo dalokosežno na-redbo odredil prevoz vseh potnikov na parnik »Mary«.
t Hiti o, mudi se!« je kričal kapitan zadnje trenotke.
V	dvajseti minuti se je ladja nagnila.
Najprej prednja stran, potem polagoma zadnja.
Kapitan Harvey pa je stal na povelj-nišem mostu nepremično, in brez besede je Izginil obenem s parnikom v brezdanje gloMne.
Skozi usodni, gosti megleni zavoj si laliko videl viteško kapitanovo postava podobno feipu toniti v morje .. .