SO V LENDAVI (RES) NAPISALI NOVO POGLAVJE? STR. 2 Nej vrejdno se čemeriti STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. decembra 2015 • Leto XXV, št. 49 KOMISIJA ZA NARODNOSTI SPOZNALA ŽIVLENJE SLOVENCOV Po zadnjij volitvaj v vogrski parlament so narodnosti na Vogrskom dobile svoje zagovornike v parlament, steri – istino, ka nejmajo pravico glasovati – leko svojo rejč stavijo za nji, je leko zagovarjajo. Trinajst zagovornikov – slovenska je Erika Köleš Kiss – dela v okviri narodnostne komisije, stera si je letos tau tö dala za nalogo, ka de poslüšala vse predsednike narodnostni državni samouprav o tom, kak delajo, kakšne rezultate (eredmény) pa probleme majo. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je biu na redej na djilejši 24. novembra. Istina, ka je pozvanje prišlo nejpričakovano, ka bi po abecednom redi bila na vrsti druga narodnost, dapa se je nej odzvala na vabilo, zatok sta na tej seji poročala slovenski pa srbski predsednik. Na rednom djilejši so meli več dnevni redov (delovanje Nacionalnega kulturnega sklada, delovanje Zavoda za nacionalno kulturo). Računsko sodišče (ÁSZ), stero je med letoma 2010 pa 2014 pregledalo, kak gazdüva 13 narodnosti na Vogrskom, je tö poročalo komisiji. Martin Ropoš je komisiji – 12 čanov je bilau tam – tapravo, kak dela Državna slovenska samouprava, kakšne institucije ma (dvej dvojezični šauli na G. Seniki pa v Števanovcaj, Küharovo spominsko ižo na Gorenjom Seniki) kak delajo slovenski mediji (Radio Monošter, novine Porabje pa magazin Slovenski utrinki na vogrski televiziji). Pri medijaj je omejno, ka je trbej finančno bole pomagati, dapa s tejm nejmajo probleme samo Slovenci, liki vse druge narodnosti tö. Državna slovenska samouprava sodeluje z večimi civilnimi organizacijami pa občinami: s Slovensko zvezo, s samoupravo prekmurski Madžarov, z občino Monošter pa s skupščino Železne županije, z njimi je podpisala sporazum o sodelovanji. Ejkstra je gučo o sodelovanji med Državno slovensko samoupravo slovenskim generalnim konzulatom v Monoštri pa slovenskim veleposlaništvom v Budimpešti. Največ pitanj je predsednik DSS daubo o delovanji Madžarskoslovenske manjšinske mejšane komisije, gda je vözdigno, ka Slovence na Vogrskom ščiti (védi) pauleg zakona o narodnosti Sporazum o posebni pravicaj Slovencov na Vogrskom pa Madžarov v Sloveniji tö. Pitali so ga, kak tau deluje pa ka vse leko prejk komisije dosegne. Tau pa najbole zatau, ka je Madžarska podpisala takšne sporazume eške z ništrnimi sosednimi rosagi, gde živi madžarska manjšina, dapa prej ne delujejo redno. Predsednik je biu ponosen (büszke) na tau, da med mešanimi komisijami najbole dela slovensko-madžarska. Pauleg dosti drugi tem (gospodarstvo pa evropski projekti, cerkev, borovo gostüvanje je prišlo na lišto kulturne erbe), o sterij je na kratko gučo, je predsednik članom komisije dau par publikacij tö, iz šteri so leko spoznali, kak živijo pa delajo Slovenci na Vogrskom. Marijana Sukič 2 Še o XV. zasedanju slovensko-madžarske mešane komisije SO V LENDAVI (RES) NAPISALI NOVO POGLAVJE? Več pomembnih poudar-na XVI. zasedanje mešane razumu« smo poročevalci nja v maternem jeziku. Tu in mestne knjižnice Ferenc kov s XV. zasedanja slo-komisije čez eno leto na poleg njegove vsebine, tako so med Porabjem in Pomur-Móra. V priporočilih so se vensko-madžarske mešane madžarski strani, v kolikšni mimogrede ugotavljali, da jem razlike očitne, seveda v pridružili prizadevanjem komisije za spremljanje meri je bilo v Lendavi (res) je zaradi dogodka prišlo v škodo Porabskih Slovencev. Zveze Slovencev in mestne Sporazuma o zagotavljanju napisano novo poglavje v Ljubljano 12 novinarskih Med šestindvajsetimi pripo-občine, da bi v Monoštru posebnih pravic madžarski uresničevanju nalog med hiš, tako iz elektronskih kot ročili je tudi, da je madžar-ustanovili prvo likovno galenarodni skupnosti v Repub ska narodnost ustrezno rijo. Škoda namreč je, da so liki Sloveniji in slovenski vključena v pripravo zakona številna slikarska in kiparnarodni manjšini v Madžar o avtohtoni italijanski in ska dela z mednarodnih liski, smo objavili v prejšnji madžarski narodni skupno-kovnih kolonijj spravljena v številki našega časopisa. sti v Sloveniji, in da je delov-depojih, namesto da bi iz teh Kljub temu se vračamo v ni osnutek že pripravljen. Za umetniških del pripravljali Lendavo, zlasti na izjave, uspešno delo narodnostnih razstave, namenjene vsem ki jih je mogoče strniti v izobraževalnih ustanov, s obiskovalcem, ne glede na oceno s porabske in prek katerimi upravlja Državna narodnostno pripadnost. murske strani, da je bilo to slovenska samouprava, je Podporo v priporočilih je dokratno zasedanje predvsem potrebno sprotno zagota-bilo tudi nastajanje velikega v vsebinskem smislu zelo vljanje denarja. Predlog slovensko-madžarskega drugačno od dosedanjih, in madžarski strani je, da se in madžarsko-slovenskega sicer v konkretnosti spreje pogodba o izobraževanju slovarja. Umestno bi bilo, tih nalog, zapisanih v zapis sklene za daljše časovno da bi tudi madžarska stran niku, ki sta ga podpisala, v obdobje, do pet let. Komisi-primaknila nekaj denarja za imenu slovenske strani mi ja tudi predlaga čimprejšnji potujočo knjižnico iz Murnister Gorazd Žmavc, z ma-Porabskimi Slovenci in prek-tiskanih medijev. Očitno je podpis Programa sodelova-ske Sobote po Porabju. džarske pa Ferenc Kalmár, murskimi Madžari. bilo že tedaj za Madžarsko nja na področju izobraže-V tretjem delu zapisnika so odgovoren za razvoj sosed-V nekaj niansah je bila po-še kako pomembno, kar je vanja, kulture in znanosti, nova priporočila, in sicer je skih politik pri ministrstvu menljiva izjava Ferenca Kal-zdaj v Lendavi povedal Fe-ki ureja podrobne pogoje na prvem mestu izvajanje za zunanje zadeve in trgo-mára po podpisu zapisnika. renc Kalmár o evropskem medsebojnega pošiljanja in izobraževalnih, kulturnih vino. Z razpravo, ocenami Omenimo: posebne pravice pomenu sporazuma. Mimo-sprejemanja jezikovno-pe-in turističnih projektov s in priporočili je svoje delo pripadajo (le) avtohtonim grede, za podoben spora-dagoških delavcev, gostujo-pomočjo sredstev iz Evropopravila mešana komisija. manjšinam. V konkretnem zum sta se nekaj let kasneje čih učiteljev in pedagoških ske unije. Tu je zapisano Zdaj je na vladi v Ljubljani ni dileme, kakor so avtoh-dogovorili in ga podpisali asistentov ter asistentk-in o čemer je v prejšnji štein Budimpešti, v kolikšni tona manjšina prekmurski Madžarska in Hrvaška. (Kot vzgojiteljic iz matičnih dr-vilki Porabja govoril Jože meri bosta sprejeli in ure-Madžari, tako so tudi Porab-je znano, ima Hrvaška na žav. S pomočjo izobraževa-Hirnök, da bosta Slovenija sničili priporočila mešane ski Slovenci (ki so v geograf-Madžarskem dobro izobra-nju oziroma s šolstvom, se in Madžarska zagotovili komisije, ki o realizaciji ne skem prostoru, na katerem ženo in organizirano manj-ukvarjajo v več priporočilih, denar za obnovo Kulturodloča. Glede na večkrat živijo, dalj časa kot Madža-šino v županiji Baranja /in med katerimi je tudi finan-nega in informativnega poudarjeno zelo dobro so-ri). Politik iz Budimpešte tudi v Budimpešti/, medtem ciranje študijskega mesta centra v Monoštru. Med delovanje med Slovenijo in je izpostavil pomen spora-ko so njeni rojaki v Železni na Oddelku za slovenski pomembne točke sodi tudi Madžarsko, aktualizirano zuma v širšem evropskem županiji, čeprav aktivni, le jezik in književnost Univer-podpora in zagotavljanje s pogovorom premierov prostoru in za Madžare nekoliko na obrobju.) zitetnega centra Savaria v denarja Porabskemu mladr. Mira Cerarja in Viktorja posebej aktualnem Karpat-Komisija pripisuje velik Sombotelu in Univerzi ELTE dinskemu društvu. Zelo Orbána v Lendavi 6. novem-skem bazenu. Nič novega, pomen uskladitvi gospo-v Budimpešti. Nasploh naj bi verjetno je manj možnosti bra, ko je bila proslava ob če zapišemo, da Madžarska darskih in infrastrukturnih proučili možnosti pridobitve za železniško povezavo Ré 40. letnici organiziranega s politiko do svojih rojakov naložb na madžarsko-slo-domačega in evropskega dics-Lendava in še manj za delovanja pomurske ma-povsod ni zadovoljna, zato venskem vladnem vrhu denarja za dvig kakovostne železnico med Mačkovci in džarske narodne skupno-so sporazumi, kot ga ima že januarja 2016, ki bodo od-ravni dvojezičnega šolstva v Monoštrom, ko je znano, da sti, bi (lahko) optimistično več kot 20 let s Slovenijo, v ločilne tudi za prihodnost Porabju in Prekmurju. Ljub-Slovenija že nekaj let zavlasklepali, da se bosta državi prid zavzemanju za pravice slovenske in madžarske ljanski Inštitut za narodno-čuje z gradnjo drugega tira potrudili, da bodo priporo-madžarskih manjšin v sose-narodne skupnosti na obeh stna vprašanja in porabske med Koprom in Divačo, za čila, ki so v bistvu aktualne dnjih državah. To ni nekaj straneh meje. Za pomem-narodnostne organizacije katerega je zainteresirana naloge, v doglednem času novega, je zgolj vzporedni-ben uspeh komisija omenja, naj pripravijo osnutek spo-na evropski ravni (in pouresničena. Če ne, potlej je ca med letoma 1992, ko sta da se je porabsko borovo go-razuma o sodelovanju na sebej tudi za Madžarsko) bil pogovor v Lendavi zgolj zunanja ministra dr. Géza stüvanje uvrstilo na seznam področju raziskovalne dejav-uspešna Luka Koper. Podeno izmed prijateljskih Jeszenszki in dr. Dimitrij Unescove duhovne in kul-nosti. Zapisano je tudi pripo-poro je dobila tudi predvisrečanj predsednikov vlad Rupel v Ljubljani sporazum turne dediščine. Manj opri-ročilo, naj madžarska stran dena gardnja šestih cestnih Slovenije in Madžarske, in podpisala. Kolikšen pomen jemljivo je mnenje, da je za zagotavlja denar za delova-povezav do leta 2020. nič več. Izkušnje govorijo, je že tedaj dajala Madžar-obe narodnosti pomembna nje Radia Monošter, pa de-Ernest Ružič da je potrebno počakati ska »manjšinskemu spo-zagotovitev verskega življe-nar za muzej Avgusta Pavla 3 Predbožično-adventno srečanje slovenski penzionistov Predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov je svojo tradicionalno Predbožično-adventno srečanje pripravilo s pomočtjauv Slovenske zveze 22. novembra, v nedelo zadvečerek v Slovenskom daumi. Pripravlati smo se že začnili z rokodelsko delavnicov 3. novembra (št. 47, Porabje). Andjelčke iz kukarčnoga lupinja je doma redla z dobre vole za dar penzionistom više 75 lejt Iluška Č. Dončec. V soboto, 21. novembra je v gastronomski delavnici na dvaujoj varaškoj domačiji pet žensk z dobre volé speklo reteše za pogostitev 130 lidí (najmenje 260 falatov), Margita Korpič djabočne-makove z Marijano Kovač, Ana Lábodi ščipkove z Margito Kovač pa Mariko Kürnyek. V kulturnom programi so nas z lejpim adventno-božičnim koncertom pozdravili gorejnjisenički ljudski pevci ZS pod mentorstvom Vere Gašpar pa Župnijski karitas Markovci pod mentorstvom Stanka Črnka, na družabnom srečanji nas pa v smej sprajla gledališka skupina Močnikovi iz Rogašovec. S svetešnjimi, prijaznimi mišlenji je nas pozdravila zagovornica Slovencov v Parlamenti Erika Köleš Kiss (njene pozdravne misli so bile preštete, ka je mogla nazaj v Budimpešto), na družabnom srečanji pa generalni konzul R Slovenije dr. Boris Jesih. Z nami so svetili eške podžupan Občine Monošter Bela Labritz pa član mestnega sveta Sándor Dömötör, predstavniki DU Puconci s predsednico Cecilijo Hadler. Cejloletne programe v kejpaj je nam pomogla pripraviti na računalniki sodelavka ZSM Annamari Bedič. Kulturno delavnico je vodila Vera Gašpar, rokodelsko Marta Šteinmetz, Ili Časar Dončecz pa Marta Sever, članica DU Puconci. Dar so spakivale Margita Čuk, Marijana Dospot, Marijana Kovač pa Marika Kürnyek. Iz predsedstva mi je na najvekšo pomauč bila podpredsednica Marijana Kovač. Program so nam s pejnazi pomogli vöspelati: Urad R Slovenije za zamejske Slovence, občina Monošter, zagovornica Slovencov v Parlamenti Erika Köleš Kiss, podjetnica Marta Šteinmetz, DU Puconci, pa 95 penzionistov, steri smo zvöjn letne članarine zdaj tü pošteno vcuj plačali, kak na vsakšom programi. BAUG PLATI vsejm za pomauč pa ka so svetili z nami, Slovenskomi daumi pa za lejpo mesto. Klara Fodor, predsednica foto: Miška Ropoš, član DU Porabje, 3. decembra 2015 4 Dan Rudolfa Maistra Ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra je bilo po Sloveniji več slovesnosti, med drugim v Maistrovem rojstnem Kamniku in na Ravnah na Koroškem. Maistrov dan se v Sloveniji praznuje v spomin na dogodke ob koncu prve svetovne vojne, ko je tedanji mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji. S tem se ni strinjal general Maister, ki je na svojem območju ustanovil slovensko vojsko z okoli 4.000 vojaki in 200 častniki. Ta je v noči na 23. november 1918 pod Maistrovim poveljevanjem razorožila zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev in osvobodila Maribor. Maister in njegovi soborci so nato novembra in decembra zasedli celotno narodnostno mejno območje na Štajerskem in tako preprečili, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji. Sprememba definicije minimalna plača Poslanci so soglasno izglasovali spremembo definicije minimalne plače. Uveljavljeno bo načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, priznan in izplačan dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo, ki se bo poleg nadurnega dela dodal na bruto minimalno plačo, je pojasnila izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje in dodala, da je to za prejemnike minimalne plače pomemben premik, »saj se s sprejemom novele po 20 letih odpravlja neenaka obravnava delavcev, ki opravljajo svoje delo v neugodnem delovnem času«. Po besedah Pojetove se bo z uveljavitvijo te spremembe Slovenija vsaj delno približala ureditvi v preostalih državah EU-ja. Z njo se je strinjala tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Predlog, ki ga je v parlamentarno proceduro s podpisi volivcev vložilo sedem reprezentativnih sindikalnih central, že vse od začetka razburja delodajalce. Med drugim je Združenje delodajalcev Slovenije že večkrat zagrozilo z izstopom iz socialnega sporazuma, če bo novela zakona o minimalni plači sprejeta. Zaključil se je tudi drugi projekt z novimi učbeniki »Izboljšanje kakovosti slovenskega in bolgarskega narodnostnega pouka s pomočjo novih pedagoških sistemskih elementov« -se glasi nekoliko zapleten naziv projekta, v kate rem je že od leta 2012 kot vodja konzorcija sodelovala Dvojezična osnovna šola Števanov ci. Gre za projekt »TÁMOP 3 .4.1.A -11/1 -2 012 -0 005 « (Operativni program za družbeno prenovo), ki ga je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Leta 2012, dva meseca po prijavi na razpis, so pristojni odločili, da bodo konzorcij manjše porabske dvojezične šole, Državne slovenske samouprave in Bolgarske državne samouprave podprli z vsoto skoraj 176 milijonov forintov (560 tisoč evrov) za pripravo in izdajo učbenikov pri narodnostnem pouku. Po izvedbi javnega naročila so bile založniške pravice in dolžnosti naložene neprofitni družbi Croatica d. o. o. Zaradi administrativnih razlogov se je priprava knjig zavlekla za leto dni, na zaključni prireditvi projekta letos 24. novembra pa so lahko avtorji in novinarji končno videli in prelistali učbenike. Novi učbeniki so bili potrebni tudi zaradi spremembe učnih načrtov, je v prostorih DOŠ Števanovci poudarila ravnateljica ustanove Agota Holec. Avtorice učbenikov so pedagogi, ki dobro poznajo porabsko šolsko stvarnost. »To je pomembno zato, ker one najbolj poznajo naše učence. Na podlagi izkušenj so sestavile besedila in vaje. Vedo, kaj znajo učenci, ka kšen je njihov besedni zaklad in so vse to upoštevale pri svojem delu. Če bi bil nivo previsok, bi imeli tako učitelji kakor učenci težave pri pouku slovenščine« -je kasneje povedala ravnateljica. Na mizi smo sicer videli tudi nekaj bolgarskih naslovov (Bolgarska državna samouprava je namreč izdala učbenike, jezikovne vadnice, gradivo za vrtce in priročnike za narodopisje v sklopu projekta), največ prostora pa so zasedle slovenske publikacije, za pripravo katerih je levji delež podpore prejela Državna slovenska samouprava. Med slovenskimi knjigami smo našli jezikovna učbenika in delovna zvezka za 5.-6. razred (avtorice Metode Perger), slovenska učbenika in delovna zvezka za 7.-8. razred (avtoric Ibolye Dončec in dr. Elizabete Emberšič), berili in delovna zvezka za 7.-8. razred (avtorice mag. Valerije Perger), učbenik za spoznavanje slovenstva za 11.-12. letnik (avtorice Erike Köleš Kiss) ter priročnik za vzgojiteljice (avtorice Agote Holec). Kot dodatek vsemu temu so luč sveta zagledali digitalni pripomočki: zbirka krajših filmov za ilustracijo pri pouku spoznavanja slovenstva, digitalni učbenik za 8. razred s tonskimi zapisi ter slovensko-madžarski računalniški slovarček s tisoč gesli in stavčnimi primeri. Ravnateljica Agota Holec je dodala, da je bilo težko najti primerne in pripravljene avtorje. Učbeniki pa bodo s svojo čednostjo in grafično urejenostjo zagotovo pritegnili porabske učence, pa tudi pedagogi naj bi postali bolj zavzeti. Pri vsem tem je seveda najbolj pomembno, da se učenci slovensko tudi naučijo, je zaključila vodja glavnega projektnega partnerja. Poslovodja založniške družbe Croatica Csaba Horváth je po kratki predstavitvi posameznih publikacij dodal, da bo digitalne pripomočke vsak učenec slovenščine prejel brezplačno. »Sedaj se je naše delo zaključilo, smo pa učbenike poslali Uradu za izobraževanje, da bi jih potrdil. Po postopku dovoljevanja bo naloga založbe, da publikacije uvrsti na seznam učbenikov, s katerega bodo lahko nato šole že spomladi začele naročati. V naslednjem septembru bodo novi učbeniki v rokah šolarjev« -je orisal nadaljnjo pot knjig Csaba Horváth. Novi pripomočki so tudi navzven zelo privlačni, seznam avtoric pa je zagotovilo za strokovnost in kakovost vsebine. Vsi pisci so (ali so bili) pedagogi praktiki na stopnjah od predšolske vzgoje do univerzitetnega pouka. Na zaključku projekta so slovensko recitirali, zapeli in zaplesali učenci DOŠ Števanovci - naj jih od naslednjega septembra še bolj razveseli nova slovenska šolska knjižna bera. -dm Porabje, 3. decembra 2015 5 DO ZDAJ NAJBOLJ RAZNOLIKA RAZSTAVA V Slovenskem kulturnem in informativnem centru so 20. novembra odprli razstavo iz del 14. mednarodne likovne kolonije, ki je potekala letos avgusta v Monoštru. V letu 2015 je v mestu ob Rabi ustvarjalo devet umetnikov, pet slikarjev in štirje kiparji. Navzoče, med njimi sedem umetnikov, je po kratkem pozdravu predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka nagovoril župan mestne občine Monošter Gábor Huszár, ki se je najprej spomnil nedavnega srečanja dveh predsednikov vlad, Orbána in Cerarja, v Lendavi, na katerem se je izpostavilo, da mora postati Lendava kulturno središče prekmurskih Madžarov, Monošter pa Porabskih Slovencev. Na podlagi tega si je župan zastavil vprašanje, kako naprej. Tudi na podlagi pogovorov z lendavskim županom se je rodila ideja o nadgradnji kolonije, ki naj bi pomenila spopolnjevanje mladih na področju likovne umetnosti, v akademijo »štirih letnih časov« naj bi vključili učence umetnostnih šol na tej in oni strani meje. Župan je obljubil, da bo občina ob 15. likovni koloniji izdala katalog, ki bo predstavil vse umetnike in njihova dela, ki so v teh petnajstih letih sodelovali na mednarodni likovni koloniji v Monoštru, ki je nastala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in Galerije-Muzeja Lendava. Pomembnost kolonije in vsebino razstave je ocenila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, ki je obenem tudi avtorica spremne besede kataloga 14. mednarodne likovne kolonije. Franc Gerič, ki je obenem tudi strokovni vodja kolonije, je spomnil na bogato zbirko, ki je nastala kot plod kolonij in ki bi si zaslužila, da si jo lahko ogleda tudi širša publika. V imenu umetnikov se je zahvalil kipar János Lipovics, ki je otvoritev razstave označil kot praznik, kajti stvaritve, nastale na koloniji, se prvič srečajo s širšo javnostjo, nakar začnejo svojo »samostojno pot«. Razstavo je odprl novi generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je izpostavil, da na tem prostoru sobivajo, se medsebojno oplajajo različne kulture in jeziki, po svetu pa trenutno ni povsod tako. Na ogled razstave Vas vabim z mislimi umetnostne zgodovinarke dr. Marjete Ciglenečki: »Pet slikarjev in štirje kiparji so s svojimi deli obogatili zbirko kolonije v Monoštru tudi v letu 2015. Nekateri so se prepustili značilnostim panonske pokrajine, še več jih je vztrajalo pri lastni likovni usmeritvi, ki ni zavezana krajini. Vsi pa so dosegli namen in cilje vsakoletne kolonije, tj. ustvarjati dragoceno umetniško okolje v mestu z bogato preteklostjo, spodbujati kreativno druženje med ustvarjalci različnih narodnosti in nadgrajevati dragoceno kolonijsko umetniško zbirko.« Marijana Sukič Zdravdje je velki biznis gé. Z njim nas bombardejrajo prejk tevena, interneta, radiona, novin pa katalogov. Kak vögleda, vsikšo vratsvo, ka nam ga nüjdijo, človeki najbole hasni. Edni pa neškejo takšna vrastva gemati, je piti, je gesti, se zvüna pa znoutra z njimi mazati. Tej drugi škejo svoje zdravdje vcejlak ovak varvati. Ja, vse kak najbole natur mora biti! Tou, natur, ne more človek samo tak začnoti. Knige o natur vrastvi pa o natur živlenji trbej naprej vzeti. Knig pa geste, ji geste …. Tou niške ne vej. Ene leko küpiš v bauti s knigami, druge lako samo prejk kataloga dobiš, tretje pa odavajo tisti, ka od dveri do dveri odavat ojdijo. Tiste zdrave knige v bautaj so tak, tak. V nji človek ne more najbole vörvati, ka za njimi dosta reklame ne ojdi. Depa, s tistimi zdravimi knigami iz katalogov, s tejmi je vcejlak ovak gé. Tak sam v enom leko tou taprešto: »Kniga 1001 receptov za zdarv žitek z gezero pa eno travo! V njoj najdete vse, ka vam pa vašoj držini trbej za dugi pa zdravi žitek. V knigi leko najdete takša natur vrastva, ka je pidjejo lidgé, steri so se včakali 120 lejt. Nej vam trbej k padari ojdti! Natur vrastva iz naše knige vam vse takše vöovadijo, ka vam eden padar ne more.« V ednon drugom katalogi so eno vcejlak ovakšo reklamo delali: »Nega vekšoga padara, kak je naša mati Zemla! Vö iz naše knige leko prštete, kak si leko tejlo s kamnami zavračite. Pa nej samo tou! Leko se navčite, kak tejlo vküper z düšo zdravo ostane. Za vsikši betek nam mati Zemla kamen davle, steri vašomi tejli vse tou naredi, ka njemi trbej. Küpite knigo, ka vam živlenje vcejlak obrne!« Eške vsefele drugo se v takši pa ovakši katalogaj najde. Depa niške ne vej takše reklame za zdrave knige delati kak akviziteri. Ja, kak tisti lidgé, ka knige od dveri do dveri odavajo. »Gospa, poglente me,« je eden takšen možakar začno na dveraj gučati mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski. »Poglente me pa povejte, ka vidite? Ja, vidite moškoga 33 lejt staroga. Depa, nej! Té moški, ka tak mlado vögleda, je 66 lejt star. Ja, moja draga dama, tou pa vse zatoga volo, ka živem tak, kak me je ta kniga navčila. Moja dama,« je mojo taščo Regino, trno čedno žensko, ranč do rejči nej püsto. »Moja dama, v toj knigi najdete vse od toga, kak mladi ostanete pa do toga, kak trbej živeti, ka te kak najbole dugo živeli. Takše knige eške nej bilou na svejti! Tou je kniga vsej knig! Ge sploj ne vejm, kak sam leko brezi nje sploj živo! Zatouga volo vam pravim, tou knigo mora vsikša držina meti!« Tak pa eške več je loboto tisti možakar. Nej trbej prajti, ka jo je küpila. Depa, kuman po tejm, kak je že knigo plačala, je mujs mogla eške eno knigo kcuj küpiti, ovak tisto najbole zdravo knigo ne dobi. »Moja dama, skur za gnake pejneze dobite knigo Hipnoza, nouvi stopaj za vašo zdravo düšo. Ta kniga je moj žitek vcejlak vöminila. Rejsan, vidli te, vam ga tö vömini.« Moja tašča Regina je eške tou knigo küpila pa po tejm eške dvej, sterivi sta eške bole zrdavivi od prve. Najbole pri vsejm tejm je zopodo té možakar s knigami. Mojo taščo Regino, trno čedno žensko, je po tejm eške cejli teden glava bolejla, ka njoj je možakar telko pejnez odneso. Miki Kaj dela največjo skrb Madžarom? Rezultati najnovejše raziskave o tem, kaj dela največjo skrb Madžarom oziroma česa se najbolj bojijo, kažejo, da so se prioritete od lani spremenile. Lani so 20-im odstotkom vprašanih delali največ skrbi krediti, pravzaprav, kako bodo odplačali kredite, in le sedem odstotkov anketiranih je na prvem mestu označilo zdravje. Letos si Madžari najbolj belijo glave zaradi svojega zdravstvenega stanja, ki ga je na prvem mestu označilo 15 odstotkov ljudi. Med dejavniki, ki skrbijo ljudi, je na drugem mestu gospodarski položaj (14 %), na tretjem so lastni krediti (12 %), na četrtem mestu je varnost delovnih mest (10 %), na petem sta dva dejavnika, in sicer šolanje otrok in podražitev prehrambenih artiklov. Novembrski politični barometer Medtem ko je begunska kriza pomagala vodilni vladni stranki, da je ponovno pridobila nekatere volivce, ki jih je prejšnje mesece zgubila, je največji poraženec te krize desničarska stranka Jobbik, ki je zgubila skoraj tretjino svojih simpatizerjev. Če bi poleti volilo to stranko še 17 odstotkov volivcev, jih je do novembra obdržala le 11 odstotkov. Politični analitiki pravijo, da je bil napačen tudi namen predsednika stranke, ki je iz nje želel narediti ljudsko stranko. Druga značilnost barometra je, da levica ni izboljšala svojega položaja, socialisti so sicer obdržali 7 odstotkov svojih pristašev, toda pred njihovim kongresom ni najboljši znak, da dve tretjini le-teh še zmeraj meni, da je vodilna osebnost levice bivši premier Ferenc Gyurcsány, ki stoji že na čelu druge levičarske stranke. Stranka Demokratična koalicija ima 5-odstotno podporo med volivci. Zmagovalka jesenskega obdobja je nedvomno vladna stranka FIDESZ, ki se je povzpela še višje na lestvici, trenutno ima podporo 35 odstotkov vseh volivcev. Neodločenih oziroma ne ve, koga bi volilo, je 39 odstotkov volilnih upravičencev. Porabje, 3. decembra 2015 6 Nej vrejdno se čemeriti Na Gorenjom Seniki na Janezovom brejgi, tam, gde plamenšček najbola dosegne, tam so doma Čemeštrna Ana, po možej Bajzek. Tau je vejn edno najlepšo mesto na Seniki, od tec se tak vidi, kak če bi človek v lufta biu, gda vöstane na dvorišče pred ram. Gnauk svejta, gda je eške nej bilau vse tak nutzaraškeno, se cejlak dol do Melekinoga vrejeka vidla, pravijo Ana. Prejšnji keden sem tü spodkar biu pri edni tetici, pa ona tü tau pravla, ka se Čemeštrni zovejo. Kak je te tau zdaj? »Tau je tü vse Čemeštrno, zato ka so tau vse bratovge bili. Moj rojstni ram je nejdaleč kraj od tec, ge sem se sé oženila, nas so doma tak zvali, ka Kujsrni. Ge sem po možej Čemeštrna gratala, doma so me pa tak zvali, ka Kujsrna Ana.« Ana, sploj lejpo mesto je tau, gde ste doma. »Dobro je tü, zato ka je vse gnako, pa tašo mesto je rejdko tü vrkar na Janezevom brejgi. Samo pa tü nas plamenšček tö redno brije v zimi, gda je mrzlo. Če je pa eške snejg, te pa tistoga vse v dvor znosi.« Kak daleč ste vidli odtec, gda je eške nej bilau vse nutzaraškeno? »Cejlo ves smo vidli, eške tisti tau tö, šteri se tak zove ka Uma, gde tista nauva paut vöpride. Zdaj pa že nika ne vidimo, zato ka je vse nutzaraslo. Tü na Janezeovom brejgi smo več krošlinov meli, tü pri nas te tau se je tak zvau, ka Čemeštarin krošeu. Kak tü tagor pridemo, gde tisti par kuč geste, tisti se pa tak zové, ka Šiničin krošeu, tau je tam, kak je Melekino vreje. Samo tam so že tak vse samo Vaugri nutik v tisti kučaj, Slovencov več nega.« Ka je z vašim rojstnim ramom? »Vej pa moj brat ga je dau naredti, ka je v Angliji. V etom leti je trikrat biu doma, pa on že k leti tö baude osemdeset lejt star. Naš ram bi se že tö vküper obrno, samo te on pravo, ka ga da naredti pa na stare dni sé pride, dapa te zato dun neške es priti.« Tü na brgej ste bola težko življenje meli kak tisti, steri so tam spodkar pri poštiji? »Tau gvüšno, ka tü je dosta bola žmetno bilau, pa eške zdaj je bola žmetno, vej pa kak daleč moramo titi tadola v ves, če nam kaj trbej küpti. Dobro, meni nej, zato ka meni sin pripela, dapa je dosta taši, šteri pejški odijo.« Vi ste z možaum doma fejst gazdüvali? »Krave, svinje, kokauši, psa pa mačke, zdaj pa več nika nemamo, na dobro, zvün trej mačkov.« Vam že ranč nej trbej, vejpa vi ste že tak dosta delali v svojom življenji. »Dosta, buma, mauž je v kosavno fabriko odo delat dvatresti lejt. On je devetdesettretjoga leta mrau od tistiga mau sem devica (vdova). Gda sem eške doma bila, te sem odla delat, tak na repo, zato ka te so eške nikoga nej tak gordjemali v fabriko. Gda sem se pa oženila, te sem pa več od dece tak nej mogla delat odti.« Kelko mlajšov mate? »Tri mlajše mam, dva sina pa hčer.« Gda ste se oženili, zaka ste sé, k tauma rama prišli? Kak tau, ka ste nej doma ostali? »Vej pa tü nikoga nej bilau, njaga mati je nej doma bila, v Wieni je živela. Ona je že zamlada vöodišla k tetici, pa te s čerjauv tavöodišla pa tam delala, sin je pa tü austo pri babi. Kak je stari oča mrau petdesetoga leta, te bi baba sama ostala, zato je moj mauž doma austo.« Gda ste se vi ženili? »Petdesetdevetoga leta sem se ženila, gda sem že stara bila.« Zaka? »Zato ka sem dvajstisedem lejt stara bila.« Tau je te bilau, zato ka te so se rano ženili, gnesden, če so telko stari, gda se ženijo, pravijo, ka se je mlado oženo, dapa gnesden se tak ne ženijo.Velko gostüvanje je bilau? »Pa vejš, ka je velko gostüvanje bilau, v nedelo smo šli k zdavanji, cejlo nauč pa na drügi den blüzi do večera, ka smo na dvauje šli. Doma pri nas je bilau gostüvanje, pa cejli ram smo mogli vöspakivati.« Gda ste meli gostüvanje, v leti? »Nej, januara.« Zaka so se prvin pozimi ženili, zaka nej te, gda je toplo bilau pa lejpo vrejmen bilau? »Prvin so se na fašanek najbola ženili, leko zato, ka te so mesarili, pa bilau je mesau. V leti so nej mogli mesariti, zato ka nej bilau zmrzovalnika, kama bi mesau sklali, pa te zavolo tauga so se te, tak mislim, bola pozimi ženili. Moja hči se je augustuša leta 1974 ženila, pa te smo eške tö nej meli hladilnike. Pa tau je lagvo bilau, gda smo mesarili, nej bilau zemenice, komaj smo obranili mesau od müj, potistim se je pa vse moglo pogesti, zato ka ovak bi vse nakvar prišlo. Zdaj je dobro, zdaj se ne šté, gdakoli leko mesarimo, mamo hladilnik pa se mesau leko taskladé.« Gda ste se ženili, dosta lüstva je vküper prišlo? »Nej je bilau nas zato tak dosta, bola samo rodbina bila. Z vesi smo meli muzikante, steri so nam igrali, dapa vse slovenske naute, vogrske nej trno. Lejpo pa veselo gostüva nje je bilau, samo potistim se je vrag skazo, gda smo začnili delati pa se mantrati tü na Janezovom brgej. Mauž je delat odišo, ge sem gazdüvala, na njivaj delala, senau sem sišila, pa te eške mlajše ranila. Dobro, gda so že vekši bili, te že baukše bilau, zato ka so mena dosta pomagali.« Ana, gda ste vi te ram zidali? »Mi smo te ram leta 1970 začnili zidati, dapa samo eden tau je nauvi, ka smo vcuj zozidali, drugi tau je austo tak, kak je biu.« Tau se sploj ne vidi, zato ka tak vögleda, kak če bi se cejli ram na nauvo zozido. »Dosta smo delali, aj tak vögleda, pa tau je nej málo delo bilau, zato ka pauti nej bilau. Cügeu so iz ciglence vöpripelali pa tü spodkar, kak je kasarna bila, tam so ga dojspraznili, zato ka so nej mogli vö. Te smo mi iskali enga foringaša, steri je nam cigle s konji vöpripelo sé na brejg. Cejli lejs, ka ga je trbelo na ram, tau so vse z rokami s sekirov vöstesali tü doma. Vse se je z rokauv delalo, dapa itak so vse napravli. Gnesden je vse moderno pa itak nika časa nejma lüstvo. Ge ne vejm, kak je tau, dapa zdaj eške dnevi bola brž dejo kak prvin. Zdaj nej dugo, ka nauvo leto bilau, pa že pa je december, tašo eške vrag nej vido. Prvin je lüstvo odlo kaj malo k sausedi pripovejdat, gnesden tašo nega, istina, že sauseda tö nejmamo.« Že več kak osemdeset lejt ste stari, pa itak tak dobro vögledate pa dobro se držite, drügi v tej lejtaj ranč že vö iz rama nedejo, vi pa, kak vejm, letos ste v Romuniji bili. » V Romuniji, v Erdélyi sem bila, pa mi je sploj nej žau, zato ka sploj lejpo bilau pa dosta vse sem vidla. Taši brgauvge gestejo tam, ka je tau strašno, dapa itak tam je vse čisto pa lopau dolapokošeno, pa taše lejpe navile majo vküpsklajeno, kak pri nas je bilau tau gnauksvejta. Tam vse domanjo gesti gejo, krü, mlejko, zmaučeu, tak je bilau tau pri nas tö prvin.« Tau ste eške nej povedali, kak leko taša lejpa lejta zadobimo, kak vi? »Gejm zato leko, pa se dosta ne čemerim, tisti, šteri so čemerasti, tisti so bola betežasti, tak ka nej vrejdno se čemeriti.« Karči Holec Porabje, 3. decembra 2015 7 Zakoj, zakoj? Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. Lejpa mama Držina maloga Petra z doumi dé. Že dugo so nej nikan šli. Zdaj pa dun dejo. Na, nedo ranč šli. Z autonom do se pelali. Malo es, malo ta, malo v kakšo bauto, malo k kakši žlati poglednejo pa tak tadale pa tak naprej. Ata pa mali Peter sta že krejdi gé. Samo eške mama nika dela, si čas gemle. Mali Peter je že trikrat na dveraj biu, ka déjo. Štrtič si je na sto doj vseu. »Zakoj mama eške nej krejdi gé,« pita vse bole nevoulastoga ato. »Zakoj, zakoj? Vej pa vejš, kak je tou gé. Vö se mora pofarbati. Tak je tou pri ženskaj,« si ata tö štrtič na sto doj vsede. Nej ena, nej dva, je mali Peter že nut v koupanci gé. Gleda svojo mamo, kak si z nekšnim perom koulak ouči nika mala. Mali Peter go gleda, go gleda, oprvin takšo delo vidi. Gvüšno, ka je že pitanje na geziki emo. »Zakoj tou delaš, mama?« »Peter, ženske takšno šego mamo, ka se včásin, gda kama demo, vönamažemo. Se šegou mamo šminkati pa vse takšo,« se mama tadale gleda v gledali. »Zakoj pa?« »Vej pa tou nej tak žmetno razmeti. Tou zatoga volo delamo, ka malo bole lepše med lidi pridemo,« si mama lampe šminka. »Zakoj?« »Peter, tou boš razmo, gda boš malo bole vekši. Boš razmo, ka se ženske za venej rade malo bole lepše naredimo,« mama že skur zgotouvi. »Depa zakoj?« mali Peter mamo za kiklo vleče, aj ga dun pogledne. »Zakoj ženske škete venej bole lejpe biti, kak pa doma. Na, zakoj?« Eške sreča, ka je mama zgotouvila. Tak sinej leko povej, ka si od toga una brodi. Na, škela njemi je povedati. Depa mali Peter že ma svoj nauvi »zakoj«. »Zakoj pa vam doma nej trbej lejpe biti? Zakoj samo za druge škete lejpe biti, za domanje pa nej,« se mali Peter že skur kori z mamo. »Nej čüda, ka ata vej prajti, kak vejte ženske včasi čüdne biti.« Mama vcejlak brezi rejči ostane. Ne vej, aj dé tavö ali aj doma ostane. Takšo je iz lamp svojga sina eške nigdar nej čüla. Mali Peter brž vpamet vzeme, ka je nej vse vrejdi gé. »Mama, vej pa nikšne baje nega. Če stoj name pita, ti si za mene vsigdar lejpa gé. Leko maš tou koulak ouči pa eške vse drugo gor na sebi ali pa si brezi vsega toga. Rejsan, meni si ti najlepša.« Tak povej mali Peter, mami pa se skuze iz ouči pistijo. Te skuze njoj farbo otopijo. Doj si jo zbriše pa se znouva začne koulak ouči farbati. Mali Peter tavö iz koupance odide. Skrak ate si doj sede. Pogledne ga pa njemi naraji povej: »Zakoj ženske škejo lepše biti kak pa so gé?« Miki Roš Nove knjige Feri Lainšček, Nana Homovec: PESMI ZA MAJHNA ČEBLJALA Pesem je nova/, saj ravno nastaja/, zlaga jo pesnik/, ki rime dodaja//. Pesem bo nova/, še tudi za bralca/, ko jo bo prvič/ pogledal spod palca//. Tako se začenja najnovejša slikanica pesnika Ferija Lainščka in ilustratorke Nane Homovec Pesmi za majhna čebljala, ki je -tako avtorja - namenjena otrokom nižje starostne stopnje? (Zakaj vprašaj, v nadaljevanju zapisa). V knjigi večjega formata je objavljenih šestnajst pesmi: Na začetku omenjena Pesem za majhna čebljala, po kateri nosi slikanica ime, in: Le hitro, Ste videli polža, O veliki miški in majhnih slonih, Šivanka, O debeli laži, Ta Jaka, Potica, Pod presto, Pazi se rime, Pesem za Nino, Oskar, Drugi planet, Na goro, Noč v ravnici in Moj dedek. Pesmi so pospremljene s prijetnimi, sporočilnimi barvnimi ilustacijami, v širšem smislu povezanimi s pesmimi. Avtorica ilustracij je Nana Homovec (1990), ki je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, pri profesorju Milanu Eriču. Že pri diplomskem delu se je usmerila v knjižno ilustacijo. Ukvarja se tudi z digitalno grafiko in animacijo, sodeluje pri oblikovanju mobilnih aplikacij, hkrati pa se veliko posveča klasični otroški ilustraciji. V pesmih prihaja do izraza rahlo nakazan humor in tudi sporočilnost, ki ne deluje vsiljeno ali moralizirajoče, marveč duhovito in sproščeno. Še - nestrokovno - o starostni skupini, ki so ji Pesmi za majhna čebljala namenjene. Ko sem bral prvič, sem jih bolj preletel, pri drugem branju sem razmišljal o njihovi sporočilnosti, tako tekstih posebej kot v sozvočju z ilustracijami. Prepričan sem -to je moje mnenje - da bodo pesmice z užitkom prebirali tudi v drugi in tretji triadi, in ne samo tisti otroci z nižje starostne stopnje. Tudi starejši bralci, če knjigo namerno ali po naključju vzamejo v roke, ne bodo razočarani. Kajti na dušek, kakor bi se - naj - prvič brale vse pesniške zbirke, se bodo »sprehodili« po prijaznem, toplem in občasno zafrkljivem svetu. Ko sem v 38. številki Porabja (17. septembra) na kratko predstavil knjigo Na dvorišču, katere avtorji so Feri Lainšček ter Mira in Milan Ostojić, ravno tako namenjeno prvenstveno mladim bralcem (zdaj so pesmi že posnete tudi na zgoščenki, uglasbil jih je Milan Ostojić, poje pa Ivano, vnuk Milana Ostojića), sem zapisal, da so slikanice kot je Na dvorišču, (lahko) odličen pripomoček pri učenju materinščine/slovenščine (tudi a ne samo) v porabskih vrtcih in dvojezičnih šolah. Enako velja za najnovejšo slikanico Ferija Lainščka in Nane Homovec, in sicer da je idealna za nevsiljivo učenje jezika, spoznavanje novih besed, vsebin in vsega, kar sodi v »prijazno« slikanico brez »hudih« čarovnic in graščakov (brez katerih pa slikanic tudi ne more biti). Bolj od mene, kako zastaviti delo, vedo vzgojiteljice ter učiteljice in učitelji, vendar z (mojo) logično pripombo, da morajo otroci vedeti, o čem oziroma kaj govorijo, ne pa, da bi se »mehansko« naučili tekst, o vsebini pa ne bi vedeli nič ali zelo malo. Res da je za tak pristop potrebno nekoliko več truda in volje, otroci pa vsako novost, če jim je približana na pravi način, sprejmejo z zadovoljstvom, celo s hvaležnostjo. V Porabju in povsod. Za nekoliko zafrkljiv zaključek še Pesem za Nino// Zaljubljen sem v Nino/, ona pa v Zlatka/. Primer je brezupen/ in pesem je kratka//. Le srčke še rišem/. Pa puščice zvite/. Sploh nimam navdiha/za druge grafite//. Pesmico pa je mladi zaljubljenec -kar kaže ilustracija -napisal na »pameten« telefon. Slikanico je izdalo Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc. Ernest Ružič Porabje, 3. decembra 2015 PETEK, 04.12.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 PETA HIŠA NA LEVI: STAROST JE ROKENROL, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.20 PRAVA IDEJA! 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: SEKS, OTROCI IN VSE OSTALO, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ULICA SANJ: KRALJ ULICE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UKRADENI POLJUBI, FRANCOSKI FILM, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL PETEK, 04.12.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 APLAVZI! -RUDI BUČAR, 10.40 ČAROKUHINJA PRI ATU: VALJANIREZANCI TER RIBANA KAŠA V GOVEJI JUHI, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.55 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (Ž), PRENOS IZ LILLEHAMMERJA, 16.40 PLAVANJE -EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 18.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 20.00 ALPSKO SMUČANJE: MAGAZIN, 20.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (Ž), 21.50 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.40 POLNOČNI KLUB, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI KANAL, 1.25 PLAVANJE - EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 3.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), .40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (Ž), 5.50 ALPSKO SMUČANJE: MAGAZIN, * * * SOBOTA, 05.12.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 HOJA PO VODI, DOKUMENTARNI FILM, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 ŠTUDENTSKA DELOVNA BRIGADA, DOKUMENTARNI FILM, 15.00 VOJNA SVETOV, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 Z VRTA NA MIZO, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PISKAJOČI IGRAČI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 ZAPUŠČINA (II.), DANSKA NADALJEVANKA, 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 ZVEZDICA, AMERIŠKI FILM, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL SOBOTA, 05.12.2015, II. SPORED TVS 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 9.50 NA LEPŠE, 10.15 10 DOMAČIH, 11.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SVETOVNI POKAL - SMUČARSKI KROS, 12.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL: SPRINT (M), 13.45 ŠPORTNI IZZIV, 14.30 NORDIJSKOSMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (Ž), 15.25 BIATLON - SVETOVNIPOKAL: SPRINT (Ž), 16.40 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 18.55 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (M), 20.00 PLAVANJE -EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 20.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUK (Ž), 21.50 ZVEZDANA, 22.35 PRESENEČENJA, 2. SEZONA, 23.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.55 ARITMIJA, 0.55 ZABAVNI KANAL, 1.20 BIATLON -SVETOVNI POKAL: SPRINT (M), 2.40 PLAVANJE -EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 3.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 5.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (M), * * * NEDELJA, 06.12.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 NABRITI DETEKTIVI: BREZDOMEC, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE MIRNA NA DOLENJSKEM, 10.55 NA OBISKU: GREMO PLESAT, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.20 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.45 LJUBEZEN NA TUJEM, AMERIŠKI FILM, 16.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: EKO-SOCIALNA KMETIJA, DOKUMENTARNASERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: LOVLJENJE OBLAKOV, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA (II.): VROČ SEMINAR, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 23. DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT, 22.10 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.40 TU JE BILA KUBA – SVARILO KUBANSKE RAKETNE KRIZE, IRSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.25 INFO-KANAL NEDELJA, 06.12.2015, II. SPORED TVS 6.45 DUHOVNI UTRIP, 7.00 CITy FOLK - OBRAZI MEST: ZAGREB, 7.35 GLASBENAMATINEJA, 8.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODD., 9.20 PETA HIŠA NA LEVI, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NAN., 10.55 BIATLON - SVETOVNIPOKAL: ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 11.40 PETA HIŠA NA LEVI, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12.45 AVTOMOBILNOST, 13.25 BIATLON - SVETOVNIPOKAL: ZASLEDOVALNA TEKMA (Ž), 14.10 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 14.40 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 16.35 PLAVANJE -EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 17.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 18.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (Ž), 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.10 PLAVANJE -EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 20.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 21.45 VSE JE MOGOČE, 23.15 VIKEND PAKET, 0.30 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 2.20 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 3.05 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ZASLEDOVALNATEKMA (Ž), 3.55 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 07.12.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 NAGLAS! 12.25 PETA HIŠA NA LEVI: KRIZA IDENTITETE, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: »BLAGOR USMILJENIM, KAJTIUSMILJENJE BODO DOSEGLI« (MT 5,7), 14.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: EKO-SOCIALNA KMETIJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBERDAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.00 TOČKA PRELOMA, 16.30 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 MIKROSKOPSKI MITJA: MITJA IN UMETNIŠKI DAN, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: PROSTI DAN GOSPODIČNE ZAJEC, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.40 GLASBENI VEČER, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL PONEDELJEK, 07.12.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.20 POLNOČNI KLUB: POMAGAMO, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 18.00 OBUPANI STARŠI (I.): BREZ SKRBI, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 GOSPODIČNA MARPLE (VI.): KARIBSKA SKRIVNOST, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.30 SKRIVNOSTI BROKENWOODA (I.): LOV, NOVOZELANDSKA MINI-SERIJA, 23.05 KAMEN POTRPLJENJA, AFGANISTANSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 HALO TV, 2.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNIPOKAL: SUPERVELESLALOM (Ž), 3.30 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (Ž), 4.25 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 08.12.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 OBZORJA DUHA: LETO USMILJENJA, 12.15 PETA HIŠA NA LEVI: NIZKIRAČUNI, DOBRI PRIJATELJI, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 LUČKA - PITyPANG, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: IGOR TRŠAR, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 KULTURNI VRHOVI: GOSPA SVETA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIKZA OTROKE IN MLADE, 18.05 MUK: ŠOTOR, RISANKA, 18.10 KIOKA: KUHAJMO S SANJO, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 IGRA S HUDIČEM, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.50 MEDNARODNA OBZORJA: UKRAJINA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: ANTON KONDA, 0.50 PROFIL: IGOR TRŠAR, 1.15 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL TOREK, 08.12.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.00 ČEZ PLANKE: BALI, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.45 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 OBUPANI STARŠI (I.): MRAZ, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ŠPORTNIK LETA SLOVENIJE, 21.00 MARINA, BELGIJSKO-ITALIJANSKI FILM, 23.00 ARITMIČNI KONCERT -JANAI KOPUPEVADANČIČ -JANI KOVAČIČ IN ANA PUPEDAN, 0.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ RAVNE, VID JAMNIK KVARTET Z GOSTI, 1.05 TOČKA, GLASBENAODDAJA, 1.50 HALO TV, 2.50 ŠPORTNIK LETA SLOVENIJE, 3.50 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), * * * SREDA, 09.12.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 PISAVE, 12.25 PETA HIŠA NA LEVI: KAR BO, PA BO, DRUŽINSKA HUMORISTIČNANANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: PETEROPEKA, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 SARA IN RAČEK: ŽALOSTNI OSEL, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: AVTOŠOLA, SLOVENSKI FILM, 21.25 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA(II.): JULIA, NEMŠKA NADALJEVANKA, 0.00 PROFIL, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV VITALIJI, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 09.12.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.45 VIKEND PAKET, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 ODBOJKA -LIGA PRVAKINJ: VAKIFBANK : CALCIT, 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.10 CITy FOLK -OBRAZI MEST: DAKA, 20.35 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 21.30 NA UTRIP SRCA: PO SLEDEH BALETA: ZAČETKI IN RAZVOJ NA SLOVENSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 ARITMIČNI KONCERT -JANAI KOPUPEVADANČIČ -JANI KOVAČIČ IN ANA PUPEDAN, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 HALO TV, 1.45 ODBOJKA - LIGA PRVAKINJ: VAKIFBANK : CALCIT, 3.55 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 10.12.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 PETA HIŠA NALEVI: GREMO NA MORJE, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 MEDNARODNA OBZORJA: UKRAJINA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOJ GOST/ MOJA GOSTJA -VENDéGEM, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM REŠIL PTIČKA, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO SO OBLAKI PADLI Z NEBA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 SOOČENJEPRED REFERENDUMOM O DRUŽINSKEM ZAKONIKU, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM, 0.35 PROFIL, 1.00 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL ČETRTEK, 10.12.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.40 Z VRTA NA MIZO, 11.05 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 15.05 ČASZA MANCO KOŠIR, 16.05 KINO FOKUS, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 HALO TV, 17.55 ROKOMET -SLOVENSKI POKAL: CELJE PIVOVARNA LAŠKO : GORENJE, 19.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 20.00 HIMALAJSKA ZGODBA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 ŠPORTNI IZZIV, 21.45 AVTOMOBILNOST, 22.20 ZBOGOM, OROŽJE, AMERIŠKI FILM, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 HALOTV, 2.20 ŠPORTNI IZZIV, 3.05 ZABAVNI KANAL Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB